Gospodarski List za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. *lia]a 10. i:i 25. Velja za pol leta vsakega meseca. " x-^ ^ 1 goldinar a. v. Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška. TEČAJ II. V Gorici dne 25. maja ISTO. LIST 10. KitpopHdek s 1. Nazrumiio. — 2. Našim planincem. — 3. Gorenje hrast oprejk. — i. O goizduem dievji. — 5. Razpis dani. IVaznanilo. Podpisano predsedništvo vabi v«e častite gospode družbenike k občni izrtdni, seji, ki bo dne 27. t. m. ob 10 uri predp. v dvo* dvorani družbeni. Razgovarjao se bo o pridobitvi pripravnega zemljišča za deželno kmelijsko šolo, kakor bo glavni odbor o tej zadevi sporočal. Od c, kr. kmetijske družbe v Gorici dne 13. maja 1870. Predsednik Coronini. Tajnika namestnik Pasqualis IVašim. planincem ! Visoko c kr minislcrstvo kmetijstva razpisalo je, kakor oznanilo v tem listu kaže, več lepih daril za s ra ije. Dragi planinci! ali ni to za vas ugodno; torej združite se in ustanovite lake sirarne družbe, kakor jih želi vlada in kakoršne ustanoviti Vam vaše krajne razmere dopuščajo. Saj znale, da v zejedinje-nji je prava moč, pravi napredek. Pojdajte si prijazno roke in poma- — 74 - gnjte si, da tudi za Vas nastopijo boljši časi, povzdignite naj poglavit-nejši oddelek vašega gospodarstva, to je živinorejo, in to bodele dosegli, če bodete zumogli pridelke živinoreje, to je mleko, dobro prodati. To doseči pa je edino posredslvo ravno združenje, le /jedinjeni bodete zanrgli mleko dobro prodati, to je da mleko izdelujete v maslo in sir Ker naprave veliko stanejo in ker je težavno majhne množine mleka v sir narej iti, ravno tako potem prodati, je polrebno, da se z--družite, in v združbi so le razmere vse ugodnejše. (io\oril sim že v Gorici o mlekarstvu in sirarstvu, m moj govor so občno znane in koristne „Novice” priobčile; upam pa, da bode lukajšna kmetijska družba kmalu priobčila v našem domačem jeziku panšarslvo, in za lega del opustim denes obširno o tem predmetu pisariti, ponavljam le glavne t čke in nasvete za zboljšanje planšarstva. Zvedeni in skušani možje naj temeljito preiščejo p'aninske zemljišča, naj pogledajo gospodarstvene razmere in njih naravne pogoje, ' naj se dobro seznanijo z lastnosti planinskih tal. Petem je polrebno vstanovljenje družb za skupno vživanje pašnikov, skupno predelovanje mleka, ravno tako za nakupovanje izvrstnih juncev za pleme, ker vsakter zna, koliko je na dobrem juncu ležeče in koliko se je dqzdaj o tem storilo. Ali tudi že obstoječe mlekarske družbe naj bi si prizadevale prav skrbno za zboljšanje planšarstva, in naj bi v svojem področji skušale posnemati izgledno ravnanje Svajearske dežele, ktera ima ne mnogo takih izvrstnih mlekarnic. Ker že vidimo djansko podporno voljo od c. kr, ministerstva ostane nam leto potrebno, da si sami živo prizadevamo, da zboljšamo naše gospodarstvo, povzdignimo blagostan in blagor naše domovine. Brez tega so zastonj vsi dobri sveti, ker enaki so semenu, ki je padlo na skalo in ni moglo pognali. Ali nadjamo se, da prepričani velike koristi, bomo se trudili našo planšarstvo zboljšali in jako nas bode veselilo, ako bomo slišali, da se tudi v naših gorah snujejo mlekarne družbe, in zagotavljamo le živo podporo, kolikor sploh v naši revni moči stane. Dragi planinci, hajd na koristno delo, in izid je gotov. 75 - Gojenje linastoprejls.. ^dalje) Zn vzrejo 800 gosenčic treba je 2 šlirjaskih šežnjev dol-g''ga prostora. L).is4 avno ta prostor ni vei k, vendar njeno delo potrebuj f 5rez GO fl stroškov. Ker so ti stroški za vzrejo malo črvičev preveliki, namenili smo se letos naj manj 10000 črv črv čislo na prostem vzrediti, postavili bomo namreč na severni strani kočo, v kterej bo I2št. sež. prostora. Te koče ne bomo obili z deskami, ampak pre-pleli burno stri ho in slene z debelo mrežo, ktera ne bo zavarovala ne pred rnr.izam ne pred vročino ampak samo pred ptiči. Drugih mreče-sov se nam mesca maja in junija ni bati, do začetka jeseni se pa pri nas vzreja hrasloprejk že lebko dovrši. Da tudi neugodno vreme vzrejo zadržuje, nas prepričujejo pogostna oznanila, ki di bajajo našemu poskušjalšču z mnogih krajev. Tako piše gosp. Jože Welwich, župnik v Waehsenberg-u na Koroškem, da je lamko leto na prostem narejeni, 6 sežoja dolgi, na 3 straneh odprli in le na severni strani z dilami obiti kočtveč gosenčic zredil kakor sploh druga leta po sobah, m da so mu obrodile te gosen-čiee po>ebno dobro na košatem hrastu, Za tako poškušnjo na visočini od 2500' nad morskem površjem, je spomladansko vreme lanskega leta gotovo nepristojno (nepri-pravno) kajti cele tri tedne gospodovali so neznanski viharji; vedno je dtž. velo in snežilo, tako, da je toplomer (Thermomeler) padel na prostem Vičkrat pod ničlo. Uboge živalce, bodi si liste, ki so bile v koči, kakor tudi tiste ki so bile na drevesu, postale kakor bi bile mrtve; biž pa ko je mraz ponehaval, začeli so se tudi črviči zopet gibati in tudi po ma-' lem jesti, so srečno prestali vso neugodnost in že G2 dneh jeli so se zapletati in spredli so kaj lepe mešičke. Enako nam naznanja posestnik gosp. Jože Mah iz Kranjskega, On namreč pripoveduje v njegovem pismu, da so mu dosedanje skušnje se dovršilo popolnoma ugodno tako, da on vsakterem, ki se s svitoprejkam p< či priporoča te poskušajo. On je ravnal sledeče: Hrastovje, ktero je za vzrejo hrasloprejea odloči jo polimal zlimom 5 (L vij c. v od tal zalo. da niso mogli mrav j nci in drugi — 7fi - mrčesi do njih. Nastavil je on, 9700 gosene. Vreme bil» je lač is k >j neugodno ; naj večjo škodo je napravil vihar, ki jo 1. maj im znano divj d in tako veliko komaj dan stanh gosenči« S’resel iz porja. Sp umn i vredno je to kako neutrnd jivo so lesli stresene gnsei.čice proti J* b1!!, da bi zopet dospele do živeža. Tudi dež ki je mesca jun ji tri dni lil, ni gosenčicain škodoval. Povedali smo že v zadnjem gospodarskem lis'u, kteri so pripomočki dobremu vspehu hrastoprejk; našteli tudi neklere svilorejce, ki so pošiljali sporočila dobrega vspeha tukajšneimi poskusija'išču. V da- V našnjem listu hočemo dalje v tem govoriti. Ce hočemo vel ko dobrih kokonov pridobiti, treba nam je k gojenji nizkih dreves, s širokim wir-hom v posebnih ograjah. Dalje mora biti kraj kolik >r mogoča zavarovan proti severu, naj leži proti jugu, naj bolj je vs edi gojzda. Tudi je treba paziti, da tiči ne ugonobijo preveč gosenc. Sledi naj tukaj popis gojišča grofa „ Pnjašeuča” pri Oseku na Hcrvaškem, ki ga opravlja gospod Baron Brelhon in koje obi-kal slavnoznoni gospod žlahtni Huf-maunsthal na svojim posestvu Retfaln tako poroča gospod Hofmanns-thal sviloprejskemu od-eku Dunajske kmetijske družbe. Dal jo grof Pe-jačevič pred tremi leliza vg' jonje gosenc Juina-Mai' so zidali velikansko poslopje. So stavljeno je v podobi podkve. Srednji del meri 25 sežnjev, stranskih oddelkov vsaki po 20 sežnjev; širokost je skoz in skoz 0 sežnjev. Poslopje je lepo zdelano in okni so lepi vrti. Sredi poslopja so tri velike dvorane in na sredi stojal šče o lesena korita. Korita so 3 čevle visoka in 8 čevlov široka in imajo pokrivalo na kterem so z-dolbene luknjice, da se v njo vtikajo vejce Lepo je videti te prostore, kjer je vse s hrastovimi mladikami napoljnjeno na njih veliko število naj lepših zelenih in na strani sre-bernkastih gosenc ki deloma jedo prje. Vse se giblje, vse je živo in nevrjetno čedno. Tla so potresena z drobnim peskom in vedno morajo biti čista. Na vsih kolib so priprave da pr de vedno čisti zrak iz dvorane; ob stenah pri podu so velike železne cevi za topoto, peči so kakor pri gojiščih za cvetlice pod zemljo, toplota je vedno enako mer-na t8° stopinj R. V korita se spušča vsaki dan nova voda, ki se potenj zopet izpusti. Skoz in skoz ob koritih so 4 čevlje visoki romi, — n - proprrženi s krnpnvnim platnom, ki se lahko proč vzorno in Služijo da gosencc ne padajo v korito. DesiraVno se jo izleglo letos gosenčie iz semena čez 00 lotov, in aka ravno sem obiskal gojišče ravno takrat, ko je b lo naj več dela, vendar nisem našel v njem več ko 15 nazočih oseb; seer tri mož, ke, uteri so vedno donašali perje iz g ijzlov, natakali in izpuščih vodo, kurili in proslorišče zračili, dalje 11 deklic, ktere so vsaki drugi dan preinenjavale perje, slabo pikasto perje odslngavale, nabirale mešičke (kokone) in čudile poslopje. Za tiO lotov iz mu bskega semena zležen m gosencam treba bi bilo med tem ko se zapredejo več ko treti'ja vič ljudi, kar je za nas prav važno, da prevdarmo in spoznamo če bi bilo dobro vpeljali lirastoprejke. Vsili skupaj je dobil gospod baron IJrelhon 27000 Kokonov in do zdaj ga v lem v livropi še nikdo ni preskusil. Naj važnejši in naj mik.vmjši slane nam še veliki poskus, go-scučice izgojili na prostem. O gojardriem. ebno za naše kraje, kjer že premanjkuje potrebni les kar nar b Ij visoke cene spričujejo. Vedno slišimo, da more se povzdigniti obrlnija, s lem torej je prlrebiio mnogo tvornic, in drugih oberi n ^ ktere lesa potrebuj'jo, tako tudi vedno se množi šlevi o inašin, ktere s parom se g bijejo, torej ktere paliva, lesa p it eb' jejo. Za vse lake naprave je treba tol ko derv, da ni nobene primere več med zarodom in med porabo lesa Zadnji čas je gotovo, da se še obsloji či gojzdi varjejo, izsekane g jzdne goličave pa nujno z kori tnim gozdnim drevjem nasadč. Da to doseči to je pogojzdovauje, ni nemogoče, celo no tež vno, je gotovo jasno, le dobio voljo in marljivost moremo imeti. Naj p vo treba je dobrega gojzdnega semena, kle ega lahko kupimo od lergovee', ki se edino le s prodajo raznega temena pečajo. ali pa ga tud' sami dobimo kakor na pr.: Seme od hrasta je želod; treba je torej nabrati lepega in zrelega želoda. - 78 - Kukovo some dobimo mesca septembra ; bcrž ko so na drevju semenske slirambice odpr6, ko torej začno bukevce doli padali, naj se veje potresejo, in doli padajoče bukevce se na pod oženo rijuho vjamejo. 1’otem jih je treba pošuš.ti in take do spomladi in suhem shranili. Javorovo seme je treba brali mesca oktob-a beiž ko krilica njegove so ornjavale. Osmuče se z rokami; suši in hrani so in se lahko seje jeseni a'i spomladi i.t d. I'ri nabiranji drevnega semena je treba na mnogo reči paziti, da seme od drevja se le od liste strani nabira, kjer ga je sobice nar bolj bilo obsijalo, ker tako seme je bolj zrelo in vgodniši setvi. Dobro, zdravo in zrelo seme je prvi pogoj in poleni je treba, da ga nasadimo. Naj bolje je, da napravimo drevesnice, v klerih posejemo seme, ravno tako kakor so sadne drevesnice. Treba je žen ijo dobro zrahljati bodi si, da globoko prekopamo zemljišče, bodi si da prav globoko zemljo preorjemo. Priporoča so vedno vscjali seme v vrste in med raznimi vrstami naj so majhne stezice. To sc priporoča za tega del, da lahko okopavamo in plevemo ktero delo je neobhodno potrebno. Ker spomladi in poleti navadno vlage premanjkuje treba je, da se priliva takim mladim rastlinam, da ne vsahnejo. Potem ko so tri lela stare drevesca se presadijo na njih prihodnji stalni prostor. Kdor pa tega ne stori, naj takale ravna: Na goljave naj se vseje seme vprek in enako; ako kamenje in druge krajne razmere ne ovirajo, naj se potem z brano, ah saj s otepom prav širokih in prasknjoč.h vej povlači. Vedno je jako koristno, zemljo nekoliko zrahljati. Po maho-vitih in močno travnatih krajih naj se zemlja ogrebe nekoliko s železnimi branami ah saj s železnimi grabljami. Kaj umno je na takih prostorih, vso rušje, trato odrezati posušiti in sožgati, in še nekoliko pepela dodjali, potem z semenom goj-zdnega drevja še rž vsejati, ker laka poselev je kaj dobro osenčje mladim drevesnim raslhncam. Ko rž dozori, mora se varno poželi, da mlade drevesca ne trpijo in se ne pokvarijo. Debelo seme, kakoršno je želod, kostanj, oreh, bukovo seme, je nar boljo, vtaknili ga v zemljo dva palca globoko s šilaslim delom navzdol, ker iz njega korenina predere. Več kot 2 pravca globoke ne sme se pjložiti seme v zemljo - 79 - ker Inliko se pripeli, da kali zgrvjejo preden da bi izpud tleli prirasli mogle. Vse golo ostale kraje je v sledečih poletjih treba nevle^oma vnovič posejali, ker ogoj/.denje močo > zadržuje neenaki stan drevja po starosti. Zbo e se I hko hitro rastoče drevje, kakor je akacia. Akacia, je prvotno doma v se orni Amerik', in od tod se je počasi po celi srednji liuropi zaplodila. Akacia je lepo drevo, posebno o cvelji, ker oddaja kij prjelen duh in daje tudi marljivi čbehei hrano. Njeni les je izvrsten in trden. Akacija rasle 9 ) — 70 čevljev visoka; na vejah ima močno ternje • I sije je lepo zeleno po l Iglalo, belo cvetje se pnkaže konec maja ali junija, diši prijetno, in visi cvelj ■ grnjz liča-sto. |>o cvelji zapusti pluŠnjato st oče, v kteivm je mnogo < kislicam podobnega, nekoliko vkup stisnjenega semena. N vad a akacia sc da pomnožiti iz semena ; pa tudi iz koreninskih scimkov klerib obilno poganja, se lahko zaplodi. Iz semena se dajo že v prvem letu sadeži S čevlj ev visoki zredili; zatorej je odreja iz semena, ker je naj hitrejša in gotova, nar bolj navadna. Seme se more sej ti v začetku spomladi, ali pa koj v jeseni, vsejano seme je treba dobro zatlačiti in m zimo lahko pokrit z smreč- jem i. d. Ze v drugem letu dobimo lepe sc.neiijake, ki so pripravni za presajanje na druge kraje. Akacia raste skorej v vsakej zemlji, tudi nn peščeni, njene korenine se razprostirajo pod površino in nc segajo globoko v zemljo. Akacia raste veliko hitreje od vsega drugega trdega lesa. V v dvajsetih letih se že dobro vdebeli. Ce ravno ima akacia lo neprijetnost, da jo vetrovi lahko polomjo, vender se priporoča, akacijo bolji čislja'1 nego do zdaj, ker ona ima gotovo mnogo izvrstnih lastnosti, ktere jo storijo pripravno za kamnite goličave naših krajev. Irtazpis daril. Da bi c. kr. minislerstvo kmetijstva vtemeljitev društev mlekarskih po naših planinah pospeševalo, razpisuje v ta namen več denarnih daril: Dve darili po 600 fr. a. v. zlate svetinje za sirarske družbe, — 80- ki na dan najmanj 400 bokalov mk-ka predela v tolsti s r; pri enaki množimi razsodi dobrota izdelanega sira Dri darila po 500 f a v. za sirarniee, ki vsilijo ali po manj ko 4 bokalov na dan, ali pa le pollolsli sir napravljajo, zraven pa tudi narholji sir in narvec sira naredijo. Zi omenjena darila se smejo oglasiti vse po avs'rijskih planinah že obstoječe^ mlekarske družbe, ravno tako tudi tiste, klere so saj z mescom jul j m prib. leta to je 4 871 ustanovijo. Dolične prošnje naj se vsaj do 1. oktobra 1871 I. predložijo ministerslvu za poljedelstvo, posredno po c kr. namestništvu, ai po deželni vladi ali tudi po c kr. kmetijski družbi. Vsaka taka družba more saj 10 družbenikov šteti., V prošnji naj natančno in vestno odgovore na ta vprašanja: 4. Kako dolgo že obstoji družba, in kdo jo je vslanovil? 2. Kobko družbenikov »edaj šleje ? 3. V ktrre občine spadajo družbeniki po njih posestvu ? 4 Ko iko mo'zne živine majo? 5. Mi samo mleko skupno predelujejo ali pa tudi pašnike v družbi vživajo ? 6. Kako se glasi družbina pogodbi? (Priloži naj se en prepis pogodbe ali pa družbine postave). 7. Ali se mtekari v lastnem ali v najetem stanu, kako je stan vredjen? 8. Kako plačilo dobiva sirar in njegovi pnmagavei ? 9. Koliko mleka se na dan in koliko sploh pred la ? 40. Kteri so glavni izdelki, kteri nepoglavitni ? se ii rabi gorkomer, da se natanko dob či stopinj i gorkole. Kako se porabi široka? 4 1. Kako se prodajajo mlekarski izdelki, kak kup imajo ? 42. Koliko je bilo mlekarskih izdelkov v polletji Ih7() I in koliko pr šnja leta? Koliko denarja se je prejelo za to Kol,ko se mora odšteti za stroške? Kolik č.sli zuesekse jo raz obl med družbenike? Predložene prošnje se bodo dale v preš jevanjo izbranemu odboru izvede cev; nko bo treba, pojdejo ti od: omiki' tudi pregledovat mlckarnice in družbe ki se za d n a poganjajo. Prisodila in razdelila se bodo darda konec I. 4871. Ako izmed števila prosivcev nobeden ne zasluži celega darila, bode c. kr. mmisterstvo ra pisana darda le delnim podelilo. na Dunaju dne 3. maja 1870 C. kr. mhisterslvo kmetijslva. ZjI. c. k. k i oi. ertubj. — Ojguvurui \reUii.k Pr. 1’oiŠc, — Tiskar Sciiz v eonci