GUSTAV SVETLIN. Volna, JUNAKOV GROB. MIRKO ŠIŠKOVIČ V ruskem ujetništvu v Bugučaru je umrl tovariš M i r k o Š i š k o v i č , učitelj-voditelj v Sovinjaku v Istri, star komaj 22 let. — Junaško se je boril na severnem bojišču, dokler ni bil od Rusov ujet. Moral je umreti daleč od ljubljene svoje domovine. — Bil je zaveden in uspešen delajoč slovenski učitelj, ki je vse svoje sile daroval blaginji svojega naroda. — Pokojnik je bil edini sin tovariša Šteiana Šiškoviča, nadučitelja v Herpeljah. Bodi Ijubemu tovarišu lahka daljna ruska zetnlja, med nami pa večen spomin! FRANC HROVAT.Dne 16. pret m. je umrl junaške smrti, zadet od sovražnikove krogle, tovariš Franc Hrovat, šolski voditelj v Št. Ulrihu na Koroškem, črnovojniški enoletni prostovoljec, četovodja pehotnega polka št. 7. — Pokojnik se je tako junaško bojeval, da je bil odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost 2. razreda. Bodi slovenskemu učitelju - junaku časten spornm! V ruskem ujetništvu je umrl tovariš Avgust Svetlin, učitelj v Konjicah. — Rojen je bil leta 1884. v Šmarju pri Jelph. Učiteljišče je dovršil leta 1905, deiinitivno je bil nameščen leta 1909. — Ve;J čas svojega učiteljevanja je v polni meri izpolnjeval svoje stanovske in narodne dolžnosti. Kruta smrt je uničila miado življenje v daljni tujini. Bodi zvestemu tovarišu pokoj sladak, v naših sicih pa neminljiv sporain! BEGUNCI. Gredo možje, žene gredo in bele cule v rokah neso; in starci spešijo korak, otrok jih spremlja jok grenak; za njimi vojne divji val, pred njirni pot v neznano dalj. Kam pot drži? ... Kje varen kot, kot dom nam nudil ga povsod? »Med brate gre vam težka pot, kjer vam odpro srce, roke in src vam zlajšajo gorjš. Privedem tudi vas nazaj, žal, morda v opustošen kraj; a ljubav, delo, trdna dlan spet raj pričara v rojstni stan.« Gredo žene, možje gredo in bele cule v rokah neso; jim v srcih tesnih bridka žal, pred njimi pot v neznano dalj... Andrej Rape. HEJ, SLOVENCI! Oj, Primorje, gruda draga, lepši svet ni meni znan; ve gorice, morje krasno — last je tvoja to, Slovan! Kdo zasadil je te šume, kdo brodaril prvi tod, kdo sezidal mesta bela, kdo bil prvi tu gospod? Oj, zavedaj se, Slovenec, da naš Kras zdaj krvavi — da bodočnost nam zasije, da dočakaš lepših dni! Hinko Medič. ODLIKOVAN SLOVENSKI UČITELJ. Tovariš Josip P r i j a t e 1 j, c. kr. učitelj v Gorici, nam piše z italijanskega bojišča z dne 22. avgusta: »Evo me zopet po dolgem času. Prebil sem med tem že precej — smo v vojni. Vendar so pa kranjske buče trše kot granate. Granate se razbijejo, naše glave so pa še vedno cele. — Učiteljev je povsod dovolj; danes sem dobil nekega tovariša s Kranjskega v godbi. — Odlikoval se je mladi tovariš Dragotin Bratuž iz Divače. S par možmi je pri Poljaku (Polazzo) zadržal in potem zapodil dva laška bataljona. Dobil je veliko srebrno svetinjo za hrabrost... Vsem znancem srčne pozdrave!« — Učitelju - junaku iskreno čestitamo! USODA UCITELJEV V VOJNI. Čeških učiteljev s Češkega in Moravskega je padlo izza zadnjega izkaza 247, ranjenih pa je bilo 628. — Nejnških učiteljev s Češkega je padlo> 220, ranje- nih je bilo 445. — Z Nižje Avstrijskega je padlo doslej 100 učiteljev, ranjenih 354, ujetih 93. — Z Gorenje Avstrijskega ie padlo 25 učiteljev, ranjenih 76, ujetih 12. — Štajerskih učiteljev je padlo 23, ra- njenih 53. — Od 1850 sleških učiteljev jih je pod orožjem 915. — Berlinskih uči- teljev je bilo do konca julija pod zasta- vami 1596, padlo jih je 89, ranjenih 181, od teh 18 že drugič, 1 pa že tretjič. —¦ Nemški listi poročajo, da služi v nemški armadi 54.518 učiteljev, to je 34:4% vse- ga učiteljstva. Za častnike je bilo povi- šanih 2781 učiteljev. ZAPOSLENJE VOJNIH POŠKODOVANCEV. Vlada je izdala okrožnico na vse industrijske in gospodarske zveze ter na delavske organizacije zaradi ureditve, kako bi se vojni invalidi spravili v prido- bitne službe. V to svrho se je ustanovila uradna organizacija v obliki uradnih deželnih mest za posredovanje dela za vojne invalide, in obenem se je ukrenilo, da se v vseh kraljevinah in deželah sestavijo kuratoriji, ki bodo tesno zvezani z deželnimi mesti ter obstajali iz vseh interesiranih krogov. Da dobe vojni invalidi primerne posle, je treba sodelovanja vseh gospodarskih krogov. Zaradi tega se vsi krogi prebivalstva nujno' opozarjajo, da podpirajo državo v tem oziru ter pridrže delavska mesta vojnim poškodo vancem, ki morejo opravljati dotično delo. V prvi vrsti je to mogoče storiti industriji, kjer se v obširnih in različnih  obratih vojni poškodovanci najlažje porabljajo. PROSTOVOLNI PREDČASNI NASTOP VO.JAŠKE SLUŽBE BIVŠIH ČASTNIKOV IN CASTNIŠKIH ASPIRANTOV VOJAŠKEGA STANU V SVRHO OBISKOVANJA IZURJEVALNIH TEČAJEV ZA PEHOTO. Povodom vpoklica črnovojnikov, rojenih v Ietih 1865. do 1872., oziroma do 1874., v vojaško službovanje, ki se ima svoječasno izvršiti, bo nastopilo vojaško službo tudi večje število bivših častnikov in častniških aspirantov vojaškega stanu, ki bodo dobili glasom v mesecu juniju t. 1. razglašenih določb šaržo, ki so jo nosili nazadnje, častniški aspiranti pa šaržo poročnika v črni vojski. Da se te nekdanje častnike (častniške aspirante) seznani z izpremembami reglementa in predpisov, uvedenimi od časa njihovega zadnjega vojaškega službovanja, in da se jih za službo pri pehotnih četah praktično izšola, tako da se jih lahko z uspehom uporablja kot instruktorje pri vojaškem izvežbanju enakavrstnih črnovojnikov, namerava vojaška uprava ustanoviti posebne izurjevalne tečaje, trajajoče štiri tedne, h katerih obiskovanju se bo na njihovo prošnjo dopustilo bivše č^stnike (čast^iške aspirante) vojaškega stanu vseh vrst orožja ali čet. Tečaji, ki se bodo vršili skupaj za skupno armado in za c. kr. deželno brarnbo, se bodo ustanovili po števjlu prosilcev ali v okrožju vsakega vojaškega poveljstva ali pa >>a več takih okrožij skupaj. Več je razvidno iz uradnih razglasov.