Č i t a n j e. Poročal pri društvenih večerih .Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 4. prosinca, 1. svečana in 1. sušca t. 1. Jakob D i m n i k. U v o d. ^a ljudsko šolo in posebno za ljudskošolskega učitelja je predpisani učni nacrt temeljni zakon za pouk. Učni načrt določi za vsak predmet smoter, kojega si naj učitelj prizadeva doseči ter razdeli učivo na posamezna šolska leta in oddelke. Dolžnost vsacega ueitelja je, da se ob učnem načrtu in posebno še ob učnem smotru vsacega prednieta natančno pouči, da potem lahko z niirno vestjo odgovori na vprašanje: kaj in koliko niorain iz tega ali onega predineta učiti. Da j« pa nčitelju niogoče se ob učnem načrtu, odnosno ob učnem smotru vsacega predmeta natančno poučiti, iriora imeti v rokah ,,učni načrt"; skušnja rne pa uči, da prav tega najpotrebnejšega, temeljnega zakona za pouk učiteljstvu na Kraujskcin nedostaje, tako n. pr. je desetim učiteljera na II. niestni šoli lia razpolago samo jeden iztis; in vender bi moral po mojem, seveda ne merodajnem mnenji imeti vsak učitelj po jeden iztis v rokah. Cujera pa, da se bode temu nedostatku kmalo v okoni prišlo, ker se že pripravljajo za tisek vsi šolski zakoni in odredbe šol.skih oblastev z učnim načrtoin za Kranjsko. Marsikdo bi utegnil rnisliti, no, za pouk v čitanji si pač ni treba glave beliti z učnim načrtom; v tem nas že zdrav razum pouči, kedaj otrok slabo ali dobro čita. Vender temu ni tako. V stari šoli se je tako prakticiralo in uoenee, ki je tnehanično gladko čital, dosegel je vrhunec čitanja. Dandanes mora pa učenec to, kar čita, tudi razumeti, t. j. znati mora to, kar je čital, doslovno ali pa prosto ponavljati in — v spominu obdržati. V tem smislu je osnovan normalni učni načrt za avstrijske šole. Glede pouka v eitanji določuje normalni učni načrt v § 51. šolskega in učnega reda z dne 20. vel. srpana 1870. 1. učni smoter na sledeči način: ,,Gladko in lepo čitati, kar je tiskano in pisano in natančno razumevati berila po njihovi vsebioi in po zvezi posameznih delov. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli bistre in spomin krepča". V smisli tega smotra je osnovan tudi učni načrt za Kranjsko (naredba vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. kimovca 1886. L), ki se glasi glede pouka v čitanji za jednorazredne do sedemrazredne ljudske šole tako-le: ,,Gladko in lepo čitati, kar je tiskano in pisano;" za osemrazredne ljudske šole pa: ,,Prav in gladko čitati, kar je tiskano in pisano; prav umevati, kar se je čitalo in slišalo, oziraje se na vsebino in obliko'*. Najvišji učni smoter zahteva učni načrt za osemrazredniee; v manjrazrednih šolah se ozira bolj na pouk v oddelkih in zato se tudi glede učnega smotra v teh šolskih letih manj zahteva, kakor pa v osemrazrednicah, ko je vsak razred ob jednem tudi šolsko leto. Y tem poročilu se bodeni oziral na osemrazrednice, ker si rnanjše zahteve pri razredih z oddelki vsak učitelj na podstavi tega lehko sam sestavi. Ker pa ne razpolaga vsak učitelj z učnini načrtom, misliin, da ne bode odveč, če miniogrede dodam svojemu ])oročilu razreditev ljudskih šol, odnosno razreditev učencev v razrede in oddelke. Po predpisanem učnem načrtu imanio torej: 1.) Nerazdeljene jednorazrednice s celodnevnim poukom. 2.) Razdeljene jednorazrednice s poludnevnim poukoin. 3.) Nerazdeljene dvorazrednice s celodnevnim poukom. 4.) Razdeljene dvorazrednice s poludnevnim poukom. 5.) Tr i razrednice s celodnevnim poukom. 6.) Trirazrednice z deloma celodeloma poludnevnim poukom v 1. in V II. razredu. 7.) Štirirazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet. 8.) P e t r a z r e d n i c e, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet. 9.) Šestrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet. 10.) Sedemrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet. 11.) Osemrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet. 12.)*) Št,iri- do oserarazrednice, na kojih je drugi deželni jezik neobvezni predraet. Razreditev učencev. 1.) v nerazdel jenih jednoraz- nicah s celodnevnim poukom: «) prvi oddelek 1. šolsko leto, h) drugi „ 2. in 3. šolsko leto in c) tretji „ 4., 5. in 6 šolsko leto. 2.) V razdeljenih jednorazred- nicah s poludnevnim poukom: Spodnja skupina: a) prvi oddelek 1. šolsko leto, b) drugi ,, 2. in 3. šolsko leto. Z g o r n j a s k u p i n a: a) prvi oddelek 4. šolsko leto, b) drugi „ 5. in 0. šolsko leto. 3.) V n e r a z d e 1 j e n i h d v o r a z r e d- n i c a h s celodnevnim poukom : a) prvi razred prvi oddelek 1. šolskoleto, b) ,, „ drugi „ 2. in 3. šol. leto, c) drugi „ prvi „ 4. šolsko leto, d) ,, „ drugi „ 5. in 6. šol. leto. 4.) V razdeljenih dvorazred- nicah s poludnevnim poukom: a) prvi razred spodnja skupina 1. šolsko leto, *) Slovenskih šol pud \2 ni v istini na Ki-anjskem. b) prvi razred zgornja skupina 2. in 3. šolsko leto; c) drugi razred spodnja skupina 4. šolsko leto, d) drugi razred zgornja sknpina 5. in 6. šolsko leto. 5.) V trirazrednicah s celodnevnim poukom: a) prvi razred prvi oddelek 1. šol. leto, h) •, •• drugi „ 2. „ „ c) drugi „ prvi „ 3. „ „ d) >• „ drugi ,, 4. „ „ e) tretji „ prvi „ 5. šol. leto (v mestih in trgih 5. in 6. šolsko leto). f) tretji razred drugi oddelek 6. šolsko leto (v mestih in trgih 7. in 8. šolsko leto). 6.) V t r i r a z r e d n i c a h z deloma celodelorna poludnevnim poukom v I. in II. razredu: a) prvi razred spodnja skupina 1. šolsko leto, b) prvi razred zgornja skupina 2. solsko leto, c) drugi razred s p o d n j a s k u p i n a 3. šolsko leto, d) drugi razred zgornja skupina 4. šolsko leto, e) tretji razred prvi oddelek 5. (v mestih in trgih 5. in 6.) šolsko leto, /') tretji razred drugi oddelek 6. (v mestih in trgih 7. in 8.) šolsko leto. 7.) V š t i r i r a z r e d n i c a h: a) prvi razred 1. šolsko leto, h) drugi „ 2. „ „ c) tretji „ 1. oddelek 3. šolsko leto, d) „ „ 2. „ 4. in 5. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo 4.) šolsko leto, e) četrti razred 1. oddelek 6. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo 5.) šolsko leto, /) četrti razred 2. uddelek 7. in 8. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo 6.) šolsko leto. 8.) V pet r a z r e d n i <_• a h : a) prvi, drugi in tretji razred po jedno šolsko leto. b) četrti razred prvi oddelek 4. šolsko leto, c) •> v drugi „ 5. „ „ d) peti „ prvi „ 6. „ „ e) „ „ drugi ,, 7. in 8. šolsko leto. V krajih s šestletno šolsko dolžnostjo ima peti razred 5. in 6. šolsko leto v dveh oddelkih, — vsi drugi razredi imajo po jedno šolsko leto in jeden sara oddelek. 9.) V šestrazrednicah: a) prvi, drugi, tretji in četrti razred iinajo po jedno šolsko leto, b) peti razred prvi oddelek 5. šol. leto, c) „ „ drugi ,, 6. „ „ d) šesti „ prvi „ 7. „ „ e) v „ drugi „ 8. „ „ V krajih s šestletno šolsko dolžnostjo ima vsak razred po jedno šolsko leto. 10.) V sedemrazrednicah: a) prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred imajo vsak po jedno šolsko leto, b) sedrai razred prvi oddelek 7. šol. leto, c) „ „ drugi „ 8. „ „ 11.) V osemrazrednicah ima vsak razred po jedno šolsko leto. Poleg razreditve uoencev v razrede in oddelke imarao tudi razreditev v tri stopinje in sicer u) v n i ž j o s t o p i n j o , ki obsega nekako prvi dve šolski leti; 6)vsrednjo stopinjo, ki obsega 3., 4. in 5. šolsko leto in c) v v i š j o s t o p i n j o , ki obsega 6., 7. in 8. šolsko leto. Vrnitno se zopet k našemu predmetu — k č i t a n j i. Po učneni načrtu za osemrazrednice se razdeli smoter pouka v čitanji v štiri poglavja in sicer: I. R o č n o č i t a n j e t. j. naučitev glasov in njihovih znamenj ter vaja mehaničnega oitanja do blagoglasnega, odnosno smislu pravilnega čitanja. II. B e s e d n a i n s t v a r n a r a z1 a g a t. j. besedna in stvarna obravnava beril; s tern se ostri opazovalni dar, kar 7* zahteva normalni učni načrt v § 51. šolskega in učnega reda. III. Ponavljanje vsebine ber i 1 a , odnosno povpraševanje po vsebini berila t. j. gojitev spisja. S tem se misli bistre. IV. Učenje na pamet (memor i r a n j e ). S tem se krepča spomin. Nikakor pa ne moremo in ne smemo zahtevati-od otroka, da bi že na nižji stopinji sniisli pravilno čital. Do popolnega, ročnega (spretnega) in smislu pravilnega čitanja pelje p e t s t op i n j , katere so razdeljene na osemletno šolsko dolžnost in sicer: 1.) Počasno, g 1 a s o v n o p r avilno čitanje z ozirom na razzlogovanje (1. šolsko leto). 2.) Glasovno pravilno čitan j e s posebnim ozirom na ločila (2. in 3šolsko leto). 3.) G 1 a d k o i n s m i s 1 i p r i m e r n o č i t a n j e (4. in 5. šolsko leto). 4.) Gladko, smisli primerno č i t a n j e , kar je tiskano in pisano (6. šolsko leto). 5.) B 1 a g o g 1 a s n o č i t a n j e (7. in 8. šolsko leto). Da pa ucitelj vsem tem zahtevara zadosti, mora si prizadevati, da po raetodiških pravilih pri vsakem berilu postopa. V to svrho se razgovarjaj z učonci o tvarini (biiovi) berila. Tako postopanje tudi učni načrt predpisuje, ker le na ta način je mogoče, da si prisvoje učenci vsebino berila. S tem obogati tudi učencev razurn s potrebnimi znanostimi, število pojmov se poinnoži v njem in vsled tega, ker berilo dobro razume, tudi pravilno in dobro čita. Učenec mora pa znati to, kar je čital, tudi povedati, ali doslovno, ali pa prosto (s svojimi besedami). To goji in pomnožuje v učencu ustno izraževanje raislij (spisje). Gojitev ustnega izraževanja raislij je velike važnosti. Vsak učenec se niora polagoraa navaditi, da zna to, kar je slišal ali čital, tudi ponoviti. Kako okoren je pač v izobraževanji svojih mislij marsikateri odrasli človek! Dobro ve in zna, kar bi rad povedal, pa mu nianjka besed, s katerimi bi svoj« misli razodel, to pa le zato, ker se tega ni vadil. Otrok pazno posluša učiteljevo razlaganje; pri tem, pri razpravi berila in pri vaji v čitanji ostane mu marsikatera misel v glavi; učiteljeva naloga je, da vadi ueenca svoje misli z govorora razodeti. Učitelj se mora prepričati, a) če uoenec to, kar je slišal ali čital, prav razume, /¦) mora skrbeti, da si učenec s pomočjo tega razumevanja nove predstave ustvarja. Na ta način se pospešuje ustno izraževanje. Ta smoter doseže učitelj na spodnji in srednji stopinji ljndske šole, če zna učenec to, kar je eital, na stavljena vprašanja doslovno ali pa s svojimi besedami povedati; na zgornji stopinji pa, če zna vsebino berila brez vprašanj povedati in poiskati glavno misel berila. Ponavljanje berila s svojimi besedami se ne more nikdar dovelj priporočati. Kolikokrat se pač marsikatero berilo prečita; če pa vprašamo učenca po vsebini, nani jeclja in odgovarja v nepopolnih stavkih tako zmešano, da ga nihče ne razume. Temu je kriv najveu učitelj, ker je gojil le mehauično čitanje, za vsebino berila se pa le malo ali pa nič brigal. Kdaj pa povprašuj učitelj po vsebini berila? To, kar naj učenec pove, mora poprej razutneti; tega, kar ne razume, le tedaj lehko pove, če se je uoil na pamet. Predno prieneš s povpraševanjeni po vsebini bcrila, moraš poprej dotično berilo stvarno obravnavati, t. j. učencem moraš razložiti nerazumljive besede in stvari; dalje vadi učence toliko časa čitati, da gladko čitajo; to pa zato, da postane lepi jezik, ki je v berilu, nekaka podstava ali opora pri ustnem izraževanji mislij. Če si v jedni tiri kako berilo učencem razlagal in če so isto znabiti že tri — štiri — ali še večkrat prečitali, potem smeš še le prihodnjo uro pričeti s povpraševanjem po vsebini. Ni pa vsejedno, na kakšen način se vsebina ponavlja. Na spodnji in deloma tudi na srednji stopinji naj se to stori doslovno, kakor je v knjigi. Otrok še ni vajen se izraževati, da bi samostojno pravo obliko stavka in primerno besedo ob praveni času rabil. Na srednji stopinji si pa deloma tudi prizadevajmo, da se zna učenec tudi z drugimi besedami zraziti ter mu ne smemo pustiti, da bi bil preveč na knjigo navezan. Na zgornji ztopinji ljudske šole se morajo pa znati otroci že gladko, dopadljivo in razumljivo izraziti. Sedaj pa, ko smo se prepričali, da se zna učenec ob vsebini berila gladko izraziti, sraerao zahtevati od njega, da sc uci berilo na paniet. Učenje na pamet ali rnemoriranje ima v ljudski šoli važno vlogo, ne sarao, da otrokov razuni z znanostimi obogati, ampak krepča tudi spomin. Kolike vrednosti je, če človek veliko ve in kako neprecenljiv je zvest in dober spomin, tega pač ni treba poudarjati in dokazovati. Učenje na pamet se pa ne goji povsod jednakomerno, ampak tu bolj, tam zopet manj. V nekaterih šolah se popolnoina zanemarja ter se goji lo bolj izobrazenje razuma; otrok se samo napelje, da se zna o nekaterih stvareh izraziti. S tom se zgubi tnnogo časa in zamudi tudi krepiti spomin. Z dobrim apominom ali pmvo za pravo z znanostirni, ki smo si jih z dobrim spominom prisvojili, zbiramo si bogat zaklad, kojega v življenji čestokrat potrebujemo. Kaj se pa liči učenec na painet? ") Le kaj posebno vrednega; torej le taka berila poetiške in prozaične oblike, ki se odlikujejo po vsebini, tako n. pr., ki imajo za življenje koristne nauke ali pa, ki se odlikujejo zaradi posebne oblike. /¦) Učence se uei na pamet le taka berila, ki so se mu natančno razlagala in jih tudi dobro razume. Zato učitelj vsako berilo, kojo naj se uči ucenec na pamet, poprej natančno razlagaj in potem, ko se je isto veekrat prečitalo, pa povpraSuj po vsebini berila. Glede učenja na pamet veljajo ta-la splošna pravila: a) Snov za memoriranje izberi iz vpeljanega berila; posamezne lekcije naj ne bodo predolge. Cirn mlajši so otroci, teni raanj iinaš zahtevati od njih. /¦) Take vaje spomina moraš pa dajati redno vsak tedeo jeden- ali dvakrat, ne pa, kadar slučaj nanese. c) Učenec se uči pod navodilom učiteljevim, kako se je treba učiti na pamet, pa ne teoretično, ampak praktično. Nikdar se pa ne sme učiti otrok na pamet besedo za besedo ali vrsto za vrsto, ampak vedno stavek za stavkorn ali pa oddelek za oddelkom. d) učitelj imej za strogo dolžnost, da to, kar si dal učiti na pamet, ob določeni uri tudi izprašaš. Učenec vedi, da se raorajo učiteljevi ukazi strogo m vestno izpolniti. c) To, kar se je učil učenec na pamet, naj potem tudi lepo in dobro prednaša (predava). Prehitro klepetanje brez občutka v navadnem uadležnem šolskem tonu, ostro povdarjanje rime ni nič vredno; tudi prenehati za vsako vrsto, če ni konec stavka, se ne snie. /) Učenec se mora vaditi v prostem prednašanji tudi v šoli v pričo souciencev; najbolje je, če se vstopi pri deklamiranji na oder. Pri raznih slavnostih med letoni in konci šolskega leta moramo dati učencu priliko za deklamiranje. g) Učitelj pazi strogo, da ucenec pri deklamiranji čisto in slovniško pravilno izgovarja besede; posebno na izgovarjanje 111 in n moranio dobro paziti. Vse, tudi najnianjše napake moramo pridno popravljati. (Dalje prih.)