1. AVGUSTA — ŠTEV. 30 ^MV ^»A« Življenje na naši vasi Letos je hmelj prezgodaj dozorel Menda savinjski hmeljarji še ne pom- nijo, da bi kako leto že v mesecu ju- liju obirali hmelj, kot je to primer v letošnjem letu. Tako so v žalski občini p)onekod že pretekli teden obirali na njivah, kjer je hmelj predčasno dozorel. To predčasno, neenakomerno dozore- vanje hmelja je posledica velike . suše v letošnjem maju. Tako lahko pričakujemo, da bodo v prvih dneh avgusta savinjska hmeljišča (verjetno pa tudi drugod) že p)olna obi- ralcev. Posebno prvorezani nasadi bodo gospodarsko dozoreli že v prvi polovici avgusta. Po osvoboditvi v Savinjski do- lini pred drugo polovico avgusta še nismo obirali hmelja. Spominjajo pa se stari hmeljarji takega primera iz leta 1935, ko so obiralci na lestvah obirali, ker je bilo nekaj hmelja zrelega, nekaj ne. Takih primerov sicer letos ne bo, dejstvo pa je, da je precej hmelja ne- enakomerno dozorelega. Tisti nasadi pa, katere je zadnje deževje našlo v polnem cvetju, pa obetajo letos rekorden pri- delek. To so predvsem hmeljišča na težji zemlji v obrobnih predelih. Sicer pa zai-adi prezgodnjega dozore- vanja hmelja v letošnjem letu ni ix>voda za preplah med hmeljarji. Ljudje se naj pač dobro prepričajo, če je hmelj zrel ali ne — in kjer je zrel, naj ne zavla- čujejo z obiranjem. Toda strokovnj^i v teh dneh ojkh zarjajo hmeljarje na drugo nevarnost. Po tej dolgotrajni suši in vročini lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo večjih ploh. V tem primeru naj bodo hmeljarji previdni in naj brezpogojno škropijo proti peronospori, da ne bo istih prime- rov, kot na marsikaterih njivah z rde- čim pajkom, ko so se ljudj.e preveč za- nesli in niso pravočasno, odnosno sploh niso škropili. Rdeči pajk se je v savinj- skih hmeljiščih letošnje leto zato sipet v precejšni meri pojavil, vendar je zdaj prepozno za škropljenje. Obiralci bodo letos več zaslužili Za obiralce hmelja je v Savinjski do- lini letos vsestrainstko dobro preskrblje- no. Predvsem je treba pozdraviti zami- sel, da so letos prd mnogih KZ začeli graditi dostojna prebivališča za obi- ralce. Dobro se spominjamo, da so vse doslej obiralci hmelja ves čas prenoče- vali po raznih sikednjih in senikih in le redki so bili kmetje, ki so svojim obi- ralcem lahko nudili dostojna prenočišča, v stanovanjskih prostorih. Za letos pa so se 2ovnek, Vrb je. Ar j a vas, Šempeter in Latkova vas že odloči- le graditi posebne barake, ki bodo v hmeljski sezoni služile obiralcem za do- stojna prenočišča, pozimi pa jih bodo zadruge uporabile kot skladišča in ga- raže. Poslovna zveza Žalec je za gradnjo teh stanovanj predvidela kar lep zne- sek. Te dni v omenjenih krajih s pospe- šeno hitrostjo gradijo te barake in po vsej verjetnosti bodo letos že služile svo- jemu namenu. Na sliki vidimo gradnjo takih barak za KZ Založe v Šempetru. Gradnja bo v prihodnjih dneh zaključena, saj ureju- jejo te dni že notranje prostore. V bara- kah ^bo na etažnih posteljah prostora vsaj za 160 hmeljskih obiralcev. Grad- bena dela izvaja celjski »Gradiš«. Tudi glede cen za obiranje se letos hmelj ski obiralci ne bodo mogli prito- ževati, saj so od lanskih pri škafu vsaj za 10 dinarjev višje. Pri hrani bodo obi- ralci dobili za škaf obranega hmelja 45 din, brez hrane pa 55 dinarjev. Vsi obi- ralci bodo morali letos imeti tudi enot- ne škafe za obiranje hmelja, katere je izdelala Tovarna emajlirane posode v Celju in katefe so KZ že naročile. BETONSKE KONSTRUKCIJE NISO PRIMERNE ZA TEŽJE HMELJSKE NASADE O tem so se nedavno prepričali na državnem posestvu v Vrbju, ko so na dan 25. julija našli zjutraj žičnico na dvoheiktarskem kompleksu triletnega hmeljskega nasada zrušeno na tleh. Skoda je tembolj občutna (cenijo jo na kake 3 milijone), ker je to bil najboljši hmelj ski nasad v žalski okolici. To je bila prva poskusna žičnica 3-letnega na- sada v hmelj skem rajonu, pri kateri so bili postavljeni stebri iz prednapetega betona. Poizkus z neelastično žico in s stebri iz prednapetega betona se v tem primeru ni obnesel, vsaj za 3-letni na- sad je bila to prelahka opora. Kljub temu, da je državno posestvo Vrbje z zrušitvijo te žičnice utrpelo ne- malo škodo, je ta primer za hmelj sko proizvodnjo dobra šola, ki daje izkušnje, da betonske konstrukcije le niso primer- ne za težje hmelj ske nasade. Posestvo se je p>otrudilo, da je že ta- koj naslednji dan dvignilo hmeljske rastline na žično oporo, odnosno na hmeljevke. Posestvu so z velikim razu- mevanjem .priskočili na pomoč vodna skupnost in hmeljarska šola ter vse so- sedne zadruge, ki so dale na razpolago delavce in hmeljevke. Se nekaj dni in v naših hmeljiščih bo spet vse živo. Kot vsaiko leto, ibodo tudi letos iz vseh strani prihajali obiralci. Vlaki bodo natrpani pojočih deklet, ki bodo prihajala s praznimi in odhajala s polnimi košarami pestrih s^minkov iz doline priznanega goldinga. Savinjska dolina pa svoje redne, dol- goletne goste pričakuje v prazničnem razpoloženju. —ž: Skupina obtožencev Elektro-radio centra prejela pravično kazen Pri preko en teden trajajoči razpravi v prvi polovici meseca julija, ki je bila pred Okrožnim sodiščem v Celju, so se zaradi vrste kaznivih dejanj znašli na zatožni klopi: nekdanji direktor trgov- skega podjetja »Elektro- radio center«, Franc Zagorc, bivši poslovodja istega podjetja, Martin Korošec, računovod- kinja Olga Kerčak, knjigovodkinja Vida Ropotar ter soobtoženi Marjan Železni- kar, Mihael Velenšek, Ferdo Zgomba, Boris Pšeničnik, Djuro Postružin, Franc Žumer, Rafael 2muc in Ivan Marguš. Obtožnica jim je očitala skupno 51 kaznivih dejanj — med njimi velike poneverbe, izstavljanje lažnih listin, ne- dovoljeno trgovanje, dajanje in spreje- manje podkupnin, zlorabe uradnih po- ložajev, nezakonito poslovanje in zvi- šanje cen z namenom, da bi prikrili ostale primanjkljaje. Najprej sta bila zaslišana bivši direk- tor Franc Zagorc in fvoslovodja, Martin Korošec. Oba sta skraja odločno zani- kala, da bi si prisvojila blago iz zalog podjetja Elektro-radio centra in ga po- sredovala privatnim strankam po zni- žanih cenah. Zanikala sta tudi ostala kazniva dejanja, ki jim jih je očitala ob- tožnica (razen kaznivega dejanja nedo- voljene trgovine). Že kar prvi del obravnave je odkril vrsto negativnih pojavov, ki mečejo sla- bo luč ne samo na i>odjetje Elektro-radio center, temveč na našo trgovino sploh. Najrazličnejši negativni pojavi v naših podjetjih niso osamljeni in opozarjajo na večjo budnost pristojnih organov, predvsem delavskih svetov. Tudi ostali obtoženci so le delno pri- znavali kazniva dejanja v smislu ob- tožnice in jih skušali na vse načine omiljevati. Vendar je bilo dokaznega gradiva dovolj, mnogoštevilne zaslišane priče pa so tudi odkrile marsikatere pomembnosti, ki so potrdile krivdo ob- tožencev in so končno le-ti p>od težo do- kazov klonili. Po zaključeni i-azpravi (zastopnik jav- nega tožilca je še spremenil nekatere točke obtožnice), je senat Okrožnega sodišča izrekel obsodibo nad obtoženci trgovskega podjetja Elektro-radio cen- tra. v nabito polni razpravni dvorani (ki je vse prej kot primerna za tako obširne razprave!) so bili po polurnem branju obtožbe in obrazložitve sodbe obsojeni: obtoženi trgovski pomočnik Martin Korošec na 5 let in 2 meseca strogega zapora, bivši direktor Elektro- radio centra, Zagorc Franc na 4 leta in 3 mesece strogega zapora, računovod- kinja podjetja Olga Kerčak na 9 mese- cev zapora, privatni elektroinštalater Marijan Zeleznikar na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, privatni elektroinštala- ter Mihael Velenšek na 1 leto in 6 me- secev strogega zapora. Na manjše zapor- ne kazni so bili obsojeni: Ferdo Zgomba na 5 mesecev zapora, Boris Pšeničnik na 3 mesece in 15 dni zapora, Ivan Mar- guš na en mesec zapora. Na manjše za- porne kazni so bili obsojeni še Djuro Postružin, Rafael Žmuc. Izvršitev kazni se je odložila Vidi Ropotar za dobo treh let, Borisu Pšeničniku za dobo 2 let, Ivanu Margušu in Francu Žumerju pa za dobo enega leta. Državnemu posestvu Vrbje so v nesreči takoj priskočile na pomoč Hmeljarska šola, vodna skupnost in sosedne zadruge, tako da so že v dveh dneh nesrečo vsaj omilili. Kooperacijo v konjiški občini v konjiški kmetijski zadrugi je nekaj kmetov, ki so v letošnjem letu kot ko- operanti začeli sodelovati z zadrugo. Med temi je tudi kmet Vinko Potnik iz Gabrovelj. Vsa bližnja okolica ga po- zna kot dobrega in naprednega kmeta. Razen poljedelstva se bavi še z živino- rejo zlasti z vzgojo mladih bikcev in telic. Prvi začetki njegovega sodelovanja z 2:adrugo segajo že daleč nazaj, bolj kon- kretno pa je s KZ začel sodelovati lan- sko jesen, ko so pričeli v vsej konjiški okolici delati na tem, da se posadi čim več hmelja. Tov. Potnik je bil med prvi- mi, ki so to misel podprli. Pridobil je še dva soseda, ki imata njive poleg nje- govih. Skupaj so jih zorali, odstranili vmesne ozare in nastala je njivska paa-- cela v skupni velikosti 120 arov. To je bil prvi začetek, delali pa so po na- vodilih in nasvetih strokovnjakov kme- tij sike zadruge in poslovne zveze. Da se kmetje v tej okolici za hme- ljarstvo zanimajo priča dejstvo, da so razen teh treh (Potnik, Kumer in Žele- zinger) letos ob sodelovanju zadruge še nekateri drugi posadili hmelj, od teh eden kar cel hektar. Sicer so to šele prvi začetki sodelovanja kmetov z za- drugo, vendar pa kažejo, da se bo ta oblika lahko še močno razvida. Kombajn je res odlično stvor Pretekli teden vam je morda ušla drobna vest, da je letos nabavljeni kom- bajn v konjiški občini noč in dan na žitnih poljih. Zmagala nas je radovednost, pa smo ga poiskali, ko je ravno lomastil po dvohektarski njivi s pšenico na držav- nem posestvu. Medtem ko je žel, mlatil, čistil in stiskal' slamo, se je na cesti ob njivi ustavljalo mnogo ljudi. Nekateri so šli na njivo, pretipali omlatene klase. Naj so bili še tako kritični, kombajn mlati mnogo bolje od vsake mlatilnice. Sli so po strnišču. Kombajn žanje čisto, čeprav je pšenica sem in tja polegla. Odvezali smo vrečo z omlatenim žitom. Žito je bilo čisto brez vsakega drobca plev. Le nekaj kombajn ne zmore. Ne naredi vam »skopa«. Pa kaj zato. Kdo se še danes ogreva za slamnato streho. Kombajn, ki ga je kupila .poslovna zveza, je res ves čas na njivah. Dobili so ga nekaj dni prepozno, nekaj dni pa je deževalo, drugače bi ta rdeči zmaj a mora biti žito zrelo. Nekaj tehničnih p>odatkov? Prav. Kombajn, manjšega tipa, ki je za naše prilike kot nalašč, žene motor »Volk- wagna«. Porabo goriva ima malo. Kot rečeno žanje, mlati, čisti, veže slamo v bale. Za en hektar žitnega polja porabi 4 ure. Strežeta mu dva človeka. Tako p>ovršino bi tri žanjice žele tri dni po deset ur. Kje so potem vezači, kje spra- vilo, kje mlačev, kje čiščenje. Pri žetvi in celotni operaciji prištedi kom- bajn okoli 10 % žita, ki bi pri starem načinu spravila šlo gotovo v izgubo. Ta razlika skoraj pomeni ceno, ki jo kmet plača za uslugo. Ljudje so se zbirali ob cesti. Zvedel sem za dogodek, ko je prve dni trak- torist peljal kombain mimo njiv, na katerih so žanjice pripoignjenih hrbtov vihtele srpe. Za šalo je zapeljal na nji- vo, da bi jim malo pomagal. Ko je požel prvo red, so žanjice zmetale srpe po tleh in izjavile, da se jih ne pritaknejo več. Kmet je rade volje plačal, trakto- rist pa je mimogrede požel in omlatil. Le za vreče so bili baje v zadregi. Star možak je slonel na plotu pred hišo in zmajeval z glavo. Ko je bil še mlad, so mlatili na cepce. Med prvo sve^ tovno vojno je v Rumuniji videl, da so žito kosili in se mu je čudno zdelo. Zdaj pa takle rdeč nestvor ... Kombajn je res odlična stvar ... C. k. žena*dom*družina*žena*dom*družina Industrijsko obdelana živila DA BI BIL NAŠIM GOSPODINJAM SKRAJŠAN CAS KUHANJA V zadnji številki »Sodobnega gospo- dinjstva« naletimo poleg drugih korist- nih člankov tudi na sestavek »Indu- strijsko obdelana živila skrajšajo čas kuhanja«, ki bo gotovo tudi pri naših gospodinjah vzbudil mnogo zanimanja. Spričo dejstva, da je Celje industrijsko m^to, ki zaposluje veliko število žena, ki nimajo mnogo časa za pripravo je- dil, bi trgovino s končnimi ali poliz- delki Celjanke z velikim veseljem po- zdravile. Po vseh naših mestih in industrijskih središčih se vedno češče pojavljajo želje, da bi nam nudila živilska indu- strija čim več takih živil, ki so popol- noma ali pa vsaj deloma pripravljena za kuhanje. Gospodinje bi si s taldmi živili močno skrajšale čas, ki ga sicer porabijo za pripravljanje vsakodnevne prehrane. Pri nas imamo zadnje čase že lepo izbiro raznih mesnih, jušnih in drugih konserv, pa tudi testenin. Gospo- dinje, ki se jih poslužujejo, vedo, ko- liko časa si prihranijo, ko jim ni treba letati za mesom, zelenjavo in ko se jim ni treba muditi s pripravljanjem re- zancev. Seveda je tu vprašanje kva- litete. Pri rezancih na primer, si go- spodinje žele, da bi vsebovali večjo količino jajc, ker bi bili s tem izdat- nejši. Glede jušnih konzerv pa imajo pripomniti, da so še vedno preslane, preveč poprane in zato neprimerne za stare ljudi, otroke in bolnike. Naše gospodinje pa si ne žele samo končnih, ampak tudi polizdelkov. Pri tem gre za kaj preproste stvari. Velika pomoč bi bila na primer, če bi gospo- dinja — zaposlena žena lahko iz službe grede kupila kuhano kislo zelje ali re- po, kuhane vampe ali pljuča, fižol, rdeJo peso itd. S tem bi bil čas pri- pravo kosila bistveno skrajšan in obo- gatile bi jedilnike s takimi jedili, ki sicer zaradi pomanjkanja časa pridejo le redko na mizo. Naša prehrana bi se na ta način tudi pocenila, saj vemo, kolikokrat je gospodinja primorana pripraviti zaradi pomanjkanja časa na hitro *taka jedila, ki so navadno draga (jajca, zrezki, jetrca in podobno). Nekateri imajo pomisleke, da pri nas še nimamo dovolj urejenih higienskih pogojev za tako prodajo v trgovinah. To pa vselej le ne drži. Pomislimo sa- mo, da prodajajo n. pr. delikatesne trgovine celo vrsto občutljivih in hitro pokvarljivih živil, ki so včasih tudi odprta (paštete, razne solate, sir, tla- čenke in drugo). Ce lahko ostanejo ta živila nepokvarjena, bi ostal prav tako tudi fižol, vampi, kislo zelje in še kaj. Treba je le začeti — in treba je predvsem iniciative s strani žena sa- mih — in videli bomo, koliko hvaležnih odjemalcev bo imela vsaka taka trgo- vina. aii so morski psi nevarni? Pripovedke o morskih pseh, ki žrejo ljudi, se vsako leto v poletnih mesecih uvrščajo v repertoar vsakodnevnih raz- govorov ljudi, ki so se odločili, da pre- živijo letni dopust na morski obali. Že od pamtiveka so se o morskih pseh ši- rile najgrozovitejše pripovedke, toda statistike so potrdile, da je v zadnjih 100 letih umrlo več ljudi od strele, kot pa od morskih psov.. In vendar se okrog strele ne suče toliko panične diskusije kot okrog morskih psov. Predvsem je treba vedeti, da živi v morju nekoliko desetin rib, ki spadajo v družino morskih psov, toda so samo nekateri nevarni za človeka. Takoime- novane raže, igluni in sabljarke niso prav nič nevaime človeku, prav tako tudi ne morska mačka. Nes,pomo pa je, da so plavi dn pegasti morski psi, ki pri- hajajo za večjimi oceanskimi ladjami na naš Jadran, vsekakor nevarni. Morski psi živijo v vseh morjih. Edini predel, kjer jih do danes še niso opazili, je Antarktik. Ugotovljeno je tudi, da so morski psii iz južnih in tci>lejših morij mnogo nevarnejši od onih, ki jih sire- čamo v hladnejših morjih. Znanstveniki ugotavljajo, da temperatura morske vo- de sploh vpliva na krvoželjnost rib, ki se sicer v pretežni večini hranijo z odpadki hrane, majhnimi ribami in mrt- vimi živalmi, ki jih najdejo v morju. To F>omenii, da morski i>si vršijo v mor- jih tudi važno vlogo sanitaimega organa. Razni znanstveniki ugotavljajo, da morski psi v južnih in toplejših morjih raje napadejo belce kot črnce. Ugotov- ljeno je tudi, da psi na veliko daljavo vonjajo kri ela svoje pilote in mornarje z neko snovjo, ki v morski vodi nevtralizira vonj krvi. Mnogi potapljači tudi zatrjujejo, da krik preplaši morskega psa in se rad umakne, če se je približal močno kriče- čemu človeku. V toku zadnjih 160 let so v Avstraliji zabeležili 260 napadov morskih i>sov na ljudi, med temi je bilo 100 smrtnih. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da je v tem primeru od mnogo- številnih potapljačev-iskalcev morskih biserov nastradalo vsega samo 5 ljudi. Iz tega sledi, da so ljudje, ki imajo ma- ske ali morska očala v mnogo manjši nevarnosti pred morskimi psi kot oni, ki tega nimajo. To potrjujejo tudi po- datki o podvodnih ribolovcih, katerih je danes v svetu že nekaj stotisoč. vendar je odstotek smrtnih žrtev pri teh ljudeh neverjetno majhen (niti 1 %). N^alje je statistično ugotovljeno, da se je z morskimi psi srečalo največ tistih ljudi, ki so zašli v morsko .globino preko 50 metrov. Kako bi potemtakem pojasnili toliko primerov, da so morski psi, — tudi v našem Jadramu, — požrli ljudi? Pred- vsem je v malo primerih ipovsem zane- sljivo ugotovljeno, da so bili ti ljudje res žrtve morskih psov. Po vsej verjet- nosti tudi mnoge utopljence pripišemo enostavno nai>adu morskega psa. Kot vsako leto, je tudi letos naša obala v teh dneh polna kopalcev. Mnogi od njih si skoraj ne upajo v morje in trepečejo, da jih bo zdaj zdaj zgrabil morski pes. Morda bi zanje iz gornjih vrstic izvlekli tale zaključek: ne bi mogli trditi, da morski psi niso nevarni, toda nevarnosti boste prav gotovo iz- begnili, če se ne iboste kopali v morski glob'ni nad 50 metrov. Za vsak primer pa si le nabavite tudi podvodno masko. Tako boste vsaj v.deli, da se vam pri- bližuje morski i>es in boste pravočasno pobegnili.