MUZE J 31' I RAVNATELJ
LJUBLJANA
. - T ^	I * < f
I J
S». 9i
ii^/, *
4 mesece^L
ponedeljka. Narotataiai aa t mm ., celo leto L 75.—, ▼ iBOHmitTO Uce 30 stot. — Oglanuna za 1 na prodora L trgorske in obrtne oglate L 1—* aa oamfft-L 1.50, oglase denarnih »vodov L 2*— prvi strani L
« Trato, v soboto, M. aprila 1927.
EDINOST
Številka M e«nt-
Latnik Lil
Oredsiltro In nprsvnUtvoi Trat (3), nllca S. Francesco d'Assisi 20. . Te-Man 11-57. Dopisi narf se po«U|ajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« In denar pa uprnvniitv«. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisna aa aa sprejemajo* — Last, založba in tisk Tiskarna «Edinost» PodurednBtvo v O o r i c i : ulica Giosu* Carducci št 7, L n. - Telsf. št 327.
•	Olavni tn odgovorni uredniki prof. Filip Peric.
Ha
aiii
lir m ii »
Dunaj, 13. aprila.
Prijateljska in arbitražna pogodba ^d I ali j o in Ogrsko je
▼»budila v vseh državah Malega sporazuma veliko pozornost jav-listfa mnenja. Sedaj ko se je prvo vznemirjenje poleglo, ne bo morda od%eč? če se ozremo na reakcijo, ki jo je izzval ta važni dogodek. Medtem ko je glede držav Malega sporazuma — Čehoslovaske, Jugoslavije in Romunske, posebno pa glede te poslednje — bilo pričakovati, da Ik> šla reakcija v določeni smeri, je bilo na drugi, strani gotovo da se bo reakcija v sosednih državah — v Avstriji in poljski — pokazala svobodneje ter odkrila bolj jasno razpoloženje in simpatije političnih
strank.	..
Kar se tiče predvsem Avstrije, se je opazilo takoj, da je javno mnenje razdeljeno v dva tabora. Krščansko-socialna stranka, posebno pa njeno monarhisti-čno desno krilo je pripisovala potovanju grofa Bethlena v Run izredno veliko važnost, pozdravljajoč z navdušenjem aktivnost ogrske zunanje politike. Obenem so objavljali listi razne članke o avstrijsko-ogrski carinski uniji in o preuredbi od-nošajev med obema državama v marsičem drugem.
I stota ko je pripisoval poti grofa Bethlena ogromno važnost ves liberalni tisk. Bethlenov uspeh obstoji v tem, da je rešil Ogrsko iz' dosedanje osamljenosti. S tem da je zadal Malemu sporazumu smrten udarec.
Drugi tabor, ki ga sestavljajo socialni demokrat je, Velikonem-ci, kmetska zveza in narodni socialisti, pa je gledal na ta dogodek povsem drugače, t. j. nekako nezaupno in naravnost sovražno. Ti krogi so proti temu, da bi Avstriia kakorkoli vezala svojo zunanjo politiko na politiko Ogrske. Izgleda, da išče dunajska velikonemška „tranka, ki jo vodijo bolj iz Berlina, zveze z nekakim germano-filskim razpoloženjem, ki da se pojavlja v Jugoslaviji. Ta stranka računa dalje s tem, da bi znala odločnost Italije v albanskem vprašanju to razpoloženje še bolj podžgati. Jugoslavija bi prišla tako do prepričanja, da je v njenem interesu, da ima na Karavankah za soseda veliko in močno Nemčijo, namesto obubožane in rezorožene Avstrije.
Na splošno se lahko reče, da presojajo pristaši priključitve Avstrije k Nemčiji Bethlenovo potovanje v Rim zelo nepovoljno in celo z nekim strahom, ker se bojijo, da bi mogla potegniti .igrska politika tudi Avstrijo v načrte o podonavski federaciji, s Čimer bi bila uničena misel na prikliučitev k Nemčiji.
Druga država, ki ni direktno intercirana na tem dogodku, kjer pa je vzbudila italijansko-ogrska ^^odba istotako veliko pozornost, je Poljska. Poljski listi so objavljali o bivanju g**ofa Bethlena v Rimu dolga poročila ter T>osT>remljali napitnice in druge govore ln izjave z obširnimi komentarji. V glavnem so poljski listi mnenja, da je itali-» jansko-osTska pogodba predvsem gospodarske narave, tako da se ni treba bati kakih posledic. Ton MuGsolinijevega in Bethlenovega govora je jasno pokazal, da se obe državi zavedata kočijivosti kakih posebnih političnih načrtov.
Zelo obširno sta razpravljala o italijansko-ogrski pogodbi lista «Rzecz Pospolita» in «Kurier Poranny». Prvi list naglasa, da je zgrešeno misliti, da, bi bila italiiansko-ogrska pogodba naperjena proti Malemu sporazumu in da bi pomenila ihanife-staciio misli na spremembo tria-nonske, saintgeimainske in neuillyske mirovne pogodbe. Ne sme se pozabljati, da sta Musso-lini in Bethlen zelo poudarjala v svojih izjavah miroljubni značaj sklenjene pogodbe. Zato je treba videti v tej pogodbi le novo jamstvo za boljšo bodočnost in konsolidacijo današnjih prilik ter namen, da se onemogoči vsak oborožen spopad.
Vsaka težnja po spremembah mirovnih pogodb — nadaljuje omenjeni list — bi bila skrajno nevarna. Govoriti o teritorialnih spremembah Malemu sporazumnu pomeni govoriti o vojni.
Poljaka M se takim pookusom
Ogrske prav tako uprta kakor države Malega »poranim kajti sprememba trlanonske pogodbe bi pomenila le uvod k spremembi vseh ostalih, torej tudi versailleske. Ogrska bi s takimi poskusi Mali sporazum le utrdila ter bi širila po Evropi nesigurnost, kar bi bilo skrajno pogubno za ugled nje same.
Ogrska pa se dobro zaveda — pravi «Rzeczpospolita»» dalje — da bi ne imela njena glavna korist od pogodbe z Italijo, t. J. gospodarske predpra/vice na Roki, nikake vrednosti, če ne ohrani dobrih odnošajev z Jugoslavijo in če se ne sporazume tudi z Beogradom. Šele jugosloven-sko-ogrska pogodba bo pomenila udejstvltev olajšav, ki jih je dobila Ogrska na Reki. Jugosla^ vi j a — zaključuje list — bo brez dvoma šla na dnevni red preko agitacij nekaterih madžarskih revizionistov, ker je v boljšem položaju. Na straži proti njim stoji seveda predvsem Mali sporazum, potem pa Francija in tudi Poljskat
«Kurjer Poranny» ugotavlja, da italij ansko-ogrskat pogodba ni nikakor naperjena proti Jugoslaviji. Nahaja se ta pogodba v okviru pogodb, ki so bile sklenjene v Evropi po Lokarnu. Tudi izjave obeh ministrskih predsednikov so se sukale izključno v okviru realnih interesov in vidi se, da ni prišlo v palači Chigi do nikakih tajnih sporazumov. Med Italijo in Ogrsko obstoja stremljenje po zbli-žanju že davno, toda gre pri tem za namene čisto gospodarske narave. Italija bi rada ekonomski prodrla v Srednjo Evropo, predvsem na Ogrsko in Romunsko, a na drugi strani je Ogrska, ki je že iz prejšnjih časov spojena z gosto žetezniško mrežo z Reko ter išče sedaj tu svoj izhod na morje.
Grof Bethlen — nadaljuje list — ve prav dobro, da mora biti v svojih izjavah zelo previden napram Jugoslaviji, posebno pa sedaj v času italijansko-jugo-slovenskega spora radi Albanije. Če bi se Ogrska kakorkoli za-
*etla v-albanski spor, bi pomenilo to zanjo nedogled no zgubo.
Direktna posledica pogodbe, ki je bila sklenjena v Rimu — zaključuje «Kurjer Poranny» svoja izvajanja — mora biti sporazum z Jugoslavijo glede tranzita. Sicer bi Ogrska ne imela od rimske pogodbe nobene koristi.
Albanski spor
In francoski politični krogi
RIM, 15. (Izv.) Večina današnjih listov prinaša v izvlečku ' mentar francoskega lista. «Tempsa» k poročilu tiskovnega urada predsednika vlade on. Mussolinija, da tiranska pogodba ne more tvoriti predmeta razgovorov med Italiio in Jugoslavijo. Kakor sledi iz poročil rimskih listov, je vzbudilo poročilo tiskovnega urada predsednika vlade v Parizu globok vtis.
V svojem članku, katerega prinašajo v izvlečku rimski listi. zastopa pariški list stališče, da ni moeoče smatrati tiranske pogodbe za zadevo, ki se tiče izključno le Italije in Albanije, ker so z njo prizadeti interesi tretjih. Predvsem zanima interpretacija pogodbe Jugoslavijo, kajti od neodvisnosti Albanije je v veliki meri odvisna njena varnost. Ako se hoče torej odstraniti sleherna nesporazum-ljenja med Italijo in Jugoslavijo, ni mogoče izločiti iz medsebojnih razgovorov najvažnejšega spornega vprašanja, ki obstoja med obema državama K temu članku pariškega lista dodaja rimska «Tribuna» sledeči komentar:
«Nismo priobčili članka «Tempsa» morda radi tega, ker smo hoteli označiti takozvano vplivno mnenje velikega pariškega lista, ampak radi tega, ker je to mnenje precej oficijoz-no in diši po Quay d'Orsayu. Ta članek dokazuje še enkrat, da se politična in diplomatska Franciia z nenavadno vnemo u-kvarja na Jadranu z zadevami, ki je prav nič ne brigajo. S tem znova dokazuje, da stoji tudi ob tej priliki na drugi strani.
Neopravičena sumničenja glede tiranske pogodbe tvorijo že od dneva njene objave poseben trud, katerega sta si naložila francoski tisk in francoska po-
litika. Ta dva čtaitslta* predstavljata najvažnejši element v sugestiji, katom se irr&|* ▼
Beogradu, da se ustvarijo napram Italiji tudi taka vpraSa*-nja, za katera manjkajo rosni radogi.
V ostalem sta takrat tudi ne-kartelska politika in nekartel-ski tisk soglasna s protifašistov-skim framasonstvom, ki čuti potrebo voditi proti Italitt od vseh strani vojno. Gre se za pravi in tipični slučaj razsojajoče in ne odnehajoče blaznosti, o kateri tvori dokaz tudi ta članek «Temp&a».
novinarska delovno posodim
RIM, 15. (Izv.) V prvi polovici meseca aprila so se sestali v Ritmu zastopniki fašistovskega sindikata založnikov in izdajateljev časopisov ter zastopniki fa*-šistovskega sindikata novinarjev, da izvedelo v novinarski delovni pogodbi spremembe, ki so postale potrebne vsled zakona o delovnih pogodbah. Novinarska delovna pogodba ostane v bistvu ista kakor doslej. Z ostalim o&objem listov, ki je bilo ločeno od novinarjev, se bo sklenila tekom junija posebna pogodba. Ker zaipade sedanja pogodba črkostavcev 30. t. m , so sklenili založniki in izdajatelji listov povabiti zastopnike čr-kostavcev, da pričnejo pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe med njimi in črkostac-ci.
Istotako so se sestali v Rimu v preteklih dneh zastopniki izdajateljev listov ter zastopniki tovarnarjev za papir, ki so se sporazumeli, da bodo tovarnarji pajpirja dobavljali od 1. maia do 31. oktobra tekočega leta udruženim listom papir v razmeri 49—50 po do 78 lir kvimtal franko tovarna._
Novo letalo za De Plneda
kolavdirano v Šesto Caltnis
RIM, 15. (Izv.) Včeraj je bila kolavdiraorai v Šesto Calende «S. Maria II.». Kolavdadja je potekla zelo srečno. Letalo ie vodil svetovni rekordman Aleksander Passaleva. «S. Maria II.» se je dvignila s popolnim tovorom 36 kvintalov ter se je povzpela do višine 1000 m. Pri kolaivdaciji so bili navt&očni graditelj letala inž. Marchetti, graditelj motorjev Cattaneo in razni drugi tehniki «S. Maria 11» poleti v najkrajšem času proti Genovi. Vodil jo bo Passaleva. Nato bo —na parnik «Duilio» in dne 30. aprila zjutraj prispe New-York. _
Znaki za korporacijo
RIM, 15. (Izv.) Danes zjutraj se je vršil v ministrstvu za korporacije pod TH-edsedstvom državnega podtajnika Bottaiia sestanek, katerega so se udeležili zastopniki raznih konfederacij, da določijo korporacijsk znak za leto 1928. Določeno je bilo, da se bodo od 1. januarja 1928. izdajali znaki pod kontrolo vodstva fašistovske stranke, ki bo poskrbelo za razdelitev znakov na posamezne organizacije. Znaki bodo imeli enotno obliko, toda po barvah znakov se bodo lahko spoznali pripadnik* ene ali druge konfederacije.	_
Finančni minister pri on. M linUn
RIM, 15. (Izv) Včerai ob 18. uri je ministrski predsednik sprejel v palači Chigi finančnega ministra on. Vodnija. Razgovor med obema ministroma je trajal približno poldrugo uro in je bil porvečen pretresanju gospodarskega in finančnega položaja v državi.
Zanimanje za sofo
RIM, 15 Tzv.) Minister za narodno ~™*TM>daratvo on. Belluz-zo ie imenoval posebno komisijo, ki se bo bavila z razširjanjem goienja rastline soje in za izkoriščanje iz nje dobljene moke v svrho pečenja kruha.
Tudi on. Mussolini, ki Se vedno posveča veliko zanimanie izrabljanju soje v svrho pečenja kruha in izdelave olja itd., je odredil, naj se na njegovem posestvu, ki ga poseduje v bližini Forli sadi v prihodnjem letu to rastlino.	r
tertm se pooblašča kr. univerza m trgovinske in gospodarske vede v Trstu, da sprejme darilo za ustanovitev fonda za dve štipendiji. Fond se bo imenoval: «Fondadone Giovanni Golch».
Nove govorice
o ustvaritvi novo vladne koalicijo v Jugoslaviji
BEOGRAD, 15. (Izv.) Včerajšnje mnogoštevilne avdijence Velje Vukičeviča na dvoru, ki so se danes ponovile, so ustvarile precej upravičeno verzijo, da se dela intenzivneje na kombinacijah za ustvaritev nove vlade z Ve? jo Vukičevićem na čelu. Po teh verzijah se bo u-stvarila koalicija med radikali, Demokratsko zajednico in SLS. V poučenih političnih krogih se trdi, da je današnja vlada neizogibno pred ostavko in da bi ne bilo pretirano reči, da se bo ostavka rodala morda že tekom jutrišnjega dne.
netočnu porodio
6 Izjavah Jngoslov. poslanika ▼ Parizu
BEOGRAD, 15. (Izv.) Poslaništvo kraljevine SHS v Parizu ie izdalo nastopno službeno poročilo: «Is jave g. Spalajkovića, poslanika v Parizu, pariškemu dopisniku lista «Taegliche Rundschau« o albanskem vprašanju, ki se v nekaterih izvlečkih objavljajo v drugih listih so povedane napačno in ne odgovarjajo točno mislim, ki so bile obrazložene v toku razgovora.«	_
Iflieplntanra aotaata
. BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je bila seja interparlament. skupine. Ker je predsednik Ljuba Jo-vanovič še vedno bolan, je predsedoval seji dr. Velizar Janko-vič. Seji je prisostvoval tudi predsednik nar. skupščine Marko Trifkovic. Dr. Janković je poročal o odhodu jugosloven-^kih delegatov v Ženevo na sejo interparlament. unije, kjer bodo sklepali o dnevnem redu plenuma interparlament. unije.Ple-num bo zasedal meseca avgusta v Parizu. Za jugoslov. delegata na seji dne 23. in 24. t. m. sta bila določena dr Laza Marko-vič in dr. Slavko Šečerov. Nato je dr. Jankovič poročal o pismu češke Interparlamentarne skupine, s katerim je bila jugoslo-venska skupina obveščena o snovanju interparlamentarne antante, ki jo sestavliajo parlamentarne delegacije Francije, Poljske, Cehoslovaške, Belgije, Romunije in Jugoslavije. Ta nova antanta bi imela svrho, da bi delovala čim bolj intenzivno za zbližanje med državami, ki so bile med vojno zavezniške. Predsednik te antante ie Louis Mar-tens, senator in bivši francoski minister. Nadalje so na seji razpravljali o carinskih in gospodarskih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu v plenumu unije v Parizu.
Francosko brodovje bo obiskalo Dalmacijo
SPLIT, 15. (Izv.) Po vesteh, ki jih objavljajo francoski listi, bo v kratkem posetilo jugosloven-sko morje francosko brodovje, ki se bo ustavilo v Boki Kotorski ln Splitu, kjer bo ostalo več
dni.	_
ČHerln o lažni Franciji
Rskovski ga je obiskal
PARIZ, 15. (Izv.) Ruski poslanik v Parizu Rakovski je odpotoval v južno Franciio, kjer se bo sestal s Cičerinom, da ga ob vesti o poteku francosko-ruskih pogajanj. Med tem pogovorom bosta tudi pretresala vprašanje ali bi bilo umestno potovanje ruskega komisarja za zunanje zadeve v Pariz.
Proflofenzloo Kantoneev
Tržaška trgovinska
RIM, 15. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kr. dekret z dne 3. februarja 1.1., s ka-
Ms izPmt-Fajft
SANGHAJ, 15. V zadnjem tednu so kantonske čete doživele onkraj Jang-Tse-K j anga občutne poraze. Sun-Cang-Fang, šantungski guverner, je s svojimi četami pregnal Kantonce iz Peng-Fuja in drugih krajev, tako da so se morali umakniti na desno stran velike reke.
Po prvih vesteh je vse izgledalo, kakor da je severna vojska pričela veliko ofenzivo in da skoro s gotovostjo računa na
uspeh. Pozneje pa se je položaj precej izpremenil. Severne čete so skušale na vsak način izsi-iti prehod preko Jang-Tse-Kjanga, a jim to ni uspelo. O-grožali so tudi železniško progo, ki veže Nanking s Šangha-em, a tudi tu niso imeli uspeha.
Slednjič so Kantonci pričeli protiofenzivo in, kakor poroča generalni štab južne vojske iz Nankinga, se je četam kanton-skega generalissima Čang-Kaj-Šeka posrečilo pregnati severno vojsko iz Peng-Fuja, ki leži severno od Fang-Janga na železniški progi Tien-Tsin-Nanking, in tudi iz Pu-Čeva, kjer so ob-kolile in razorožile kakih 1400 Rusov, ki so se borili na strani šantungske armade.
Medtem se še vedno širijo vesti o zbiranju ruskih čet na mandžurski meji. V zvezo s temi vestmi se spravlja dejstvo, da so Japonci sklenili ojačiti svoje posadke v Mandžuriji.
Demantirane vesti
o zbiranju ruskih čet na mandžurski meji
MOSKVA, 15. Agencija «Tass» sporoča: Londonski list «Daily Express» razširja, kljub odločnemu dementiju sovjetske vlade, tendencijozne vesti o koncentraciji ruskih čet na mandžurski meji. Agencija «Tass» ie pooblaščena, da še enkrat energično dementira vse vesti, ki govore o zbiranju in prevažanju čet ter o vojaških načrtih in bojevitih namenih sovjetske vlade napram Kitajski, ker so vse te vesti brez sleherne nodlage.
Odšocor kantonsHe vlade
na noto radi dogodkov v Nan^ kingn
PARIZ, 15. Neka brzojavka iz Pekinga, ki jo je dobil danes tukajšnji list «Information>>, pravi, da je kantonski zunanji minister Cen izročil konzulom tujih držav odgovor nacionalistične vlade na noto glede dogodkov v Nankingu, ki so jo izročile Anglija, Združene države, Francija, Italija in Japonska. Odgovor je spisan baje v zelo miroljubnem tonu, vendar pa ne daje kantonska vlada prizadetim vlastem nikakega določenega zadoščenja.
Novi Italijanski poslanik v Moskvi
MOSKVA, 15. (Izv.) Semkaj je prispel novi italijanski poslanik pri sovietski vladi Viktor Cerut-ti, ki je bil sprejet na postaji od visokih uradnikov ruskega zunanjega k omi sari jat a in od osobja italijanskega poslaništva.	_
Izjave romanskega zunanjega ministra
o italijansko-madžarski pogodbi
BUKAREST, 15. V sredo je minister zunanjih poslov Mitilttieu odgovoril v parlamentu na interpelacijo o italijansko-madžarski pogodbi. Izjavil je, da gre Italija za tem, da se obdrži status quo. Romunija je zvesta svojima zaveznicama. Države, zastopane v Svetu Dražbe narodov, zastopajo ne samo svoje interese, ampak tudi interese držav Male antante. Romunija ne bo dopustila, da bi se oškodovali interesi treh držav zavez-nić.
Na ta odgovor je povzel besedo interpelant Da Ghila, ki je izjavil, da je današnja zunanja politika Romunije popolnoma nejasna. Ita-lijansko-madžarska pogodba je vzbudila nemir. Vsekakor je treba priznati, da je sedanje stanje Romunije težje kakor pa je bilo kdaj prej. NaglaŠal je tudi, da je v jugovzhodni Evropi potreben Locarno, ki naj zagotovi temu delu Evrope trajen mir.
Velik vihar v Sredozemskem morju
PARIZ, 15. «Matinu» poročajo iz Orana (Alžir), da je tamkaj besnel silen ciklon, ki je v pristanišču poškodoval več parnikov. Mesto Orano je popolnoma izolirano. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Vihar je hudo poškodoval vse vinograde ob obali. Škodo, ki jo je povzročil vihar, računajo na več kot 10 milijonov frankov.
Tudi na maroški obali je vihar povzročil velikansko škodo. Več parnikov se je potopilo, druge je vihar pognal na sipine. Nebroj ribiških Čolnov je izginilo. Izgleda, da je mnogo človeških Žrtev. Vihar je povzročil nad 50 milijonov peset škode.
V Melilli se je zrušilo več hiš in je bilo nekaj oseb težko ranjenih. Tekom viharja je v samem mestu izgubilo življenje kakih 20 oseb.
Tudi v drugih pristaniščih Sredozemskega morja je vihar povzročil mnogo škode.
81 ar v zraka.
NEW YORK, 15. Italijanski inženir Bellanca je zgradil posebno letalo, ki naj bi služilo za direkten polet Nevv York - Pariz, za katerega je razpisana nagrada v znesku 25 tisoč dolarjev. Pilota Acor-ta in Chamberlain sta v torek preizkusila letalo. Posrečilo se jima je vzdržati se v zraku nepretrgoma celih 51 ur in 12 minut. Prekosila sta s tem svetovni rekord Francozov Drouhina in Landryja, ki sta letela nepretrgoma 45 ur in 12 minut.
SAN FRANCISCO, 15. (Izv.) Polkovnik De Pinedo je izrazil svoje častitke in svoje naivečje občudovanje ameriškim pilotom, ki so dosegli svetovni rekord v trajanju poleta. De Pinedo je dejal, da predstavlja ta dogodek en nov in važen korak v razvoju avijaciie na velike razdalje. Po tem prekrasnem poskusu ne more biti več dvoma o praktični možnosti prekooceanskih poletov, ki se bodo v bližnji bodočnosti vršili z največjo lahkoto in varnostjo.
Potres v Južni Ameriki.
MENDOZA, 15. Včeraj zjutraj so bili zaznamovani v raznih krajih republike Cile in v vzhodni Argen-tiniji močnejši potresni sunki, ki so povzročili veliko paniko med prebivalstvom. Potres je bil najbolj močan v Valparaisu in v Men-dozi, kjer se je zrušilo par poslopij. Kakor pravijo poročila, je bilo samo deset oseb ranjenih.
Hujše posledice je imel potres v Santiagu v Cile, kjer je zahteval več človeških žrtev.
Politične beležke
KJE MADŽARE ČEVELJ ŽULI?
Te dni je objavil madžarski le-gitimistični list «Magyars&g» na uvodnem mestu senzacionalen članek, v katerem pretresa takoime-vano aslovensko vprašanje« v Jugoslaviji. To vprašanje obstoja, kot je znano,tudi v glavah tako-imenovanih «amputacionistov» v Jugoslaviji, ki se tu pa tam še vedno širokoustijo. V glasilu madžarskih habsburgovcev so našli nepričakovanega zaveznika.
Clankar omenjenega lista podaja najprej pregled zgodovine Slovencev ter dokazuje potem, da vodijo danes Slovenci popolnoma zgrešeno politiko. Naglaša, da je njihov zadnji korak, t. j. vstop v Uzunovićevo vlado in pomirjen je z Beogradom največja politična napaka, kar so jih Slovenci kdaj napravili.
Z eno besedo — pravi člankar — slovensko vprašanje je zelo enostavno. Najglavnejši cilj Slovencev mora biti narodno edinstvo. Toda danee živi ena tretjina slovenskega naroda pod Italijo. Korošec bi mogel, če bi znal, pregnati Italijane iz bivših avstrijskih primorskih krajev, (lit op. ur.). Ako pa se izkaže za nesposobnega za to nalogo, potem je bolje, da pusti bk>vence, da se zedinijo z Italijani. Tedaj bi italijanska vlada gledala na Slovence popolnoma drugače, a posebno še, če bi bilo ujedinjenje z Italijo prostovoljno iii pravočasno. Tako bi se v glavnem pospešilo končno pomirjenje med dvema velikima evropskima narodoma, med Italijani in Nemci. Dosegla bi se tudi rešitev obmejnih vprašanj toliko z italijanske, kolikor tudi z nemške in slovenske, dalje hrvatske in madžarske strani. Slovenci bi bili osvobojeni izpod balkanskega beograjskega jarma — nadaljuje list svojo kloba-sarijo — in povrnili bi se v področje zapadne kulture, kateri se imajo zahvaliti za svojo narodno življenje. Postali bi državljani velesile, pod katere zaščito bi doživeli novo dobo svojega procvita.»
Članek «Magyarsaga» označa agencija «Ceps» upravičeno kot intrigo, skuhano v razgretih glavah budimpeštanskih krogov, v katerih se zbirajo nepopravljivi sovražniki evropskega miru. Namen je prozoren. Sedaj, ko se nahaja spor med Italijo in Jugoslavijo v odločilni dobi, je v interesu budimpeštanskih rušilcev mirovnih pogodb, da se pokvarijo izgledi za čim popolnejši sporazum. Za to jim je dobra kot intriga vsaka go-rostasnost. _
Obravnava proti komunistom v Budimpešti
Budimpeštanski preki sod je nastavil dne 12. t. m. obravnavo proti bivšemu komunističnemu ljudskemu komisarju Zoltanu Szanto in proti drugim tridesetim boljševiškim agentom, ki so obtoženi vstaje in rovarenja proti ustavnim ustanovam ogrske države. Obravnavi predseduje sodni svetnik Geza Toreky.
Soltan Szanto je na obravnavi nastopil z veliko odločnostjo in je uvodoma izjavil, da 90 vse njegove dosedanje izpovedbo neresnične. Ni hot^l uojasniti, zakaj da je postopal iako — vidi se pa, da se je hotel s krivimi izpovedbaini umakniti pritisku preiskovalne oblasti in na kakšen način onemogoči njeno delo. Ko je pri zaslišanju na obravnavi obdelal vse, kar se tiče obtožnice, se je spustil V
«EDHf08T»
V Trstu, dne 16. aprila 1927.
dolgo in podrobno razpravo o ko-fnunizimi na Ograkem. Komuni-#ttčn& stranka na Ogrskem ni iskala v nobeni drugi stranki opore in ni imela z nobeno nikakih wzi. Pač pa je vršila v taborih drugih delavskih strank živahno propagando v svrho komunizira-nja vseh ogrskih delavskih mas. Posebno je prišla pri tem v poštev socialno-demokrateka stranka, v kateri so Že obstojale komunistične frakcije, ki so stremele za tem, da dokažejo vseoi delavcem v tej stranki, da stoje nje voditelji vsi v službi buržoazije.
Za Szantojem odgovarja na obtožbe drugi glavni obtoženec Štefan Vagv. Ta drži v tein oziru dolg govor, katerega predsednik večkrat prekine. Tudi Vagv sledi vzgledu tovariša in zanika vse, kar je izpovedal preiskovalni oblasti. Kar je izzvalo splošno presenečenje. je obtoženčeva trditev, da on ni bil nikdar Član komunistične stranke na Ogrskem. Bil je sicer eden izmed ustanoviteljev ogrske socialistične stranke, toda imel je pri tem povsem postavne in lepe cilje. Ker se v splošnem ni strinjal z social-demokrat. stranko, oziroma z njenim splošnim pro-
gramom, je smatral ca potrebno, da da ogrskemu delavstvu v novi stranki boljše in varnejfis zavetje.
Zaslišan je bil tudi organizator ogrske komunistične mladine, 21-letni Moric Lowy, in i« pet drugih obtožencev.	*
Po easiiftanju teh s« je preki sod umaknil k posvetovanju. Predsednik sodišče je nato objavil naredbo, da se vsi obtoženci postavijo pred kazensko sodifiče. Sodišče js namreč iz zaslišanja obtožencev razvidelo, da obtožnica, sestavljena po državnem pravdni&tvu, navaja člene zakonika, ki določajo kompetenco prekega soda, da pa iz vsega ni razvidno, kako je sploh prišlo do obtožnice, ki bi zamogla biti za vse obtožence usodna. Dognalo se je namreč, da obtoženci še niso izzvali vstaje, in odlok pravosodnega ministrstva določa izrecno, da mora biti vtaja že dovršeno dejstvo, da se lahko poaovejo odgovorni pred preki sod.
S tem se je seveda začasno zaključila zanimiva obravnava. Akti so predani zopet državnemu pravd-nifftvu, ki sestavi obtožnico v smislu dekreta prekega soda, glasom katerega pridejo Zoltan Szanto in tovariši pred kazenski senat.
DNEVNE VESTI
PotaStat za Trst
Uradni list «Gazzetta Ufficiale» Dd 13. aprila 1927, št. 753, objavlja kr. odlok od 10. aprila 1927, št. 753, s katerim se določa, da preneha v Trstu dosedanja občinska uprava dne 21. t. m. na praznik obletnice Rima in nastopi z istim dnem službo poteštat. _
Siovo od tovariša
Iz rižarne pri Sv. Soboti nam pišejo:
V nedeljo nas je zapustil naš priljubljeni delovodja Franc Glavič. Bil je prvi delovodja v čistilnici riža pri Sv. Soboti, kjer je služboval nepretrgoma 33 let. Pred kratkim mu je bila služba odpovedana in moral se je isseliti. G. Glavič je odšel v Breslau (Nemčija), kjer je dobil enako službo.
Franc Glavi« je bil vrl narodnjak, človek poštenjak skoz in skoz, in je redno čital naie liste.
Dragi gospod Glavič! Loči ti ste se morali c*i nas in se podati v daljno tujino si služit vsakdanji kruli, kateri Vam je bil odpovedan na domači grudi. Naj Vam bo sreča mila v novih krajih in na novem mestu. Pri vseh, ki smo prihajali z Vami v dotiko, ste uživali največje spoštovanje in zagotovljene so Vam naše trajne simpatije. Obilo sreče Vam želimo ponovno v novi domovini.
Več delavcev.
NATEČAJ ZA MESTA V SLUŽBI JAVNE VARNOSTI
Razpisan je natečaj za sprejem 400 pripravnikov za poklic služabnikov javne varnosti. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba predložiti na preiekturi najkasneje do 31. maja t. 1.
Za natančnejša obvestila naj se tisti, ki jih ta služba zanima, obrnejo na prefekturo (Gabinetto).
ZAPRETJE BORZ
Odlok finančnega ministra, objavljen v «Gazretta Ufficiale» od 13. t. m., določa, da bodo borze dne 19. in 20. t. m. zaprte.
Iz tržaškega življenja
Zlikovske priprave za pravncva-nje Velike noči. - Obisk v pekarni ln v — k urniku.
Tudi zlikovci se pripravljajo, da na dostojen način proslavijo velikonočne praznike, seveda ne iz pobožnosti, temveč čisto z drugega stališča. Gre jim le za to, da ne bodo pogrešali tradicijonalne potice. Zato je umljivo, da se hočejo pravočasno preskrbeti z vsem potrebnim. S tem namenom so predpreteklo noč obiskali pekarno Ivana Obersnel v ulici Commerciale kjer so vlomili predal pri kontrolni blagajni ter se na ta način polastili zneska 7000 lir v gotovini. Toda kljub mastnemu plenu, niso bili še zadovoljni; pobrali so še slaščic in likerjev za kakih 300 lir. Nato so jo na tihem odkurili, ne da bi jih kdo motil.
Obersn 1 je javil tatvino, ki jo je odkril naslednjega jutra, na bližnjem policijsk. komisarijatu.
— Drugi zlikovci, katerim je očividno bolj dišala okusna pe>-čenka, so v isti noči pogledali v k urnik Josipa Caharije v Carboli zgornji št. 38, kjer so si izbrali 6 lepih kokoši, vrednih kakih 100 L. Caharija je sicer javil dogodek orožnikom, a je pač "prav malo verjetno, da bo še kdaj videl svoje kokofci, kajti pohlevne iivaJi so ob tem času najbrž že prelile svojo kri v čast nenasitnemu človeškemu želodcu.
Razne »6X9*4»
Pri delu na krovu pomika «Pre-sidente Wiison», zasidranega v prosti luki Duca D'Aoeta, je 24-letni pleskar Marcel Passioni, star
nujoč v ul. Riborgo št. 17, voeraj popoldne podel tako nesrečno, -da si je zlomil desno nogo v gležnju. Ponesrečenec je dobil na kcu mesta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ležati bo moral kakih 30 dni.
— Ko je včeraj zjutraj odiral zaklano tele v neki mesnici v ulici Genova, se je 18-letni mesarski pomočnik Henrik Gueeza, stanujoč v ulici P. Revoltella št. 16, po nesreči precej hudo ranil z nožem na levi roki. Dobil je prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil neki tovariš.
tekma no veliko noč, temveč v nedeljo ZL t. m. na fte nedoločenem igrišču. — V.N.P.
Vesti z JjoriSkega
Goriške mostne vesti
Gospod dopisnik ima res fin dar
opazovanja, ker je menda v sanjah
č
TELESNA VZGOJJI
SPORT
Prosveta - Obzor
V pondeljek 18. t. m. na drugi velikonočni praznik, pripravljata obe društvi zanimivo prijateljsko tekmo.
Zanimivo iz razloga, ker bo Pro-sveta poizkusila četo, ki bi morala igrati prihodnje prvenstvo.
Prosveta je namreč* končala letošnje prvenstvo in se radi tega pripravlja za bodočnost. Četa se v toliko izboljša, da se napadalna vrsta izpopolni s sicer tehnično razvitimi igralci, ali ki znajo obenem sigurno doseči strel v vrata.
Prosveta si pač v to svrho ni mogla,, izbrati ugodnejšega momenta za svojo prenavljalno delo kot ravno sedaj. Igralci so- še navdušeni iz prvenstva; Obzor, bodoči prvak, je v najboljši formi in prazniki bodo omogočili občinstvu, da se te tekme v obilni meri udeleži.
Pripravlja se na vsak način izvanredna akademična tekma.
Začetek tekme ob 16. uri na igrišču Obzora.
M. ĆL Sv. Ivan
Naša I. rezervna Četa bi bila pripravljena odigrati v pondeljek ob 14.30 na igrišču Obzora prijatelj-sok tekmo z vašo 1. četo.
M. d. Prosveta - Trst.
D. k. N. Tommaseo
Z ozirom na včerajšnjo veet glede tekme Obzor - Tommaseo opozarjamo nogometaše, da se ne vrši
Jutri zvečer v mestnem gledišču koncert kubanskih koeakov.
PiMHt« aa velikonočni pon-dolfok.
Rmk. - Žnidaršič-Delpinova dvorana. Začetek ob 3.30. Pesmi: «Katric*» in «Pojdem v Rute*. Veseloigra: Molićre: «Scapinove zvijače*.
it. Maver. . Dvorišče pri Dolja-ku. Deklamacije, pesmi, dve burki. Sede Kije obenem z domačim prosvetnim društvom «rHrast» tudi solkansko prosvetno društvo.
Kasovife - Brje. - Trpinov mlin. Ob 3.30. Veseloigra: Poslednji mož.
fetanjel. - Grajsko dvorišče. Deklamacije, pesmi: «Nazaj v planinski raj», «Ena ptica» in drama v štirih dejanjih «Stari in mladi*.
Bobrove. - Ljudska igra «Rokov-njači*.
Teasieo. - Veseloigra «Poeled-
nji mož».
Športne tekme.
Tradicijonalna ciklistična dirka. Natančneje na drugem mestu našega lista. _____
BILJE
Zadnja «Goriška straža* je prinesla kritiko prireditve našega tamb. pev. društva, ki zavzema kar četrt strani lista. V dolgi koloni preceja g. dopisnik sliko za sliko naše uprizorjene drame, za kar smo mu prav hvaležni. V zadnjih vrsticah se tudi strupeno zaleti v mojo osebo, ker sem namreč jaz avtor one blagohotne kritike, ki sem jo spisal in v «Edinosti* objavil na račun prosv. društva «clskre* ix Renč in katero sem tudi podpisal.
dopisni ja, ker i
vide) lakaste čeveljčke, ki jih sploh ni bilo na odru. Iskrena zahvala tudi «Gor. straži*, ki je uporabila toliko prostora za brezplačno reklamo našemu tamb. pev. društvu in našim bodočim prireditvam. G. dopisnik, Vam pa rečem le to, da ko že spravite v javnost kritiko, naj bo stvarna in ne strankarsko strupena. Ves Vaš*dopis v «Gor. Btraži* diši po tem. Brcate okrog sebe kot trmoglavi otrok, ki ve, da nima prav, a se ne da potolažiti. Pa brez zamere.
Kristlll Soller.
VRTOJBA
Športni klub «Jadran* priredi na velikonočni pondeljek društveno dirko, za katero bo veljal ta-le pravilnik:
1)	Dirkalna proga je: Vrtojba -Miren - Devetaki - Doberdob -
Selca - Ronchi - Redipuglia - Za-graj - Zdravščina - Sovodnje - Miren - Vrtojba.
2)	Maksimalni -Čas znaša 30 min. po prvodošlem dirkaču.
3)	Cesta znaša približno 45 km.
4)	Start in cilj je v Vrtojbi.
5)	Vsi dirkači dirkajo z ozirom na policijski red na lastno odgovornost. Društvo v nikakem slučaju ne odgovarja za morebitne nezgode pri dirki.
G) Morebitne reklamacije se sprejemajo po dirki, in sicer v teku treh ur po maksimalnem času. Reklamaciji je treba priložiti 5 lir. Reklamacije morajo biti pismene. K dirki posamezniki nimajo dostopa, pač pa mora biti dirkač Član kakega društva, včlanjenega v Športnem udruženju.
7)	Vpisnina znaša 5 lir za vsakega dirkača in 1 liro za številko, ki se mu pa vrne, ko odda po končani dirki številka. Vpis naj se pošlje najkasneje do ene ure popoldne (vel. pond.). Vpisuje gosp. Hl 1 ari j Frančeškin, Via Cappucini št. 12 aH pa društveni tajnik v Vrtojbi g. Gorkič.
8)	Dirka se začne točno ob dveh popoldne.
V slučaju slabega vremena se dirka odloži na nedoločen čas. Pripomniti je, da dobe zmagovalci lepa darila, ki jih je precej.
Vabimo bratska društva našega Športnega udruženja, naj pošljejo udeležencev k naši letošnji dirki. Krepki «Zdravo!» — Sp. društvo « Jadran*.
Vesti jz Istre
PRKBENEO
Pevski zbor v Prebenegu je nameraval prirediti veselico na prostem. Ker pa še nismo dobili potrebnega dovoljenja, se veselica ne bo vršila na velikonočni pondeljek, pač pa v nedeljo dne 24. t. m.
IZ DEKANI
V nedeljo 3. t. m. se je vršila tukaj proslava ustoličenja našega gospoda poteštata. Ob 9. uri zjutraj se je na trgu zbrala četa miličnikov in «ballile» iz Dekani. — Kmalu po deveti uri odkoraka sprevod z godbo na čelu pred šolsko noslopje, kjer ima g. poteštat svoje stanovanje. Ko je godba zaigrala par komadov, pride g. poteštat in se udeleži sprevoda, kateri jo krene pred občinsko hišo. Ko godba zopet zaigra, se gosp. poteštat poda v spremstvu občinskih uradnikov in vaških načelnikov v uradne prostore, kjer je držal govor, v katerem je omenil, da hoče izvrševati svojo nalogo pridno in vestno ter da hoče delati v dobrobit občine, ljudstva ter države obenem. Po govoru so se vršile čestitke in godba je zaigrala še par komadov v bližnji gostilni, kjer so se vršile tudi napitnice.
Po končamih ceremonijah je bilo skupno kosilo, katerega so se udeležili g. poteštat, tuk. občin, uradniki ter le nekaj drugih osebnosti.
Želimo, da bi g. poteštat bil vesten in nepristranski v izvrševanju svojih dolžnosti, ker le s tem si pridobi zarspanje nas vseh.
Vaščan.
Reška jokrajina
£U BISTRICA Poziv vojnim invalidom
Vsi invalidi občin Bistrica; Trnovo, Knežak, Zagorje, Jablanica, Jelš&ne, Prem, naj se za gotovo zglasijo v torek po Veliki noči, dne 19. t. m. v telovadnem domu v Bistrici od 11. do 12. in od 14. do 15. ure, kjer jim bo g. tajnik Morom izročil listine potrebne za even-tuelno adravljenje, posojila, ter legitimacije za K 1927 za dosego popustov za železniške vožnje. Pridite točno, da ne boste oškodovani radi zamude!
DAROVI
V počaščenje spomina pok. gdč. Ane Krašovec daruje družina Ba-buder L 10.— za »Šolsko društvo* v Trstu.
Prav srčna hvala.I
MALI 6GLASI
QJ
BERUTZ-SCHODL
odi ▼ vseh jezikih.
455
1\ A TA DNA N. Borsstti & Fig Iio, Trst, IrLAlMKllH Corso 47 (lekarn« Rovis) popravlja, proda)« in kupju)e zlato, srebro po pofttemih cenah. Govori s« slovenski. __393
DVA DEČKA, dobrih in poStenih star-lev, se sprejmeta za pekovsko obrt. Zadnik Josip, pekarna, Trnovo pri 11. Bistrici__483
ZAPOMNITE Sit Najlep5e„ najboljše in najcenejie obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36.	454
SMILAJOD (Trpoiki «ok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-speino čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst. via Giuliani 42 (paralelna ulica Via delTIstria)._4™
EL1ŽIR CHINA. Jsko okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 12. Zahtevajte vedno originalne steklenice •Elizir China - Castellanovich. Vsled velikih poitnih trolkov je pruiporočljivo naročiti dve steklenici na enkrat. 413
Pr«4fno protfst«
f GOLDINARJE ZLATO lil SREBRO
obiščite zlatarno	111
STERMIM VI« Nazalni II. 4S
kjer dobite najvišje cene. - Kupuje« Uatke mestne zastavljalnice.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nafta iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča, gospa
previđena s svetotajstvi za umirajoče danes po kratki bolezni v 66. letu svoje starosti izdihnila svojo blsgo dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m., ob 10. uri, iz hiše žalosti Vte Udine št. 57. TRST, dne 15. aprila 1927.
Asiton, soprog.
Antonija por. Rebula, Ernest, Alojzije por. Rossmatin, otroci.
Lovrenc in Marij, zeta. Ida, nevesta, svaki, svakinje, vnuki in oetali sorodniki.
Odlik. pogr. podjetje Muova Impres? Csrso V. E. Ul. 47
Danes ob 7. uri je po kratki bolezni preminul
DRAGOT1N UKMAR
v 69. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 16. aprila, ob 16. uri, iz mrtvašnice bolnice Regina Elena neposredno na pokopališče. TRST, 15. aprila 1927.
Žal ujoči: Josipina Petelin, soproga. Dragotin, Alfons (odsoten), sinovi. Irma, nevesta. Sonja in Aleksandra, vnnkinji. MHk. wr. prijeti« tati Inpresi brse V. L lil 47.

_	__m
I Ob priliki velikonočnih praz-l
n kov imamo v prodaji velikansko |
■ I
izbero vzorcev po konkurei.čnih cenah.	(504)
Klobuki navadni iz svile in slame od L 30.— naprej.
I
5 — Vsakovrstna prenavljanja — ■ ■ ■ ■ ^—m ■ ■ wmmmamammm n m mmmmm n m B
OSMICA
se bo odprla
za velikonočne praznike
na Trsteniku
pri Petelinu.
Krtite „Ečinosl"
ZacdekTS
KRONE
Irilianft, piatlB. Zl-krnski zlat! imto
ZLATO plačuje po višjih cenah nego \sak drugi
ALBERT PGVH - urarna
Trst, VI« Mazzlni 46
s cenami delavskih cblek..........
Jon??, fcte. mm ali modri L	15*95 Obleke (trli!) k le, rumene aH
mciSre.......27*85
HiažMžMeJ9S6&SS iBtlto ..	18D5
HiočM&die, \mm, sli slrc „	H'—
Tlite ..........2795
Jope a kciarje, L vnta . „	31*95 .... in z onimi promenadnlh obleh
OSleka, p8so!q3, stika . „	140'—
Oi!l?ka, rcinena, teika . „	35'—
Kostimi.......25'—
Površnlfel Martine . . ..	120'-
Hlnie, Milile, Bšške. . „	35*—
Blafe, volnene, h&e . . „	20 -
j0j»e, velim mafte . . „	69'-
Hlafe, kratte......IV—
fillaCittimste
5S
40 Via Carducci 4O
V dobrotna skladišča izdelkov
I „A L LE GRUDI FABBRICHE"
S Trst, Corso Ganbald! IO teh 31-21 1	so dospele nove Izbere
= izsatoollenlli oteleK, pouržnlKcu, ffcžnlli plošče« Itd.
i	za maSke, dečke In etreke.
5 Specijaliteta športnih in mornarskih oblek In plaščev £
I" loden s kapuco za šolarje.	•
Bogctfl žalosti blaga zo mošKe oftlske. |
Lastna krojačnica I. reda za naročila po meri, katera se | w	izvršujejo z največjo natančnostjo.
I" Največja izbera vseh drugih po*rebš£2rt | po najzrnernejših cenah.
= NB. Blago, ki ne odgovarja, tudi ako je naročeno pu men, se -zamenja ali pa se vrne denar brez vsakega pridržka.	(411) g
■ ■■sna
PODLISTEK
(77)
V. t KRIŽANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
Njegova želja se je izpolnila prej, kakor je pričakoval. Komaj je naslednjega dne vstal, so mu sporočili, da želi neka dama z njim govoriti. Bila je teta Adela. Prišla mu je povedati, da je bila Valerija včeraj tako navdušena pri pogledu na lepo pokrajino ob luninem svitu, da je izrazila željo, da bi se rada zvečer vozila z ladjo* In teta Adela je prišla k Raulu, misleč, da bo izrabil priliko in pripravil nepričakovano srečanje.
_Hvala vam, teta Adela, — je rekel knez ter
ji poljubil roko. — Danes zvečer, — je pristavil z lokavim nasmehom: — ladjica in zanesljivi veslač bosta na uslugo sanjavi krasotici.
Valerija je počivala ves dan. Pozno zvečer ji Je lakaj sporočil, da je naročena ladjica pripravljena. Kneginja se je razveselila, vrgla nase plašč, vfi£la s seboj pahljačo ter z neobičajno živahnostjo stekla po stopnicah k jeeeru.
V ladjici je sedel visok, vitek mo&ki, oblečen kot veslač, a na glavi je imel velik slamnik, ki
mu je zakrival obličje. Valerija Je skočila v ladjico, ne da bi pogledala veslača, in ni zapazila začudenja tete Adele, koji je veslač pomagal v ladjico.
—	Zate bi bilo bolje, če bi se peš sprehodila, kakor da se voziž z ladjico, — je rekla teta Adela.
—	Ah, teta, ti veš, da ko sem bila srečna, sem rada hodila na izprehod peš, toda zdaj sem tako utrujena, — je odgovorila mlada žena s težkim vzdihom. — Sicer pa ti obljubljam, da bom vsako jutro hodila peš, toda zvečer se popeljeS z menoj po jezeru.
Kneginja je izpolnila svojo obljubo: zjutraj se je izprehajala peš, zvečer pa se je vozila z ladjico. Ta način življenja je blagodejno vplival na njeno zdravje; rahla rdečica je pokrila njena lica in vsa njena zunanjost je zadobila svpjo svežost in prožnost, ki jo je bila izgubila za časa bolezni.
Sest dni po njih prihodu, o priliki nekega jutranjega izprehoda je teta Adela nenadoma zapazila, da se nebo oblači. Takoj sta se vrnili proti domu, toda bili sta Se daleč od doma, ko je zeu-bliskalo in je začelo deževati.
—	Z beri vse svoje moči, teta, in pajdiva v to vilo; zdi se mi, da je tista, ki jo vidimo z šega balkona.
Čez nekaj minut je mlada žena že pozvonila pri vratih rešetke.
Teta Adela je bila vsa zasopla in je hotela nekaj reči, toda ni mogla, a med tem, ko si je Valerija prizadevala pojasniti telegrafska znamenja njenih ročnih kretenj, so se vrata odprla.
_ Nikakor ne nameravamo vznemirjati ya-
Šega gospoda, samo prosim, da nam dovolite skriti se pred nevihto in da pošljete koga po naš voz, — je rekla in prožila zlatnik lakaju.
Sluga se je gioboko priklonil ter ju povedel v malo dvorano, ki je mejila na stekleno galerijo, katera je gledala na vrt, ter odšel, da pošlje po voz, kakor mu je bilo naročeno.
Valerija ni razumela, kaj pomeni tetina zmeda in zadrega Sedla je v naslanjač in bila je zadovoljna, da so je še pravočasno skrila pred gostim dežjem, ki je z močnim šumom udarjal po železni strehi galerije. V tem hipu je iz vrta pri-hitel v galerijo majhen deček. Smejoč se je otre-sal svojo kapo, od katere je lila voda, za njim pa je prittLa dama srednjih let.
— Amadej, Amadej, počakajte! — je govorila In skušala ujeti otroka.
Toda deček ji je ubežal glasno se smejoč in y nekad skokih je bil v dvorani. Ko je zagledal
neznani ženski, je obstal in v zadregi gledal Va^ lerijo, ki je vzkliknila in vstala z naslanjača.
—	Amadej! — je zavpilf.
Izrazito otrokovo obličje je odražalo najprej začudenje, nato navdušeno veselje.
—	Mama, draga mama, končno si prišla! — Vrgel se je Valeriji okrog vratu in jo davil s svojimi objemi. Ta vzklik sreče, ki &e je izvil iz prsi zavrženega otroka in njegovo božanje, ki je dokazovalo, da je njena odsotnost pustila v življenju tega mladega bitja praznoto, ki se ni dala z ničemer izpolniti, je vzbudilo v duši mlade žene vso silo materinskega čuvstva, ki ga je tako dolgo potlačevala. Tresla se je kakor pero, sedla zopet na naslanjač ter vsa solzna poljubovala m božala
otroka.	.... ,	....
Teta Adela in vzgojiteljica sta se ginjeni odstranili v sosedno sobo, da ne bi bili na potu raai teri in otroku. Amadej pa se je kmalu umiril in začel klepetati brez prestanka. Kakor bi hotel nadomestiti izgubljeni čas, je začel pripovedovati materi vse, kar se je £delo njegovemu otro škemu duhu zanimivega. Govoril ji je, kako se je igral z očetom, o začetnih nalogah, o tem, knkc je jahal n* dobrodušnem oslu, povedal ji kakšne igrače ima, s čim se zabava, opisal ji trn gično smrt ljubljenega ptička itd.