LES wood 52 (2000) 9 Raziskave in razvoj 286 UDK: 630*176.1 (Olea europea L.):811 Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Oljka (Olea europaea L.), oljkov les Olive tree (Olea europaea L.) and its wood Niko TORELLI* Izvle~ek Abstract Nobeno drevo ni tesneje povezano z zgodovino ~love{tva. No tree is more closely associated with the history of humankind. Prikazana je terminologija, taksonomija, kulturni in religio- Terminology, taxonomy, cultural and religious importance, wood zni pomen ter lesna anatomija in raba lesa. anatomy and wood use of this remarkable tree species is presented. Klju~ne besede: oljka, terminologija, taksonomija, pomen, Keywords: Olive tree, terminology, taxonomy, importance, wood lesna anatomija, raba lesa anatomy, wood use Terminologija in za olj~no olje aceite. Obe imeni sta zelo podobnimi podnebnimi in rasti{~-arabskega izvora. Za~uda olj~nemu nimi zahtevami (Roselli, 1999). Divje Ime oljka (angl. olive tree, nem. drevesu pravijo olivo, kar izvira iz la- oblike oljke uvr{~amo na splo{no v Ölbaum, Olivenbaum, ital. olivo, fr. tin{~ine oz. gr{~ine. O izvoru sloven- lo~eno podvrsto Olea europaea ssp. olivier, {p. olivo) prihaja iz latin{~ine. skega, nem{kega ali angle{kega izra- oleaster (Hoffmagg. et Link) ali varie-Lat. oliva ali olea je oljka ali olj~no za za olje seveda ni nikakr{nega dvo- teto (var. sylvestris (Mill.) Brot. = var. drevo pa tudi olj~ni plod, oljka ali ma. oleaster (Hoffmagg. et Link) DC.). Od olj~na vejica ali celo palica iz oljkove- kulturnih sort se lo~ijo po manj{ih plo-ga/olj~nega lesa. Lat. oleum ali oli- Taksonomija in areal oljke dovih in trnih na mladih poganjkih. vum je olje, prvotno seveda olj~no Tanj{i mezokarp vsebuje manj olja, olje (nare~no olivno olje). Izraz olj~no Oljka (Olea europaea L.) sodi poleg medtem ko ko{~ice niso manj{e. Flora olje je lep primer pleonazma, t.j. vinske trte, smokve in datlja med naj- Europae lo~i var. europaea (kulturna besedne zveze, ko se pojem opi{e starej{e kulturne rastline. Spada v oblika oljke) in var. sylvestris Brot. hkrati z ve~ pomensko sorodnimi izra- botani~no dru`ino oljkovk (Oleaceae). (divja oblika oljke). Kulturne in divje zi, nekak{no (nepotrebno) besedno ^eprav latinsko vrstno ime europaea oblike so v tesem sorodstvu in se izobilje (npr. ~rn vranec). Lat. oletum nakazuje evropski izvor, to ni tako. kri`ajo z oljkami, ki niso doma v Sre-ali olivetum je olj~nik, olj~ni gaj ali Danes ve~inoma menijo, da je oljka dozemlju, zlasti z afri{kima Olea afri-olj~ni nasad. Ko{~i~ast plod, sad ali doma v zahodni Aziji, morda v Mezo- cana Mill. in O. chrysophylla Lam. ter sade` - olj~ni sade` - je oljka ali oliva potamiji, Siriji ali Palestini. Na Egej- azijsko O. ferruginea Royle. Obstajajo (SSKJ). Nedvomno in povsem logi~no skem otoku Santorin so na{li fosilizira- {e druge nemediteranske vrste oljk. je, da latinski izraz izvira iz gr{kega ne liste, stare skoraj 40.000 let. Arhe-élaios (divje olj~no drevo). Gr. élaion olo{ke najdbe dokazujejo, da je bilo Oljko so gojili na Kreti `e pribl. 3.500 je olj~no olje, eláa ali elaía je olj~no drevo prvi~ udoma~eno (domestifici- pr.n.{. Slike v pala~i v Knososu na drevo ali oljka ali njen plod, ki se prav rano) v vzhodnem Mediteranu pred Kreti ka`ejo, da so Minojci u`ivali oli-tako imenuje oljka. Grki so namre~ nekako 10.000 leti. Nekateri spet me- ve in uporabljali olje za kuhanje in {irili oljko v kraje kasnej{ega rimskega nijo, da je pradomovina oljke Sahara. razsvetljavo. Oljko so prav gotovo imperija. Zanimivo je, da so oljko v Ker je kultiviranje potekalo `e v pred- poznali `e Feni~ani, semiti, katerih [panijo zanesli Grki in jo pomagali zgodovinskih ~asih in z razli~nimi vari- civilizacija je na obalah Sirije zacvete-{iriti Rimljani pa tudi Arabci. [pansko etetami (subspecies) ali razli~nimi la po l. 1800 pr.n.{. Pribl. l. 1600 ime za olj~ni sade`, oljko, je aceituna vrstami iz rodu Olea, je zelo te`ko re- pr.n.{ so jo Feni~ani prinesli na Ciper, konstruirati meje naravnega areala. V v Maroko, Al`irijo, Tunizijo in na gr{ke Sredozemlju predstavljajo oljke zelo obale. Znano je, da so okoli l. 1300 * prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, kompleksno me{anico genetsko pove- pr.n.{. Judje pri zavzetju Kanaana 1000 Ljubljana, Slovenija zanih divjih oblik in kulturnih sort z naleteli na gojene oljke. V tem ~asu LES wood 52 (2000) 9 se je oljka pojavila tudi na obmo~ju Gr~ije. Grki so jo {irili naprej. Otok Samos se je tedaj imenoval Elaeophy-tos (porasel z oljkami) in tudi na drugih gr{kih otokih so za~eli saditi oljko. Teofrast poro~a, da je v 8. in 7. stol. pr.n.{. oljka `e rasla na jugu Apeninskega polotoka in na Siciliji (Sirakuzo na Siciliji so Korin~ani osnovali l. 733 pr.n.{.). Pribli`no v istem ~asu so za~eli gojiti oljko tudi v Siriji in Egiptu. Okoli l. 600 pr.n.{. so Grki osnovali dana{nji Marseille in s seboj prinesli tudi oljko. Arheologi so dokazali, da so tedaj v okolici dana{njega Aix-en-Provence obstajali olj~ni nasadi (tukaj jih je slikal tudi van Gogh). Morda so jo tja prinesli `e pred njimi Feni~ani. Rimljani so jo raznesli po svojem imperiju. Olj~no olje je postala strate{ka surovina. Rimski pisec Columella postavlja oljko na prvo mesto med vsemi drevesi: Olea prima omnium arborum est (oljka je prva med drevesi). Zdaj uspeva oljka tudi zunaj Sredozemlja, v Mehiki, Kaliforniji, ^ilu, Argentini, Avstraliji in {e kje. Kulturni in religiozni pomen oljke V tem pogledu oljka in olj~no olje nimata para. Nobeno drevo ni tako intimno povezano s ~lovekovo zgodovino in razvojem zahodne civilizacije. Bilo je sveto Egip~anom, Grkom in Rimljanom. Olj~no drevo je simbol miru, rodovitnosti, o~i{~enja, trdnosti, zmage in nagrade. Geneza, VIII, 11: “Proti ve~eru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno olj~no vejico.” (znak sprave z Bogom). Stara legenda pravi, da je bil Kristusov kri` napravljen iz olj~nega lesa in cedrovine. Stari Grki so verjeli, da je olj~no drevo darilo Atene, Zeusove h~erke, boginje modrosti. Neko~ sta se Atena in Pozejdon, bog morja, potegovala za ~ast, kdo bo za{~itnik Aten. Modra Atena je ustvarila oljko, simbol miru in napredka, Pozejdon pa konja, simbol vojne. Iz olj~nega lesa so rezljali podobe bogov. Sveti gozdi~ek v Olimpiji je bil olj~ni gaj. Zmagovalcem so podelili olj~ne veje. Pri Rimljanih je bila oljka simbol boginje miru (Pax) in je imela dvojen pomen - vojno in mir. Raziskave in razvoj Glasniki, ki so prosili za mir ali azil, so ~esto nosili olj~ne vejice, zavite v volno. Tako Atena (lat. Minerva) ni bila le boginja modrosti, temve~ tudi boginja vojne in miru. Z olj~nimi vejicami in lovorovimi venci so ~astili voja{ke zmagovalce. V starem obredu maziljenja so sveto olje zlili na glavo novega kralja ali novega velikega duhovnika. Odslej je bila ta oseba Gospodov maziljenec ali mesija (prim. Sam 24,7; Apd 4,27 itd.). V prenesenem pomenu se torej oznaka maziljenec ali mesija lahko nana{a na ~loveka, ki ga je Bog izbral za odre{ilno poslanstvo (prim. Lk 4,18; prim. tudi Iz 61,1). V Novi zavezi maziljenje rabi kot podoba, ki opisuje dar svetega Duha (prim. 2 Kor 1,21) ali Bo`je besede (prim. 1 Jn 2,20), ki jo prejme vernik. Kristus - Mesija - Maziljenec. Kristus gr. Christós. je maziljeni; pre~rkovano v lat. Christus pomeni isto kot hebr. ma{íah (izraz, ki se je prek grškega pre~rkovanja v slovenš~ini udoma~il kot mesija). Prvotno je bil to naziv izraelskih kraljev, velikih duhovnikov in prerokov. Ti so bili maziljeni z oljem; maziljenje je bilo znak njihove nove slu`be. Zato so kralje imenovali tudi maziljence. Sveto pismo pravi, da so olj~no olje uporabljali tudi za mazi-ljenje ~loveka, dolo~enega za posebno slu`bo (Sveto pismo, 1997). Onstran Cedronske doline, nedale~ od Jeruzalema, je vrt imenovan Get-semane ali Getsemani. Skriven~ena debla starodavnih oljk spominjajo na Jezusov smrtni boj. Vrt je na Oljski gori (hebrejsko Har ha-Zetim), miljo dolgem grebenu, ki te~e vzporedno z vzhodnim delom Jeruzalema, kjer je Jezus molil v no~i, ko so ga prijeli pred kri`anjem. Ime Getsemane (hebrejsko gat shemanim pomeni oljna stiskalnica) nakazuje, da je bil vrt olj~ni gaj, kjer je bila tudi oljna stiskalnica. Natan~nega kraja Getsema-na se ne da dolo~iti (EB). V zvezi z vrtom Getsemani je tudi legenda o svetem de~ku (santo bambino) iz znamenite rimske cerkve Santa Maria d’Aracoeli na Kapitolu. Tu so l. 1994 ukradli lesen kip bo`jega Deteta, ki naj bi zdravil bolnike in o`ivljal mrtve. 287 Izdelan naj bi bil iz lesa olj~nega drevesa iz vrta Getsemane. Kraja je tedaj povzro~ila veliko ogor~enje med vernimi Rimljani. ^e vidijo Rimljani posebno lepega de~ka, se razne`ijo: ...”bello come il pupo dell’Aracoeli”. Pegasto protasto kukavico iz dru`ine kukavi~evk (Orchidaceae) Dactilorhiza maculata (L.) Soo (Orchis maculata) imenujejo Angle`i gethsemane. Lat. macula je made`. Po legendi naj bi liste te rastline po{kropila Jezusova kri. V Cefaluju na Siciliji sem zasledil celo cerkvico sv. Olive. Oljka je tudi priljubljen motiv umetnikov. Van Gogha so o~arale oljke v Provansi. Skupaj je naslikal 19 platen z oljkami ali olj~nimi gaji. Ker `al ne morem objaviti ene od njegovih slik, se boste morali za silo zadovoljiti z mojim akvarelom. Seveda pa je glavni produkt oljke olj~no olje. Danes lahko tudi v Sloveniji kupite olj~na olja odli~nih mediteranskih znamk, npr. italjanski Cara-pelli in Sasso ter {pansko Borges, po najbolj{a olja, kot so npr. Antinori, Argiano, Avignonesi, Badia a Coltibu-ono, Baggiolino, Capezzana in Ca-stello Banfi, pa boste morali v Toska-no kar sami. Edina hiba sicer odli~-nega slovenskega olj~nega olja je, da ga je premalo. Olj~no olje je izredno zdravo. Ko so najstarej{o zemljanko, 121-letno Jeanne Calment iz Arla (mesta, kjer je van Gogh slikal svoje znamenite oljke), vpra{ali po skrivnosti dolgega `ivljenja, je odgovorila kratko: “Olj~no olje.” Do XVII. stoletja so bile oljne svetilke in sve~e edina svetila. ^e je Rimljan rekel: “Uporablja{ premalo olja”, je pomenilo, da premalo {tudira{ (po-no~i). Lat. Oleum et operam perdidi (Plautus) pomeni: (ves) {tudij in trud je bil zaman. Danes si te`ko predstavljamo, da je bil starodavni, 117 m visoki svetilnik v Genovi, imenovan Lanterna, ki je “nesel” kar 33 milj (!) dale~, “na olje”, njegova optika pa iz znamenitega be-ne{kega muranskega stekla. LES wood 52 (2000) 9 Les Oljka dose`e vi{ino do 20 m in premer do enega metra. Zlasti starej{a drevesa so nepravilno oblikovana, {e posebej na bazi (ovoli). Njena rege-nerativna mo~ je edinstvena. Na po-{kodbe in v starosti reagira z odganjanjem supresiranih (spe~ih) in ad-ventivnih poganjkov, ki lahko zapolnijo duplo. Zlomi, zmrzali in mo~ni kirur{ki posegi ga pomladijo. Odtod visoka starost oljk, pri ~emer je les redkokdaj starej{i od sto let. Tudi zato je simbol mladosti in ve~nosti. Velja za nesmrtno drevo. Baje je rimski cesar Titus Vespasian posekal oljke v Getsemanskem vrtu, vendar jim to ni {kodovalo. Beljava in ~rnjava se razlo~no lo~ita. Beljava je svetlorjava in kasneje potemni. ^rnjava je rjavkasta z rde~kastim tonom in jo pogosto prepredajo nepravilne, temnej{e do temnorjave proge. Les je difuzno porozen. Letnice so neizrazite. Posebno lepo teksturo ima les korenin. Po Giordanu (1976) je gostota sve-`ega olj~nega lesa med 960 in 1.250 kg/m³, normalna gostota (r12) pa med 820 in 1.020 kg/m³, tla~na trdnost scb// 48 ... 56 ... 65 MPa in upogibna trdnost sbb //120 ... 138 ... 162 MPa. Les se su{i zelo po~asi in ~elno poka. Je zelo trd in ima zelo fino teksturo. Rast je zelo “nemirna” in lahko preide v rahlo nakazano izmeni~no zavito rast. Obdeluje se zelo dobro. Les se uporablja za stru`ene izdelke, intarzije, jedilni pribor, dr`ala za krta~e, sprehajalne palice, palice za de`nike in manj-{e umetni{ke izdelke, najve~krat pa kar za oglje (Ugrenovi}, 1948). Po lastnostih je oljkovina precej podobna pu{panovini. Les oljke je nekaj posebnega. Po razporedu trahej in zgradbi trakov se mo~no lo~i od drugih doma~ih lesov (Greguss, 1945, str. 174, Huber & Rouschal, 1954, str. 80, Schwein-gruber, 1990, str. 573). Zna~ilni so radialni nizi z do 8 trahejami. Perforacije trahejnih ~lenov so enostavne. Srednji premer por je manj{i od 50 mm in niso vidne s prostim o~esom. Stene trahej so debele. V~asih se pojavijo zelo fine zbite helikalne ode-belitve. V trahejah ~rnjave so depozi- Raziskave in razvoj ti. Trakovno tkivo je heterogeno, tip II, tj., da vsebuje ve~redne trakove z enorednimi repki, ki so kraj{i od osrednjega ve~rednega dela (tangencialni prerez). Celice v osrednjem delu traku so majhne in ovalne, robne pa velike in precej podalj{ane. Trakovi so visoki do 12 celic. Premer pikenj med trakovnimi celicami in trahejami je manj{i od 10 mm. Inter-vaskularne obokane piknje so zelo drobne. Osnovno tkivo je iz debelo-stenih libriformskih vlaken. Vlaknastih traheid ni. Aksialni parenhim je terminalen ali inicialen, difuzen in par-trahealen, vazicentri~en do krilast. Ruska “oljka” ni nikakr{na oljka, tem-ve~ ozkolisna olj~ica (Eleagnus angu-stifolius L.), majhno listopadno drevo ali grm, visok do 6 m, iz dru`ine olj-~i~evk (Elaeagnaceae). Podivjana in kultivirana raste tudi pri nas. Olivni jesen ni poseben jesen, temve~ veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) z nepravim srcem (diskoloriranim lesom). Praviloma so to stari, po~asi rasto~i jeseni z ozkimi branikami na apnen~evi podlagi. Srce ima valovite temne in svetle proge. Rezan furnir je zelo cenjen, {e posebej, ~e je srce zelo veliko. O “olivnem orehu” pa ne gre izgubljati preve~ besed. V resnici gre za tropsko afri{ko vrsto mutenye (Guibo-urtia arnoldiana). Morda barva nekoliko vle~e na olivno (ime!). Je izjemno dekorativen les, ki pa ni v nikakr{nem sorodu z orehovino. Naj vas na koncu {e povpra{am: “Boste preklopili na olj~no (olivno) olje?” Literatura 1. Encyclopaedia Britannica (EB) 2. Giordano, G. 1976. Tecnologia del legno, Vol. 3, Unione tipografico - Editrice Torinese, Torino. 3. Gregus, P. 1945. Bestimmung der mitteleuropäischer Laubhölzer und Sträucher. Ung. Naturwiss. Museum, Budapest 4. Roselli, G. 1999. Olea europaea. Enzyklopädie der Holzgewächse, Handbuch und Atlas der Dendrologie, 288 Slika 1. Stara oljka iz Agrigenta z juga Sicilije Slika 2. Olj~na suha roba iz Provanse (Lex Baux-de-Provence) Slika 3. N. Torelli: Oljki, akvarel, 20x20 cm Slika 4. Sv. Oliva (cerkvica v Cefaluju na Siciliji) LES wood 52 (2000) 9 Slika 5. Oljka (Olea europaeaL.): pre~ni prerez, 20 X Slika 8. Oljka: tangencialni prerez, 80X III-2. Izd. SchüTT, P., H.J. Schzck, U.M. Lang & A. Roloff., Ecomed, Landberg. 5. Schweingruber, F.H.1990. Anatomie europäischer Hölzer. Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 6. Ugrenovi}, A. 1948. Upotreba drveta in sporednih produkata {ume. Nakladni zavod Hrvatske, Zagreb. Raziskave in razvoj Slika 6. Oljka: pre~ni prerez, 80X 289 Slika 7. Oljka: radialni prerez, 80X POSVET- PROBLEMATIKA RESTAVRIRANJA IN ZAŠČITE POHIŠTVA PETEK, 22. septembra, 2000 v dvorani FORUM na Gospodarskem razstavišču. Ponašamo se z bogato tradicijo oblikovanja v pohištveni industriji; ustvarjanje na tem področju je predstavljeno tudi na letošnjem sejmu. Menjavanje stilov je povezano z razvojem znanosti, tehnologijo uporabe novih materialov pa tudi z načinom bivanja in njegovo kakovostjo. Dober design je vedno privlačen, dobro oblikovano in narejeno pohištvo, ki je pravilno vzdrževano, je tudi daljši čas uporabno. Prav zaradi iskanja možnosti daljše uporabnosti pohištva želimo s posvetom opozoriti na posamezna področja obnove in na način, kako to strokovno narediti. Takšnemu delu je treba sedaj, ko nam je tudi staro dragoceno in lepo, posvetiti več pozornosti in znanja. Površnost ali neznanje, ki se pojavlja pri ohranjanju naše dediščine (predvsem v privatnih zbirkah), lahko brez ustreznega strokovnega lotevanja naredi več škode kot koristi prenovljenemu pohištvu, ki bi se s pravilnim restavriranjem in zaščito zagotovo ohranilo poznejšim rodovom v veselje. Prav tako želimo opozoriti tudi na problem šolanja in strokovnega izpopolnjevanja na tem področju. POSVET - PROBLEMATIKA RESTAVRIRANJA IN ZAŠČITE POHIŠTVA je namenjen predvsem strokovni javnosti, tako obrtnikom, izvajalcem restavratorskih del, in lastnikom dragocenega pohištva; hkrati pa tudi širši javnosti, ki jo s posvetom želimo opozoriti na pomembne probleme pri zaščiti pohištva. Informacije: DEDNINA s.p., Iva Šubelj Kramar, tel.: 041/545-580