ŽENSKI	SEPTEMBER 195? // T.FTQ XV. // ŠT. 8-9
Navodila za dolgo življenje
Znani danski reformator lia polju- zdrav-■ stva m še posebej na polju prehrane, dr. ■ Hinihede, je podal za zdravo in doko življenje naslednja navodila:
1. Zivi kolikor mogoče, daii in noč iia svežem zraku. Imej po možnosti tudi pozimi odprto okno v spalnici. . ^ 2. Ogiijaj se bivanja v prevročih, prena-trpaniii,. slabo zračenih prostorih, kjer .se . zbira mnogo ljudi. Oblači se letnim časom primerno : Poleti je najbolj zdrava noša, ki se čimbolj približuje figovemu pere.su; pozi-
-	pretirano.'
, f bkrta za zadostno gibanje vsega miši-cevja, najbolje v naravi ali vsaj pri' odprtein oknu. (Delo .na vrtu in polju, telovadba, zmerno hnbolazništvo, kolesarjenje in razni športi, a vse brez pretiravanja.)-
4.	Neguj si kožo in vse telo.
5.	Jej samo trikrat dnevno in žveči dobro. Nehaj, ko ti. najbolj tekne.
6.	Ne uživaj alkoholnih pijač.
7.	Ne puši tobaka.
. 8. Ako želiš piti kavo ali čaj, si privošči od vsakega samo po pičlo skodelico na dan.
Ne izpreminjaj noči-v dan in dneva v noc. \stajaj zgodaj in pojdi zgodaj spat.
lO- Bodi zmeren kakor v jedi in pijači, tako tudi v uživanju vseh zemeljskih dobrin.
Mimogrede
Vsaka žena ne. more biti .lepa, toda vsaka je lahko negovana, ker s tem na svoji zunanjosti neverjetno mnogo pridobi, dviga se ji samozavest in odločnost nastopa.
Toda vsaka žena in dekle, nima potrebne odvažnosti, vztrajnosti, potrpljenja in časa, da bi SI dnevno pritrgala vsaj pol urice po-polnoma zase, za nego sv'ojega telesa. Sicer pa to niti potrebno ni, kajti marsikaj se da napraviti kar mimogrede in brez posebne izgube časa. .	. ^
_N. pr.nega ustnic. Ustnice so poleg oci in zob najživahnejši in najizrazitejši del obraza. Lepo napete in rdeče rdeče brez neokusnega barvanja — so najpopolnejši izraz mladostnosti. Pozneje izgube te last-nosti m postajajo blede, brezbarvne in uvele, ^ V 1 ffa^'ocasno in vztrajno ne negujemo!
Ivnkor To je jako enostavno, ceneno iii ne zahteva skoraj nikakega časa. Vsako-
Zdravstvo
dnevni negi zob pridrüzimo še'nego ustnic. Kdor uporablja za snaženje zob. mehko kr-tacko JO ima lahko tudi za negovanje ustnic. Ako je vajen trde zobne. ŠČetke, pa si kupi za ustnice majhno, mehko' krtačko • z -njo SI. vsako jutro in vsak večer po pol do ' ene minute na lahko masiraj vsako ustnico posebej. Krtacko -treba prej pomočiti v hladno vodo. V začetku se varuj pretiravanja,'da si ne ranis- ustnic. Pq masaži obriši ustnice m Jih namazi z dobro kremo. Torej dnevno dve -minuti m ustnice se kmalu napno in le|)0 pobarvajo.	.
Gube na obrazu, zlasti okrog ust, nastanejo, ako človek preveč nateguje dotične misice, prepogosto zdeha, se pretirano smeje alr „reze obraze". V največji meri pa so gube znaki bližajoče se starosti. Dokler, so miSlce hca se trde in so po'dkožne plasti dovolj socnate od naravne maščobe, črte izginejo, kakor hitro obraz počiVa. Kadar pa so hca ohlapna in je koža suha, se zarežejo v obraz crte ah gube, ki se sčasomS bolj in bolj poglabljajo.	^
Da odpraviš gube, pomaga vsaj deloma masaža trepljanja, ki lice osveži, ker priva- ' bi. vec krvi vanj. Treba pa je kožo pret ocistiü z oljem , ali s kremo, ker je važno da znojnice niso zamašene in prodira ma-scoba vanje, Prav ta maščoba zopet napne polt. Ko je koža očiščena; jo iznova namažemo m trepljamo z mastnim kazalcem in sredincem po licu, dokler polagoma ne obdelamo vsega, obraza. Treba pa je to vztrajno ' ponavljati vsak večer' in vsako jutro. Tudi tu velja pravilo, da je bblje preprečiti nego kasneje odpravljati. Razen tega moramo Te-deti, da zunanje postopanje ne more docela odpraviti globokih gub in brazd v ohlapni m leni koži, ako' niso tudi od znotraj dani pogon za to, da .se polt napne. V splošnem izboljšaš. m osvežiš mišice s tem, da daješ svojemu telesu zadostne količine pravilne hrane, da telovadiš-,, se giblješ v svežem zraku, ne ponočnješ in ne kadiš, skratka, da ziviš zmerno po vseh predpisih zdravstva. - Vr at je pri ženski neusmiljen izdajalec m prejasno govori o križih, ki jih že nosi, ■ dasi je sicer morda vsa njena osebnost še prožna in mladostna. Mnogo je sredstev ki uporabljana vesino in redno, lahko za dolgo dobo. ohranijo mlad vrat. Cimpreje ženska začne s preprečevanjem, tem bolje.
5.7
seve. Vrat je\ treb;a .kalgqr '.öbraz iiegpyati. vztrajnö.tGlavno je pa.-laRn%'masaža,:ozir. "mazanje z :rQaščobo-öd spodaj flavzgor, .da; •■se gube se'üe poy;edajo..	•.". . -.
Ako T^rat od narave ni lepo oblikovan, tedaj je' treba.i^kušati, da ga popraviš.z veščo giinnastik&i-Želo vitke in sulie osebje, iniajo'. . čestokrat .ined vratom in ključnico'-jamice, tukoi^enpvane „solnice",. kar kvari'"gprsje. Da^se ta popravi; drži glavo-:-iiai-avnostj pp-ieni j-o nagni k'ölikör mo^o "globoko naprej, • nakäF jo' energično- dvigni nažaj v zatilnik. ' To ponovi zjutraj.in .zvečer-.osemkrat. Nato •..sükaj. glaVo; na •diešti-o, .nažaj,Vna lev^ torej . naokoli desetkrat. V§e to krepi'vratno-mi-' šičevje,-.m..jamice" izginjajo.
Kdop ima „d voj.no b r'a d" o",-ali drugače zainaščen vrat, naj ne obupa in naj. ne. vr/e takoj pmškte- v korujzb. Delaj _si vsak večer pred spanjem in vsako jutro - mrzle poHve na tilnik ha način, da se nagneš nad skledo nirzle vode, pomakaš.gobo vanjo ■ in .jo ožemaš na vrat. Tako poBayljaj.vsako-krat.2—3 minute. Potem si namazi konce prstov z mandljevim oljem ali s kakp müstoQ kremu Tn si roiisiraj podbradek- tako, da ga giieteš in ščiplješ nalahno z mastnimi prsti. A pazi, da pri tem ne razvLečes kožnega tkiva.' Masiraj izmeiioma z desnico in levico s tesnim pritiskom od brade navzdol ^do za-/ čet-ka vratu. Tudi kroženje 2 glavo in" sklanjanje glave naprej :in nazaj, v tilnik je Uspešno. :-. .
... "Ako je koža'vratu n.agüba.na- in!uve- -.l-^;;si' dtlaj dvakrat tedensko vro.čevobklad-. .;ke;: ^Pomoči-'robec v vročo -vodp, ložioii- in;. •ov.ij;-|ii. gladko in tesiiö ököU vratu; čimbolj "«roG .je'obkladek; -tem-, bolje.-Ko se popol-. ndma^ohlHcli,-ponovi iznova.'Tako delaj do 8 krat, končno osiiši vrat in ga namaži' ' od spodaj. öavzgor z mastno kremo ali z oljem iti trepljaj z m&štnimi prsti po vratu, ; da se-, pospeši kroženje krvi; .Dva dneva v • tednu pa.,si napravljaj -preko noči inasten obkladekt Platneno kl-po namazi z.'olivnim ali mandljevini. oljein, ovij "jo okrog vratu in zaveži povrh z drugo krpo,-da ne.poma-stis postelje. ' .•
' Kakor je lepa pd. sonca enokomefno zarjavela polt, vendar vrat ne sme.-biti pretirano ožgan. Zlasti starejše gos^ naj bodo sončenjem vobee /previdne. Čim se jim ■ vljajo gube na obrazu in na vratu, so :ti mnogo priletnejše, akp jim sonce potemni polt, gube. pa'.käkor.globoke zareze ostanejo bele in so .tako- ostro podčrtane. Sonc'u se lahko pp inili volji izpostavljajo samo mladi, sveži obrazi. Ožgan obraz, in vrat je videti kakor .ustrojeno usnje. Umivanje s. širatko -(Buttermilćhr z limonoviia ' sokom ali ostanki limone je prav uspešno ter hitro obeli-polt. Sok naj se na koži posuši.-Ako je vrat.,.\ivel in rjav od slabe in nezadostne prehi-ane -kože, uporabljaj vse,-kar služi'ža poživljanje tkiva; predvsem ga

irepaj ."vHak ve^r-2 'mastnimi: prsti ih -si .de-v.aj vr.oč"e-in>mastne'öbklädke. '
•'..	pa ŽSe,-začiie • vrat" 'spredaj""ali .oB-
straneh debeliti, tedaj opusti väe." poizkuse,-" ter pojdi, k zd.ravniku, ker le-on Jah.ko .odstrani jnonebitno ppjavljajočo se golšo ali kake dfiige.otekline,.žiez. .	"
Zelo kaže ö'braz velike, razSifjene zjioj-nice'> ki'se "pokažejo najraje na 'nosu in " ' okoli njfega. Naujaži si obf-ai z mastno kremo, pusti j,d-nekaj>(^asa na njeni, potem iz- ' briši polt s kosmjči. vate: na ta; način -se znojnice- d^pro in izčistijo." Sedaj raztopi V.-' skodelici.'mlačne vode npževo''"kgiiic.o galuna, ppffläkaj platneno krpico f to tekočino . jn dobro 'dmoči zlasti 'tista mesta, kjer-s.o, 'znojnice razširjene, a ne dtgoi obraza.-Galun stisne znojnice. To treba večkrat ponoviti. Tudi sledeče sredstvo je uspešno: Kuhaj pest lanenega- semena, v "pol litra vode četrt ure,- precedi in .si umivaj š to mlačno tetocino oWaz po dvakrat döevno; posuši iiaj se sama na polti. Ta caj se ohrani p^ir . dni, a ga'vsako.krat nekoliko-^grej. Priporočljivi sta'.'" tudi .ysak teden pO dve parni-kopeli oferaža, Ž njimi ni"pos-ebnih "sitnosti: Kadar stoji lonec vroče vode na 'štedilniku; se ga posluži: Pokrij glavo 2 frizuro vred z brisačo in drži obraz nad paro dve-tbinuti;-prej-primešaj vroči vodi'kpšček zdrobljenega • rjavega kandisovega sladkorja. Takoj po parni, kopeli si umivaj" obi:a2 tri minute z mrzlo vodo. Vse".-to .-traja dvakraf 'po.-..pet'' minut na teden,..ä uspeh; ne'i-izöstäne':. ^ •
.'Tudi.kdor -nilna' opravka t kuhinji, si■' iajiko dobi , od časa člo žasa .po.^ar kuhani^ ■ jiiočiiatih: .krpmpirjeX Plupi jih, .'.zmečkaj z-
■	rokami iit-delaj, kakor.."da si.umivaš žiijimi
■	rokej to delaj tako. dolgo, da .ge krompir' pöpölnöina shladi. Potem izplakui roke z mlačno vodo, Jcatexi si primešala nekoliko ' boraksa.- Osušene roke natiiaži "z mastno kremo^ obleci široke rokavice in lezi fipat.-Na ta način .preženeš rdečicb rok,, ki postanejo mehke in napete. Rdečico, ki je često • posledica ozebe; odpraviš "tudi z petodstotiio galunovo raztopino in "vodd. -Nam'aži opetovano- rdeča-mesta na obyazu iq rokah s to raztopino;: . .	.: ' ■
■	Končno Še nekaj, o-tako zoprni ,,kurji-, polti" "na rokah, ki je posebno grda," kadar -je videti koža kakor posejana z rdečim prosom. Pojavlja se brez posebnih vnanjih vztot • kp.v, večkrat-pa tudi ?aradi'-neprijetnega po---
, klicnega dela gospodinjskih pomočnic, pro-, dajalk; delavk;- končno pa' tudi lahko opa-!. • žamo, da" nastopa kot neprijetna -dedščina.'. sicer popaliipma zdravih oseb in se deduje od roda, do roda^ navadno le pri žens'kah. „Kuij.a poU" je nekako vnetje epi(jierme, ki •ga ne odpravi nikako mazanje z bogve ka-• kimi sredstvi.' Najenostavnejše in tudi aaj-sjše sredstvo'proti kurji polti je umi-ije z vročo in mrzlo, vodo izmenoma, •
58
. toda biez masaže aH drgnjenja.'Umestno je ., sam-o lahno gnetenj? z ro-ko, medtem ko dr- ' . žimo roko v Tloči.ozir. v.mrzli'vodi; Važno, je, da- si po vsaki tati kopeli namažemo roke z m^fno kremo;, da ne postane koža-;
•	raskaVÄ in. trda. Posebno pozornost: trebi , posvečati, pri tem komolcem, ki že'.itak na-
....eibljejo k raskavosti. : . ' ' . ■ :. • T.0.1 st a p-l e č a.. Pri -Ifiideh,- ki preveč • mirujejo " ali . se ne drže dovolj ravno, se.prav , pod vrafo'm; nad zgornjim .-.vreteiifeem' hrbte-.jice,-pa tudi na plečih,-cesto :.Z3Čne ilabirati'. tolšča, kar prav izdatno kvari postavo.'Dä temu.odpomoreš, napravi vsak dan najmanj-desetkrat:sledečo vajo: Suni hkratu obe ra-. mi kolikor -mogoče , nazaj, da se lopatici . čimbolj-približata'.in nagni -glavo kolikor -moreš- globoko v- tilnik, Na Iff na.čin..se stisne!-.
•	oni del, ki-teži za te.m, da'se odeb^i, kar ' . ■iičinkiije kskor neke vrsta masaža. ?aja traja '
nfekaj .giinut, a prinaša uspeh.' ••'
Zoperstavljaj se do škrafriih mejrmožno- ' -Sti'začetkom staranja,.: Izkušaj si činldalje-ohraniti inladbšt, .ki' je lepa, ako je skrbna-negovana..Vse fo' je -lažje,.in .dosti 'bblj za-:
bavno. kakor zvoniti po.toči: s trudom in naporom pridobivati si nekaj, kar smo izgubili;
A ne samo žBnske, tudi -moški naj bi se vse .bolj-brigali za s.vojo, vnanjost.'Človek, ki ve, da .'dobro izgleda in ima svoje živce spočite ter zato v oblasti, ima vedno dovolj-■ samozavesti, ki je dandanes za-uspešno-življenje. toli- potrebna, V veliki zmoti so, vsi "oni, ki mislijo, da-čist in'zlikan ovratnik, čedni krarvata in negov.ani nohti brez znako'v •„globoke žalosti"..i;?ključuj-ejo duhovnost in - genij.aliibst..- N.asprotno. . Resnično kulturen človek čuti. potrebo notranje in-vnanje sklad-. :n.osti in lepgte, ki. jo "posreduje^ nega-telesa. : .-:Ne-samo usfiph pri drugem Spolu, nego tudi usjieh v poklicu čestokrat v piecejšfiji -meri zavisi od čedne zunarijostVin uglajenega .nastopa. Zlasti ljudje, ki so "riavezani na naklonjenost svoje okplice: trgovski-usliižben- ' ci,-potniki, natakarji, stfežniki, gospodinjske.. pomočnice in. dr. se 'o tem laliko vsak' dari -prepričajo. Prvi vtisk - je vedno' odločilen, zato ni .Uittestno pre,več sklicevati, še na čednosti,: ki^s.o gl.oboko .v človeku,' kazati jih je . treba tudi .s,--s.vojft vilanjostjo,. :.
Žena in družba
SkAi zase, ljubi brata!
Za gospodinjo -je zgodnja in pozna jesen. združena z veseijöm, ko spravlja.'.pridelano -■ Zelenjavo in sadje za zimsko zalogo, ako-je tako srečna, da ima vrt. A tudi 'če nima vjta; se .po možnosti preskrbi za čas, ko. bo . vse dražje, in težje dosegljivo. Zdriiženo pa .ie tp delo tudi z mnogimi-skrbmi, s trudom in napori ter seve z 'velikimi izdatki. Kako lepo, z- narodnp-gospodafskega stališča zelo , um'estno in za.-zdravje-in prospeh naroda nad -vse koristno bi bilp, ako bi Imerodajni. krogi . poskrbeli, 'da se ža poletne mesece sladkor ;. i2^datno.. poceni in bi bil tako-na. razpolago ne~'šam'o' imo-vitim ljudem, nego tudi sito--matom, -Nihče bi pri .'tem ne--trpel .'škodk tudi. proizvajalci sladkoija ne, saj- bi' bila poraba mpogo večja, promet s sladkorjem . živahnejši m. korist bi.bila zato-.vsesplošna.,' -.ykljub temu .pši je - pametna pocenitev sladkorja, še vedno .pobožna želja gospodinj, ki čaka že-dolga le.ta uvidevnejših in veliko-' poteztiejših VoditeljW, da-jo uresničijo, vsemu narodu ^ blagor. Dotlej, pa. begamo gospo--. dinje za raznimi nadomestili, cenenimi re-'-fcepti in navodili, ki nam omogočajo napob niti klet ali jedilno shrambo s sadjem in -zelenjavo za zimo in zgodnjo pomlad. .Da vsa nadomestila ne tlosezajo vrednosti slad--korfa'in pristnega vinskega kisa, vemo vsi. A sladkor in sadni.kis sta draga, predraga..., . 'Jesen pa je.tudi čas temel.fifega pošprav-ljan.ia.. Sicer ■ je mnhgokje ob . novem letu' . običaj, da gospodinja s sv0jimi.pomočricafni preobrne vso hišo' po starem izreku : kakorš-'na je hišana novega leta dan, taka bo vse leto.
Toda dne-vi pred:-iiovim.'letom so mrzli,-. :la-atki, neprijazni,. Zjptkaitema, popoldne-že;: :-zgodaj tema'; kako naj-gospodinja del'ä oa-tančen::red- nä podstrešju, -v. stanovanju',' -v-■ shrambah, kleti in drvarnici?. Eako'naj se podi za nesnago in prahom, ko vse zmrzuje. in je p.ovsod mrak?
.Cas vestnega po.spravljanja in snaženja -Vse hiše je zato jesen.;' pred novim letom samo še pobrišemo, umijemo in pospravimo,, kar se je nanovo razvleklp.
'V jeseni pa si gospodinja' najlažje in s ' pridom vse uredi ter napravi prostor za nove ' yalbge. Tekom,.leta seje po'qmarah.'Skrinj-oh in. y zabojih nabralo mnogo-stvari. V jeseni ti:e:ba vse pregledati, imarsikaj očistiti', oprati, "zašiti ali. sparati za dr.ugačno uporabo.'. Ena ali druga ponoše'na obleka, posamekm.'.kq'-. -madi: perila morda samo še jemljejo prostor;' nogavice; čevlji takisto. Mogoče, da bi nam' ■fo sftshižild tekbm tega ali prih'ödn]ega.l<^a; inogoče' tudi,-da bi obleke, čevelj, -nogavic
sploh. ne. oblekli več..... . Vsekakor, ima ..
marsikatera :gpspa vsaj riekoj stvari, ki zanjo .. .ne' pomenijo.'dosti. ali 'lijorda.'celo nič. A hrani jih .po znanem, načelu, .da čez sedem let -vse prav pride. Pri: tBm popolnoma po-' zabija na druge; siromašnejše od nje, ki-bi se z jijimi še-s.pridom okoristili, take, ki •ne morejo .pozimi 'pnjiljati svojih otrok v šolo, ker jim manjka öbutve in obleke. .
■ Zato zberimo.vse, kar moremo pogrešati .,' in .razveselimo.z darili reveže. Veliko je'nji-hovo -število. Grda navada je skopo kupičiti stare:stvari leta in leta, da jemljejo konec-od ležanja ali jih. zgrizlo malji, . ,
59-
■ Lepo io plemenifo eakrat v letu pregled, jih očisti, opere, zllki
1 gospodii
.pogrešati , sijo zares potrebni : ■ Ako 'bi vsaka j praznila svoje zalogi onega, kar ji bržčai v gospođinjstu. Kiti obleko, bi bilo na s žev. Ne samo da bi
i,le
)ie „zaSade zakrpa — in k: dotlej, da. se ogli tromaki.
bspodinja, na ta ter se osvobodila ne bo več služilo pri preskrbi rodbii petu mnogo m^nj reve-s tem. ustvarjala blago-
način
dejen. red v vsej hiši io bi se zato čutila vso olajšano, pripravila bi tudi sebi zadovoljstvo v zavesti, da je storila dobro delo usmiljenja.
. Bodimo varčne gospodinje, toda ne pozabimo, da čestokrat varčnost že meji na skopost, ki je dopustna in razumljiva samo takrat,' kadar jo narekuje pofnonjkanje. Ako imamo česa v izobilju, pa radi .delimo z "drugimi, ki so naše pomoči potrebni. Tako' ravnanje se navadno dobro obnese in se bogato obrestuje. .
Kuhinja
Brusnice v vinu. Izberi in- operi 3 kg ■ brusnic ter jih na .rešetu malo osuši, da ne bodo preveč vodene. Kar'jih je padlo pri pranju na dno posode, jih deni posebej takojšnjo uporaW Polij l'/^ kg sliidkori % litra sladkega rdečega vina! zavri.ga izčisti, potem stresi vanj brusnice, oluplj[enih in prav drobno zrezanih breskev ali hrušk, ki ne smejo biti pretrde; dodaj •tudi precej'veliko skorjico .cimeta in 2 dišeča klinčka.. Kuhaj ob milem ognju sa.mo tako dolgo, da se brusnice zgrbančijo, a še ne razpočijo. Ko ši vzela kozo s štedilnika in so se brusnice le nekoliko ohladile, jih takoj — torej še vroče — naloži v kozarce, in ko so ohlajeni, jih zaveži.'
Paradižniki v sladkorju. Po možnosti drobne, trde, napol zrele paradižnike nabodi z iglo, da ne razpoči vrhnja kožica; prekuhaj jih v slani ter okisani vodi, nakar jih stresi na rešeto, da se odcede. Skuhaj- toliko sladkorja, kolikor tehtajo že pripravljeni paradižniki, da se bo že skoraj potegnil, ko kane od žlice.. Za vsak kg sladkorja vzemi '/, litra vode. Dodaj tudi šibico vanilije. Koje sladkor dovolj gost, stresi vanj paradižnike, kuhaj 10 minut, potem odstavi; ohlajene paradižnike naloži v kozarce, sladkor pa iznova prevri in vlij še toplega na paradižnike. Ohlajene, zaveži s pergamentnim papirjem in krpico in kuhaj kozarce 10 minut v sopari,
Fižol v sopari kuhan. Lep, mlad fižol v stročju «čisti in zreži na manjše kosce ali vsaj na polovice. Potem ga stresi v slan krop in .skuhaj napol. Odcedi, preplakni ž ■ mrzlo Vodo in" pusti,.da se osuši, nakar napolni kozarce s fižolom in ko se je fižolova zavrelica ohladila, jo vlij na fižol, tako da bo stala prst visoko nad njim. Zavezi s pergamentom in kuhaj" v sopari 1 uro.
Mešana solata na zalogo. "Očisti pecljev in pešk 16 zelenih in. 5 rdečih sladkih paprik in jih zreži na. rezance. Dalje -zreži na rezine 1 kg zelenih, "torej še nezrelih paradižnikov; -1 kg trdih kumar olupi' in zfeii takisto na-rezance, prav tako še 4 srednje -velike olupljene korene, 2 veliÜi čebuli in trdo glavico zelja. Zelje naj bo drobno' re-
zano kakor za solato. Vsemu prideni 2 žlic soli in prav do.br0 premešaj, stlači "ter.pusi stati preko noči. . Naslednjega dne zmeša" litra vinskega kisa z Vi litra vode, doda Vb litra iiamiznega olja, -2 lovorjeva lističa ščep črnega popra, 2 kocki sladkorja in kuhaj to W minut. Ožmi pot^m mešano solato
priprl
- m jo -pre primešaj da bo dc
naloži solati takoj da pokrije tekočin vrh olje, ki varuj« Kozarce zavezi še jih hrani na suhem mestu.
pikantni tekočii
toliko iz solate iztisnjenega soka rolj slana, prevri ponovno, nakar ' ' ' r segL-ete kozarce. Pazi, solato in da pride na pred . prihodom zraka, roče in ko se ohlade, hladnem in temnem
Zelena paprika se izvrstno poda mešani solati. Pripraviš pa si, jo lahko tudi za zimo na sledeči način: Pol litru pristnega vinskega kisa primešaj '/. litra vode, dodaj polno kavno žličko soli, cel olupljen strok česna, lovorjev listič, malo debelo' zrezane čebule, 2 dišeča klinčka, 2 kocki sladkorja in končno V, litra namiznega olja..'Kuhaj to počasi 15 minut,-'. precedi- nato v drugo posodo in prevri iznovo. Medtem pripravi ka- , kih 40 svetlozelenih Svežih sladkih paprik operi jib, obriši in zreži na rezance, potem. ko si odstranila peščevje. Prepolji zrezanb
mrzl: precej, ijej k, njo m la osta jri vrhi
■Iji
potem jo odcedi in ■elo kisovp tekočino haj, da bo skoraj mehka; anjše. kozarce -s kisom vred ne olje, ki je v njem, po" ..' Ako treba, nalij po vrhu ko so kozarci še vroči :
papriko jo stresi ter jo v .Napolni in pazi, da možnosti pi še nekoliko zaveži takoj neprodušno s pergamentnim pa^ pirjem ali s celofanom. Hrani kozarce v su-. hem prostoru. Kadar treba, vzameš papriko' iz-kozarca; kot priloga mesnim, jedem je.-prav pikantna.	"
Drug način. Zreži kakor prej kakih 15 do 20 svetlozelenih, očiščenih paprik na rezance, prav tako tudi 5 zelenih še nezrelih in 10 trdih, rdečih paradižnikov, 2 "srednje veliki čebuli; osoli in po okusu tudi opo-praj in dobro ,premešaj. Natlači v polliterske ali večje kozarce". Medtem zavri približno
litra vinskega kisa, ki si ga razredčila s '
.60
/,, litra vode, dodaj „ j—, 2 kocki sladkorja. Vlij to- marinado skoraj ^-elo na pripravljeno papriko s paradižniki
i jedilnih žlic olja skc
a segrej prej polagoma kozarce, da ne počijo. Vlivaj previdno, da pride olje-k vrlm: ako bi ga bilo jpremalo, ga dolij tolikoj da dobro pokriva papriko. Ko se sliladi, zaveži kozarce s pergamentnim papirjem neprodušno m kühaj solato 1 uro v sopari. Šele po preteku.dveh mesecev je prav dobra.
Kumare za zimo. Brezhibne, trde in ozke' kumare, ki še nimajo razvitega peščevja, olnpi, nakrhljaj
nä strgalniku, .osoli in napolni v čiste kozarce. Za približno. 3 kg kumar skuhaj 11 vinskega kisa in V, 1 vode, a .prevri v tej tekočini tudi na rezance zre-zano papriko, stlačen strok česna in ščep belega p.opra. Vlij še vroče na kumare,' razrahljaj jih z leseno kuhalnico,' da pride kis do vseh kumar in nalij povrhu olja, ali raztopljenega loja; • ki je mnogo cenejši in se popolnoma strdi,. da ga lahko ob uporabi ■ kakor pokrovček dvigneš. Zaveži kozarce-■ neprodušno in jih hrani na hladnem, po . možnosti temnem prostoru.
Dišavne zelenjave za zimo. Ni docela resnično, da imajo vse posušene dišavne zelenjave vonj in okus po mrvi. Res pa je, da niso tako izdatne kakor sveže; vendar nam vseeno prav dobro služijo. Paziti je treba samo, da posušenega dišavja ne kuhamo, nego ga samo malo časa denemo v jed in ga potem odstranimo. Saj tudi čajev ne kuhamo dolgo, ker sicer postanejo grenki, marveč kvečjemu par minut ali pa jih celo namakamo v vroči vodi. Isto je s posušenimi dilavDimi zelenjavami; nekatere dado jedi . naravnost grenak okus, ako jih pustimo dalje časa v njej. Dišavne zelenjave: peteršilj, zelena, materina dušica, timijan, šatraj, ma-jaron, žajbelj (kadulja) in dr. zahtevajo previdnega in skrbnega ravnanja, ako hočemo, -da bo njih zimska zaloga dobro služila. Vse dišave trgamo proti poldneva ali takoj popoldne, ko sc je rosa že posušila.-Ako niso dovolj, čiste, jih operemo in zložimo na rešeto,, da se odtečejo in o.^uše. Razložimo jih po lesah, na kakršnih sušimo sadje, ali po sitih in rešetih ter jih sušimo na zraku. Obesimo dišavje tudi lahko v šopke povezano na prepih v senco. Sonce in vročina izpremeni zelenjave v slamo. Najbolje se dišavje ohrani, ako ga. dobro posušimo in potem .zdrobimo v prah ter hranimo v pločevinastih puščicah, v malih kozarcih, ki se dobro zapirajo ali v vrečicah. Posebno močno dišeče zelepjave, kakor so majaron, timijan in šatraj hranimo v malih vrečicah na suhem mestu. — Splošno velja pravilo, da uporabljamo za •začim'bo samo lističe, peclje pa zavržemo. . Vse tovrstno dišavje poreži še pred cvetenjem, ker pozneje' izgubi svoj najfinejši vonj. Timijan sviši preden se popki razeveto, ne pozneje kot do srede julija. Ne^
žni okus pehtrana se pri sušenju do malega izgubi, zato . raje namakamo zelene- vršičke v milem vinskem . kisu in uporabljamo ta kis za začimbo. Koper je možno tudi lepo shraniti za zimo, ako ga posušimo. Najmanj občutljiva in najbolj uporabna sta posušeni ■zeleni peteršilj in zelena. Zlasli prvega porabimo v kuhinji ogrornno, zato je prav da si ga sedaj nasušimo. .
Melancane. Olupi in razrežijih na rezine, osoh jih, da dado vodo od sebe, potem- jih opraži na olju ali presnem maslu. Napravi' paradižnikovo omako;.naloži v kozico vrsto opraženih melancan, povrhu vlij nekoliko, -paradižnikove omake in potresi sira parmezana ali kakega drugega mastnega sira, nato zopet melancane, paradižnikove omake itd., doklfer ne napolniš kozice. Na vrhu naj bo omaka in sir. Po.stavi v pečico, da se dobro -pregreje in še nekoliko pokuha. Serviraj kot samostojno jed.
Jajčna jed 8 papriko. 3—4 osnažene zelene paprike očisti pešk, potem jih zreži na . rezance, osoli in opraži jih na presnem maslu, dodaj 10 dkg na tanke rezance zrezane šunke in vlij na to 5 razmetanih jajc. Postavi na toplo, da se strdijo, potem pa serviraj z mešano solato.
Krompirjeva majoneza. 3 srednje velike, v oblicah sveže kuhane krompirje še vroče olupi in pasiraj; razmešaj jih -polagoma v ' porcelanasti skledi s tremi sirovimi rumenjaki, dodaj žličko francoske gorčice, soli, belega popra, drobno sesekljano in pretla-čeno sardelo, noževo konico sladkorja, soka četrt limone in po kapljicah finega namiz- -nega olja, vsega skupaj približno osminko 1'toa- Pri tem pa vedno mešaj. Končno razredči itiajonezo z mlekom ali juho samo toliko, da bo podobna redkemu pireju, iajo začini še z žlico sesekljanega drobnjaka.
Klobasa iz palačink. Napravi tenke palačinke iz dveh jajec, V^ litra mleka, 11 dkg " moke in ščepa soli. Potem .vmešaj 4 dkg presnega masla in 2 rumenjaka, dodaj zelenega sesekljanega peteršilja, soli, na rezance zrežane palačinke in trd sneg dveh beljakov. Napravi iz? tega obliko podolgovate klobase, ki jo zavij v pergamentni papir, namazan s presnim maslom. Zavezi z vrvico oba konca . klobase in jo kuhaj ure v slani vodi. Odvij jo, stresi previdno na podolgovat krožnik, zreži na rezine, potresi-s sirom in polij z rjavim maslom. Daj jo s solato. ali .kako prikuho na mizo.
Žemeljni pečenjak. V pol litra presnega mleka razmotai 2—3 cela jajca, osoli in. pri-mešaj dva šopka drobno zrezanega drobnjaka.. Zreži 3—4 žemlje na majhne kocke in jih stresi v pripravljeno mešanico mleka in jajec. V.pekaču ali plitki kozici razbeli 3 ilkg presnega .masla, ko se zarumeni, siresi nani
fil
n' 'ene žemeljne kocke iä ped- pečeiijak ire-T- pećici'	---■—i —..
Daj ga z zeleno šolalo
Sltov pečenjak. Umešaj 40 dkg preüa-čenega kravjega sira s tremi .rumenjaki in-josmioko litra, kisle smetane; dodaj: toliko • ■moke, da bo testo redkdvkakor za cesarsko praženje, osoli, primeSaj sneg trfh.beljakov in pest rozin. TOj na vročo mast ali na maslo, in ko je -pečeno, raztrgaj z vilicaipi .ter, .dobro posipaj,s sladkorjem. ... "■
, Makovi rezanci. Široke rezance skuhaj . na slani vodi, odcćdi jih, prepelji z mrzlo vodo 10 .ponovno odcedi. Zarumeni v kozi. presnega ihasla, stresi rezance nänHn postavi T pečico^ da'se zopet segrejejo. Preden.ne-seš 'iia mizo, obilno posipaj s.sladkorjem in zmletim, makom. .
■- Krompirjei^e pogačice. - Operi- kilogram' , krompirja, osuši in speci v pečici. .Eotem ga .olupi in stlači. Ko se ohladi; pa'pogneti " ž 20 dekami moke, 15, dkg .presnega masla in-potrebne soli. Razvaljaj -za prst „debelo, izrezi pogačice,, zloži -jih ba namazan pekač, - pomaži. z jazfeperiim jajcem In .speci rume-110 v pečici.
, , kiobasice v teslu. Zgneti t testo '/4 kg ' -moki!, 2 dkg kvasi,. Vi, 1 mleka, 4 dkg ma--..■sla. V» jajta, malo nastrgaiiega bohinjskega
■	sira in potrebne 'soli. Ko vzide, razvaljaj pre^-cej tanko, lazieži s kolescem -na-pravokot-nilce, položi na'všakega kosec ra hitro, opečene ali kuhane', hrenovke, safalade, sveže
■	ali napol prekojene mesene klobase, pomaži .robove testa z vodo ali beljakom, zavij, da
dobiš obliko kiobasice in'stisni robove. Zloži na namazan pekač in postavi na toplo, da shaja. Potem pomaži povrhu z mlekom ali raztepenim jajcem in peci v--pečici 12—15, rtiinut. 'Sei.viiraš iahko toplo ali mrzlo.
Mesne paštete. Fino, sliajano testo..brez -- sladkorja razvaljaj in zreži z obodcem za
krofe na kolačke'.. Polovico ,niih nadevaj s' kako mesno sekanico, ki si ji -primešala malö ■maščobe, kisle smetane, celo jajce, soli in nekoliko kruhovih drobtin; pokrit s praz-"nimi kolački, stisni robove kakor krofe, izrezi'z manjšim obodcem,.zloži na namazan ■pekač, in ko paštete -vzidejo, jih speci..
Amerikansko jaboično maslo. Op'eri in • olupi dobra, ne prekiHa jabolka in jih zreži.' na listke. ■-Stresi jih v kozo, in sicer vrsto ' jabolk, vrst'o sladkorja, ki ga.xsakok.rat po-.'škropi z belim--vinom-ali ,z jabblčnikom. Po-, stavi na š-fedilnik in Kuhaj med neprestanim • mešanj'erre tako dolgo, da j'abolka razpadejo, postanejo rjava in se izpremene -t- nekako . marmelado, ki-se da häraazatii-akor maslo.
Ko še .ohladi,-jo njiloži v lončene ali' porce ' lanaste lonce-ili v steklene kozarce, ki jih neprodušno- zavezi s. celofanom in jih -hrani na hladnem.-Jabolčno maslo služi za odrasle, posebno pa za-otroke ^kot izvrsten dodatek'', h kruhu. Lahko ga napravimo iz cenejših ■jabolk, ki niso -trpežna-in se sicer ne dado -ohraniti; - ,7,;-■ ■ ' ,.' '	.
- Mandölatl. -tEnöstaven recept naročnice , iz Koprivnice.) Stepaj Četi-t;ure,B. dkg,^Sladr . koija š štirimi, be!jakii-mälb,,>,aiiilije, nastrganega limöiioyega olupka in soka- po,1'1)1110^ , n.e,' -ga-snegu'. pBlagoma dodajaj. 'HkratU kuhaj Vj kg-medu -Itt, minut, primešaj pri-;, pravljeni sneg iri^ zopet kuhaj 10 minut, nakar dodaj 42 dkg: olupi jenih, debelo zrezanih mandljev ali orelloV; ki sijih prej nekoliko. ' v kozici zarumenila. Mešaj.na ognju,, dokler . se ne začne ločiti od posode.; ■ potem raz-maži po oblatih, ki si jih položila na ravno, ■gladko desko ju pokrij z oblati ter.dobro pritisni, da bo povsod enakomerno. Akri je zm.es preredka, malo počak^, da se nekoliko ■ ohladi in zgosti. Naslednjega dne taz-, reži mandolati nai-poliubne -kosce. Cim dalje ; stoji, bolji je. .. ., ■■. ■ ; F. S.,
Praktična navodilä
"Pike komarjev in os pomoči takoj s šal-mijakovini cvetom ali s sokom öd čebule, po.tem ne srbe fako .zelo. Tudi naravno niiilo, ■ki ga nainažeš na opikana mesta, zabrani otekanje-in, ublaži bolečine.
' Krompirjevo vodo, t., j..-vpdo „od oluplje-nega kuhanega krompirja, uporabljaj, za Um:' ■ vanje stekla ali pofcelan.a. Ako dod
odi, ko izplakuješ;: soda lepo sveti.
ekpliko plavila
dnji po-
Po,čena jajca namaži po razpoki nalahno z limonSvim sokom in jih polagaj previdne v toplo vgdo. Y .desetih minutah je ob- zmernem kuhanju jajce trdo, ne da bi iilo izteklo kaj belj-ata. - .	.
.Ovčji in drag sir ostane.svež in.šočen,-ako ga'zaviješ 'vkrpoi ki si jo'pomočila v. belo vino. Na ta iačin se sir še .lepše ojirani kakor če ga zaviješ.-v -krpo, namočeno v slano vodo; vendar ob pomanjkanju vina , tudi to zadošča. . .'	■:'•.;;.■.
Presoljeno jed precej popraviš, ako
.vtžes sredi posode v'jed.kocko 'sladkorja, a jo pustiš, v njej samo 40.sekund, da se ne more raztopiti.. Sladkor vsrka vsaj. nekaj ođ^ , Yisne šoli;'kocko potem zopet vzami iz jedi-:
Znotraj motna effiijUrana posoda "po-■ stane zopet čista in bela: Stresi vanjo nekoliko, pepelike-(Pottasche)' in malenkost klorovega apna' ter nalij na to vode in-postavi na kraj.
.62
Kako pogosto počiva „njegov"
pogled na Vas!
Ali je Vašd polt tako lepa kakor . si jo želite? Čista/enakofrierrio ■ medla in brez., poškodb . . , '
•	Uporabljajte za nego Vale polf^	IDEAL, ~ ■ suho dnevno kremo, tedaj ste lahkb yednp brez skrbi.
Ker vsebuje hamdmelis, odpravi majhne poškodbe
•	na: polti in nečištoto; A ko r e dn 6. .u p o r a b I j a t e to kremo. Vas bo „on" v e dn o ob č u d o v a I.
ELIDA KREMA IDEAL
tople^ štedilnika, da se voda segreje. Potem	Opaljena mesta v sirovi svili pomoči z
umij kakor, naradno. . . ..	Vodo in jih podrgni- z drobnp soljö;. če niti
■ ■ ' .	niso prežgane, navadno izginejo.' Ako to ne
. Steklenic, ki jih uporaMjaS za mleko,	pomaga, poizkusi z boraksovo raztopino,
ne umiyaj z vročo-vodo, ker postanejo sicer	... ' •
metne. Izplalcni jih najprej'z mrzlo vodo.	Madeže sinble ali kolomaza spraviš iz
potem- šele z vročo, j)a. bodo vedno čiste,	perila: Odrgni jih s terpentiBoviM špiritom
63-
ali z bencinom. Potem operi perilo v vi-oci' vodi in ga kuliaj kaicor običajao ali ga pari, milnici pa primešaj nekoliko- salmijaka. Zelo trdovratne . madeže pokapaj s kloroformom in drgni po' njih s krpo, dokler ne izginejo,' potem hitro operi perilo.
Neprijeten vonj spraviš iz kuhinjskih omar in.iz posodja, ako vse umiješ z vodo, v.kateri.si raztopila nekaj zrn-dvojnokislega kalijevega mangana, ki ga dobiš v lekarni. Tekočina mora biti. bledo vijoličasta, a ne temna. Ima razknževalno njoč in vzame tudi vonj mesu, ki ni popolnoma sveže, a vendar še užitno.
Belo pleskane predmete osnažiš lepo s kašo, ki jo napraviš iz zmlete krede in mleka. Potem umij z mrzlo vodo. Vroča voda ali vroče mleko razjesta lak, zato nista primerna.
Kako shranimo jabolka čez zimo. Na
iipaj v kad, sod ■ vrsto posušenega dobro prebrana dotikati drugo d peska, a nanj postopaj do vrha, dobro s peskom, ali zaboj i
ili'močan zaboj brez špranj peska." Naloži nanj zdrava, jabolka, ki še ne smejo " ■ ■ iih - ■ -
ugega. Pokiij jih s phisfjo zopet naloži jabolka. Tako a, pokrij iadnjo vrsto jabolk 1, zabij oziroma pokrij sod spravi v suljo klet. Jabolka ostanejo sveza do pomladi; koža ne uvene in se ne gnbanči. Namesto peska uporabljaš lahko tudi suho; prav drobno žaganje.
Ali se more zdravje kupiti? Ne. moramo si ga ohraniti.- Zato negnjte Vaše "zobe ' ibno kremo Sargov KALODONT,-
Vonj po smrečju si napraviš v sohi, ako vliješ v liter kropa čajno žličko terpentinovega in prav toliko sivkinega (lavendljevega) olja.
Jedi se tudi brez ledu hitro strdljo, ako
primešaš vodi, v kateri se hlade, precej soli.
Pijače, pivo, vino. mleko, ohraniš hladne, ako jih naliješ v steklenice, kijih dobro zamašiš in oviješ tesno z mokro volneno krpo. Voda izhlapeva in jemlje steklenici toploto. Krpo večkrat na novo zmoči.
Ko režež čebulo, natakni na nož najprej rezino sirovega krompirja, potem reži z istim nožem; oči se ne solze.
Mastne madeže spravlä iz preprog:
Napravi kašo iz žgane magaezije in bencina; pokrij ž njo madeže" na d^elo, in ko se magnezija docela posuši, jo odstrani. — Ako prvikrat ni uspeha, ponovi postopanje. — Prav na isti način spraviš mastne madeže tudi iz papirja. ■
Pisane vezenine in druga ročna dela likaš: Pomoči krpo v razredčen kis in jo razprosti po mizi, pokriti z likalno plahto. Položi vezenino na lice na krpo in likaj narobe. Vezenina postane- primerno trda in barve se osvežijo.
Sadje, ki ni bilo dovolj tesno vloženo v kozarce pri steriliziranju navadno pri vrhu dobi motno ali črno barvo, ker seje dvignilo in je ostal sok pod njim. Da se temu odpomore, popolnoma ohlajene kozarce postavi „na glavo" in jih pusti tako par dni. Potem jih zopet obrni. Seveda se moraš prej prepričati, ali so se stekleni pokrovci preko gumijevih, obročkov res dobro . oprijeli kozarcev in so jih neprodušno zaprli. — Pri vlaganju marelic sem si pomagala na ta način, da sem jih za minuto preparila v vroči vodi; zmehčale so se in sem jih lahko tesno vložila in mnogo več v en kozarec kakor sicer. Vendar pa pri tem postopanju marelice ne. ostanejo tako lepo zlatornmene, nego dobe nekoliko temnejšo barvo.
red
ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicii leat dra. BrSunlicha. S tem odpravite po goma, vendor zanesljivo, zobni kamen in p prečite, da se. naredi drug. Za izpiranje razkuževanje ustna voda Kalodont.
: pri kuhanju rade počijo in n tako okusne ter tudi manj : to ne zgodi, namakaj hrenov im kake pol ure v mleku.
iovk(
Hi
zato : ležejo. D; pred kuh
Gumijasti obročki, ki smo jih imeli skoraj pol leta spravljene; treba iz previdnosti' popariti, obrisati in takoj uporabljati. Lc tako smo lahko .brez skrbi, da se nam bo vkuha-vanje sadja in sočivja dobro obneslo. Razume se, da morajo biti tudi kozarci skrajno čisti, suhi in brezhibni.
Drugo in morebitno tretje cvetenje vrtnic pospešiš izdatno, če sproti režeš od-cvele cvetove in ne dopuščaš, da se razvije seme. Ako tega .ne storiš, tvarjanje semena izčrpava rožni grm, da se naslednje cvetenje ne more razviti tako lepo in obilno kakor bi se sicer.
Stare moške ovratnike s pridom uporabiš, ako sama izdeluješ copate^ Izreži jih v obliki podplata, zloži jih med druge, prav tako zrezane krpe, prešij s strojem, pa dobiš izvrstne podplate. Ako so ovratniki nekoliko trdi od škroba, še bolje služijo. G. K.
Ali
eš?
Da se pod, ki ako vliješ v vsak i
:a pom :a£ vodi
Da
Jščilu n Daje
:ompir
čevlji lepši :koliko vin (Oda-
izvršil
katc.. o sredsti
'aš, hitro posuši, žlico salmijaka? svetijo, ako primešaš ikega kisa.
je kuhal olupljeni o za čiščenje sre-
Da jeklo belim pepelom
alumi jd lesi
3ij najlepše osnažii
oli.i
Da beljak, pomešan z oljem, zelo hitro »iblaži bolečii
Da se škrobljeno perilo lepo ga pri likanju likalnik ne pri. raztopiš med škrob nekoliko sol
opeklin: sveti in se 3mlje, ako
.64