Kmetijska dela v mesecu septembru. V splošnem in pri živini. Pokrivajmo stare slamnate strehe, ki so začele prepuščati vodo s škopo, katero smo napravili ob priliki mlatve. Po stanju strehe spoznamo skrbnost hišnega gospodarja. Streha, ki rebra kaže, je tožiteljica zanikernega gospodarja. 2ito, katero mislimo posejati, očistimo grahorja, stoklase, ljuljke in drugega plevela. — Umni poljedelci sortirajo žito tudi po kakovosti, da dobe lepše blago za seme. Oni se drže pravila: kakršna setev, takoršna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rastline, ki dajo večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žitnega semena nam je treba trijerjev, še boljši pa so takoimenovani čistilni in sortirni stroji patenta »Heid«, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje,, prav tako je treba tudi v rastlinstvu, zlasti žitogojstvu z odbiranjem semena dvigniti produkcijo do višje stopnje. — Ob nastopu bladnega jesenskega vremena začne pojemati rast kmetijskih in drugih rastlin, dokler naposled popolnoma ne preneha, čeludi notranji fiziologični procesi trajajo še naprej. Poslednji sadeži padajo na tla in drevje začne zgubivati listje, ki je porumenelo in porjavelo. Nckatero drevje obdrži svoj sad še v času, ko je že popolnoma golo (skorš, nešplja, trnoljica). Ako listje zelo pozno odpada, je to znamenje, da rastna doba vsled toplega jesenskega vremena še ni zaključena in zima prav rada zato v prihodnjih mesecih tem hujše pritisne, ker: Sveti Mihalj če želoda ne strese, Božič obilo snega prinese; In topla jesen nam oznanjuje. Da zima se pozno odmakuje. Živino spuščajmo pogosto na pašo, dokler vreme pripušča. Jesenska paša je najizdatnejša. Kjer se nahajajo hrastovi gozdi, izkorislimo odbadajoči sad na ta način, da gonimo tjakaj svinje, ki ob želodu brzo odebele. V vinogradu. V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovitno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovitnost vinske trte je Lastnost, ki se prenaša potom cepičev od starega trsja na mlado. Čestokrat iioamo opraviti s trsjem, ki kljub pametni rezi, izdatnemu gnojenju in drugim opravilom noče povoljno roditi. Takšno trsje je za razplodbo nerabno. Z ozirom na različna svojstva poedinih trt bomo torej jemali cepiče, bodisi za suho ali pa zeleno cepljenje vselej le od najrodovitnejšega in bujno raistočega trsja. Rodovitno trsje zaznamujemo s tablicami, ali na ta način, da pomažemo stari del trsa z oljnato barvo na vidnem mestu. To storimo tri leta zaporedorna in zvedeli bomo natančno, katero trsje je rodovitno in katero nerodovitno. S selekcijo trt naj bi se pečali vsi umni vinogradniki, zlasti tisti, ki se pečajo obenem tudi s trtničarstvom. Teoretično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo samotvoren, mehaničen razvoj živih bitij. Jedro teh opazovanj postavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za ob- stoj, dočim slabotnež mora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privežemo dotične locnje nekoliko visje, ali pa, da po tegnemo z motiko nekoliko zemlje izpod trsa. O trgatvi v mesecu septembru v naših krajih, osobito v deževnih letinah kot letos, ne more biti govora, ker je grozdje še prekislo in nezrelo. V sadonosniku. Razen nekaterih zimskih sort dozori sadje pri nas ponajveč v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ter prosi, da spravimo dozorel sad. Jesensko sadje se da hraniti dalje easa nego poletno, ako ga spravimo ob pravem času. Jesenske hruške in jabolke moramo potrgati, preden popolnoma dozore na drevesu. Češplje in slive za razpošiljanje potrgamo, ko imajo še napeto kožo. Ako pa jih hočemo sušiti ali predelaii v mezgo (pekmez), tedaj so tem boljše, čimdalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta načii^ z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše koščičnato sadje porabimo za žganjekuho, najslabše peškasto pa za napravljanje sadjevca. Kako je konzervirati raznovrstno sadje in zelenjavo nam v poljudni oblil^i opisuje gosp. Josip Zupanc, okrajni ekonom v Ptuju v svoji knjigi »Konzerviranje sadja in raznovrstne povrtnine za domačo uporabo.« Naroča je pri njem ali pa v tiskarni sv. Girila v Mariboru. Cena knjigi je 16 D s poštnino vred. Za spravijanje sadja potrebujemo razen primernih lestvic, obiračev in posode tudi odznotraj obšite košare, ki imajo močen locenj za pritrjevanje vrvic. Nikdar ne hodimo po drevju s čevlji, ki so okovani z žreblji ali podkovami, ampak bosonogi, ali pa v nogavicah. Pri trganju namiznega sadja, moramo paziti, da ne izde- reruo peclja, brez katerega je najkpši sad malovreden. Enako pazimo tudi, da sadju ne zadamo odtiskov, ki prav tako zmanjšajo njegovo \Trednost. V drevesnici dovršujmo okulacijo. Okulirane divjake pregledajmo za kakih 10—14 dni ter okulirajmo vnovič, ako se niso prijeli pri prvi okulaciji. Za 2—3 tedne po okulaciji prefežimo vezi, zlasli pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen odebele. Dobro je tu- di, ako drevesnico še enkrat temeljito okopamo in oči- stimo plevela ob suhem vremenu. Na polju in travnikih. Kdor še ni zoral strnišča, naj t'o stori, dokler je manj dela s vprežno živino in lepše vreme. Kopajmo pozni krompir, ko se je zel jela sušiti, ako smo sadili krompir v vrste ali rede, tedaj ga lahko izoravamo s posebnim izkopalnikom. Okopavajmo' repo, mrkev in peso,« kar znatno pripomore da postanejo sadeži dcbe- lejši. Spravljajmo razno sočivje o pravem času, da g* ne napade plesen in trohnoba. V idrugi polovici mesec« septembra dozori navadno koruza. Lupitev ali kožu^ hanje koruze je pri nas po starih običajih združeno z godbo in plesom. Koncem septembra je začeti s setvijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, prihranimo obilo semena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo in globočino v zemljo. Da preprečimo snetljivost, namakajmo rž in pšenico po eno uro v 1 odstotni raztopini modre galice. Tako namočeno rž razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuši in postane dobra za setev. Pri rži se imamo boriti tudi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom splesni in segnije. Kmetje pravijo v takih slučajih, da je rž pozebla. Zanesljivo sredslvo proti lej bolezni je »uspulun«, ki se z enako dobrim uspehom obnese tudi proti snetljivosti žita in drugim glivičnim bokznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v kateri raz-topimo 100 g uspuluna. Namakanje traja 1 uro. — Top-lo jesensko vreme vpliva na kalitev semcna in razvoj mladih rastlinic zelo ugodno, ker se rastlinice boljše razrastejo. Iz enega semena vzraste namreč po več bilk iri žito postane gostejše. Upravičeno je zategadelj malokmetsko naziranje, da je pri pozni setvi v mesecu oktobru na vsak korak normalno sledeči, treba po en*' pest več seči. — Druga prislovica se glasi: Sadja, pšenice, prav mnogo -rži, Prvih dni kimovca grom nam deli. Na travnikih dovršujmo otavno in ponekod tudl otavično košnjo pred nastoppm hladnega jesenskega. vremena. Na vrtu. Presajujmo zimsko solato, zimski obrovt in zimsko zelje. Edor še ni posejal špinače, motovilca mrkve in petršilja, za prihodnjo pomlad, naj to stori nemudoma, dokler je vreme toplejše. Endivijo v septembru presajati je že prepozno, ker rast vsled hladnejšega vremena že ponehava. Sadimo šalotke, proli koncu meseca ludi čebulo in česen. Zrele semenske raslline pobirajmo ter jih obešajmo pod streho, ikjer naj pozorevajo. Ob suhem vremenu povezujmo endivijo, okopajmo šparglje in drugo trajno zelenjavo. Skrbimo za zadostno zalogo gno ja (najboljši je konjski gonj) ter napravljajmo kompost. — Mladenke, ki ljubijo cvetlice, sade čebulice tulipanov, hijacint in drugih čebulnic. Lončnice se spravljajo na varno pred mrazovi, v lončke pa presajajo pelargonije, begonije, naglji itd. V kleti. Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času trgatve za rabo v poštev. Ovinjajmo nove sode z vrelo vodo, kateri smo piidejali 2 odslolka sode, da lažje odstranimo čres- Je ia les«. Na polovnjak zadostuje 15—20 litroT vrelt vole. Ta Yoda se ne me ohladiti y sodu, temvee jo je iztočiti i« toplo. Zaparjenje ponoTimo 2—3 krat, dokler ¦c teče aapara čista iz soda, nato pa napolnimo sod do vrlia s studenčnico, ki naj ostane 3 dni v sodu. Cista ¦sveža Yoda izluži ves preostali duh in okus po hrastovern lesu ia soda. V večjih vinskih kleteh imajo posebne icparje^alnike, s pomočjo katerih se dovaja vroča para pod zračninfi pritiskom polovične atmosfere y sode. — Popra^ljene sode ovinjamo enako, kakor nove. Tako izparjene sode rabimo najprej za vrenje mošta. Za vino so uporabni šele tedaj, ko smo jih izparili povrh šc z vreiJmi vinskimi drožami, ali pa, ko je povrel v njih viriski mošt. Sode, v katerih se je lekom časa nabralo mnogo vinskega ka-mna in žvepla je odpreti in omenjene tvarine odstraniti. Pred trgatvijo očedimo klet temeljito in posujmo tla, ako niso iz cementa, s svežim peskom. Dobro je tudi pobeliti stene vsako leto z apnenim beležem. V čebelnjaku. Preobilico medu izvejajmo ter pustimo y vsakem panju 4—5 satnikov z medom, ki naj služi čebelam za l^iehrano skozi zimo. Slabejše panje združujmo, da ne poginejo v zimskem času. Skrčimo čebelne prostore, da čtbele manj pojedo in se lažje ogrevajo. September, oj zoritve čas krasan! Najlepše sadje vselej nam rodi, Kjer bistrovidno oko dan ria dan Sadjarja umnega nad njim budi. Ozimino sejajte sejalniki Jn težke brane branajte zemljo! Da žito več pomenja kot zlato. V tem vsi se strinjajo razumniki, Vekoslav Šlampar.