Elllll!ll!lllI!ll!ilEll!li!ll jj"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURji jFLAGAND TO THE REPUBLIC FOR H IWHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-|| 1 VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE [p FOR ALL." Ililfil EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. g THE ONLY SLOVENIAN DAILY ^ BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO HJTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 P SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. 1 gj il VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., ČETRTEK ( THURSDAY) JULY 19th 1923. ST. (NO. 168 Single Copy 3<>. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. Dekle oprostilo svojega ljubimca iz ječe. Belgija in francija upata, da bo anglija v svoji noti na nemčijo zahtevala, da se v ruhru preneha s pasivno rezis-tenco. JE Z REVOLVERJEM V ROKI OPROSTILA FANTA, POTEM PA GA JE ODPELJALA V AVTOMOBILU. Bruselj, 18. julija. — Belgijska vlada pričakuje sprejema besedila angleške note na Nemčijo koncem tekočega ali začetkom prihodnjega tedna. Kot je razvidno, se -te angleške note pričakuje v belgijskih vladnih krogih z Velikim zaupanjem, katero je rezultat zadnjih diplomatskih pogajanj. Glasom informacij iz zanesljivih virov se tu veruje, da bo angleška vlada v svojem odgovoru na Nemčijo stavila zahtevo, da preneha s pasivno rezistenco v Ruhru, toda da Anglija bo preje zahtevala tudi od strani Belgi- i je in Francije gotove pogoje, katere morata izpolniti. ^ Sodi se, da bo glavni izmed teh pogojev obstojal iz zahteve, da Francija in Belgija privolita, da se definitivno določi, koliko odškodnine je Nemčija zmožna plačati, in da se to določi potem mednarodne komisije, katere sestava pa ima ostati odprto vprašanje. Angleška vlada bo morda tudi obdržala nekaj bel-; gijskih sugestij glede tehnikalnosti, katere je Belgija stavila pred dvemi meseci z ozirom na zavezniško kon-! trolo gotovih državnih podjetij in indutetrijalnih ustanov v Nemčiji. ____ ; Iz družinskega življenja novega senatorja. ko ariz, 18. julija. Francos- zunanje ministrstvo je danes dalo razumeti, da pričakuje angleške note na Nemčijo glede relacijskega vprašanja že v pe-tek. Med francoskim in angleškim zunanjim ministrstvom je pri-do sporazuma, da se vsebino note drži povsem tajno tolik", da se obe vladi sporazumita a'i pa da se prepričata da je spo-fa*um nemogoč. London, 18. julija. — Besedi-J° angleške note na Nemčijo je danes dogotovljeno in pričali6 se, da bo ista odobrena že r'a Prvi seji kabineta, v katerem i J s'učaju se pričakuje, da bo nota °dPosIana v pregled in možno o-^britev zavezniškim vladam in 135 V Washington že ta petek. A-"^riški vladi se bo seveda noto j^slalo zgolj iz diplomatske u- )udnosti 'n ne >z pričakovanja, j 4 bo izrazila kako mnenje o nji. '^Plošno pa se razume, da se bo Cedilo note obelodanilo šele, *adar bo v rokah nemške vlade. -O- *-V bližini E. 86 St. in Buckeye je bila najdena v pondeljek kletna deklica, katere dom se cl°sedaj policiji še ni posrečilo naiti. Otrok je pripovedoval, ka-kruto so postopali ž njo starši in da so jo sedaj vrgli iz hi-Se- Uradniki Humanitarnega ,rU&tva so se zavzeli, da dožene-l0' koliko je resnice na dekliei-'^m pripovedovanju. ""Nezgoda. Včeraj je zadela na uPerior Ave. in E. 70 St. poulič-J'a kara neki truck, pri čemur je ^dobil voznik Theodor Grant, 2080 E. 69 St. hude poškod-, e Po glavi in telesu. Odpeljan je v Mit. Sinai bolnico. /""Smrtna nezgoda. Nicholas -inimer, star 60 let, stanujoč na 0509 Cedar Ave. je bil sinoči u-,'t. ko je stopil pred neki sto-j^i avtomobil, ki pa se je pri-nepričakovano premikati in V°ziti. Zimmer je hotel preko ce-ob'Carnegie Ave. in E. 105 - • Voznik stoječega avitomobila Lausannski sporazum bo podpisan 24. julija. BORBA RADI KONCESIJ JE POVZROČILA REZERVACIJE. ŽENA SENATORJA JOHNSO-NA TER SINOVI IN HČERE SO BILI PRIDNO NA DELU, MEDTEM KO JE OČE VODIL POLITIČNO KAMPANJO. Kimball, Minn., 18. julija. —! V Meeker okraju, kakih 80 milj severozapadno od St. Paula se nahaja farma novega minnesots- j kega senatorja Magnus Johnsona. i Družina novega senatorja, nje gova žena in trije čvrsti dečki tei j tri brhke hčere, so delali z več I jo odločnostjo kot kdorkoli, za j uspešen zaključek kampanje. Kajti medtem ko je Magnus dnevno zapuščal svojo farmo v Kimballu, da vodi kampanjo, ki mu je prinesla 90,000 glasov večine, so "mama" in njenih šest otrok skrbeli zato, da se je delo na farmi vršilo brez zadržka naprej. Mrs. Jahnson je priprosta far-merska žena in mati, ki predvsem ljubi svoj dom in svojo družino. Poleg tega je tajnica okrajnega šolskega odbora in sedaj tudi žena senatorja Zedinjenih držav Toda to se zanjo stranske reči, in to je vzrok, da jo pričakovanje na bivanje v Washingtonu tekom prihodnje zime ne napolnjuje z nikakim posebnim navdušenjem. "Washington seveda i.ve Jiako lepo mesto," pravi Mrs Johnson, "toda jaz nimam še nikakih načrtov." Na dan po zaključku najbolj razburljivih volitev, kar jih je še Minnesota poznala, ko je sorazmerno nepoznani farmer Johnson pr'odrl skozi vrsto najmočnejše republikanske trdnjave, so obiskovalci Johnsonove farme, ki so prišli da izrazijo družini svoje čestitke, našli otroke novega senatorja mirno vršeč svoje dnevno delo, molzeč krave, pripravlja Warren, Pa., 18. julija. Prava ljubezen prodere celo jetniš-ko ozidje. To niso samo prazne besede, kajti resničnost istih je tu danes dokazala 2 1 -letna Mary McGann, ki je svojega ljubčka Patricka Pensella sinoči rešila iz tukajšnega okrajnega zapora na izredno drzen način, nakar je zaljubljena dvojica v avtomobilu pobegnila neznanokam. Pogumna Mary se je v odsotnosti šerifa, pri katerem je bila svoječasno uposljena kot služkinja, vtihotapila v njegovo stanovanje, vzela jetniške ključe ter z revolverjem ustrahovala jetnike, da so mirovali, medtem ko je o-prostila svojega fanta. Tekom svojega vdrtja v ječo je imela na r;lavi črno kapuco, preko oči črno masko, na sebi pa je imela dolgo črno haljo. Ko je dekle pripeljalo svojega ljubčka na cesto sta hitro poska-Icala v čakajoči avtomobil ter ja-imo odbrzela naprej. Sodi se, da sta se odpeljala proti Erie. Po-icijo v Erie .kakor tudi drugi! mest v obsegu 1 00 milj od War-rena se je o begu zaljubljene dvo-iicc že obvestilo z naročilom, da ju primejo. Patrik Pansell, katerega je drzno dekle rešilo iz ječe, je čakal obravnave radi obtožbe, da ie kriminalno napadel neko mla-' loletno deklico. Bil je postavljen Tod $7,500 varščine, toda ker ie nihče ni hotel položiti, je čakal -a obravnavo v ječi. --O-- —Obrežni čuvdji so rešili sinoči tri mlade moške, katerim se je ustavil kakih 200 čevljev ocl o-brežja motorni čoln Maybelle. Valovje je premetavalo čoln sem intja ter bi ga bilo gotovo tre-čilo ob skale in razbilo, da niso apazili njih obupnega stanja o-brežni čuvaji. —Preiskušnja. Posledica hudega pritiska proti slot strojem od vseh strani, od listov, cerkev in drugod, je, da sta bili prijeti vče raj dve osebi, ki sta imeli .v; svojih prostorih te vrste igralne stroje. Glavni namen teh dveh aretacij je, dognati, če se more na podlagi današnjih mestnih in državnih postav koga obsoditi vsled obratovanja slot strojev Eden izmed aretiranih bo zašli šan pod državnimi postavami, e-den pa pod mestno ordinanco. Ce bosta spoznana krivim in obsojena, se bo pričelo nemudoma prosekutirati vse osebe, ki imajo te stroje v svojih lokalih, ako pa ne, bo ostalo pri starem. —Zadnjii dan. Jutri je zadnji dan, ko še lahko plačafte davek od vašega posestva za zadnjo polovico leta. Davčne koče, ki so postavljene v novi sodniji se za-pro jutri ob treh popoldne. 1 " " . ..............| uci^f, "1" • - ■— --------r- * *i- — • * J " (' 3el, da zakrenka avtomobil, j drva ali spravljajoč seno pod e da ne bodo trpele pravice ame riških državljanov in ameriškik družb. , "Kar se tiče pravice, ki jih ie baje Turkish Petroleum Co. dobila prted vojno" je deial Grew "smatram, da je dovolj, da opo zorim na korespondenco z angleško vlado v teku zadniih tre' let, v kateri je moia vlada poip snila svoje stališče, ki je še vedn<-neizpremenjeno." Veliko senzacijo je zbudila oV> tožba angleškega zastopnika nn oram Turkom, rla so kršili svo''-obliubo, da bodo s rsogodbo no trdili nravice angleške oHne dru" žbe. Sir Horace je iziavil. d=i Is met paša niti slišati ni hotel, d^ K se pravice angleške Turkish Pe troleum Co. inkorporiralo v ln-usannsko pogodbo, kot ie Dreje obliubil, da pa angleška vlada na vzlic temu opozarja, da smatr,-vse predvoine soorazume Turčiir napram oljni družbi kot obvezne. Aneliia ne priznava robenil-oravic, ki bi prišle v konflikt r angleškimi koncesijami, i e deja' Sir Horace, in pravic, ki jih ir Turčija dala komu drugemu. 5 tem je Sir Horace očividno ime' v mislih koncesije, ki iih. je dob'! ameriški Chester sindikat. Seja, na kateri se je razmotri valo oljne koncesije je traialc preko oolnoči. Turki so vseskoz' vztrajali na svojem stališču." df se namreč ne bo pravic angleške družbe, ki so bile dobljene pre^ vojno, v pogodbi niti omenilo Da so Turki ostali tako trejni, jf seveda pripisovati edino temu. ker so se zavedali, da imajo 7jb seboj podporo Zedinjenih držav. "Blazna cesarica" na smrtni postelji« VDOVA PO "MEHIKANSKEM CESARJU" MAKSIMILJA-NU ŽIVI ŽE 56 LET V PREPRIČANJU, DA JE MOŽ ŠE VEDNO ŽIV. JAPONSKA PODPIRA AMERIKO V LAUSANNL Bruselj, 18. julija. — V kratkem ima smrt zaključiti tragič-no-romantično karijero blazne "cesarice" Karlote, vdove za ne- j srečnim mehikanskim cesarjem j Maksimiljanom, ki je bil brat pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa- Btelgijski kralj Albert, ki je nečak blazne cesarice, jo je obiskal na njeni smrtni postelji. Karlota je izgubila razum še leta 1867, ko je bil njen mož Mak similjan v Mexico City-ju za^et od mehikanskih republikancev n ustreljen. Od tistega časa^. orej že več kot poi stoletja, je lila zaprta na svojem gradu pri 3ouchout, kjer je živela kot kača kraljica. Karlota je sestra pogojnega belgijskega kralja Le-Dolda. Na svojem gradu, ki se naha-'a nekako .sredi peta med Brusljem in Antwerpom, je živela ves čas obkoljena z malo skupino 'vomikov, ker ji ni mogel nihče zbiti iz glave misli, da je ona mehikanska cesarica in da je njen mož še vedno pri življenju. Zanjo je skrbela belgijska kra-jeva dinastija, akovavno poseda varlota velika bogastva. Karlota je bila stara 27 let. ko je pobegnila iz Meksike v -Francijo, da prusi v ^Napoleona lil-, ki je izvabil Maksimiljana v Mehiko, pomoči. Ko je Karlota dospela v Francijo ter prosila cesarja Napoleona in 'kraljico Evgenijo, da rešita njenega moža, je naletela na duha ušesa, in je nato omedlela. Ko je zopet prišla k zavesti, je jila blazna, in od tistega časa se ji razum ni nikoli več povrnil. Ko sO Nemci vdrli v Belgijo, je kajzer Viljem odredil, da se pod vzame korake za protekcijo blazne Maksimiljanove vdove. --O- — Župan Kohler je preveč bi-zi, da bi se vdeležil konvencije ohijske policijske zveze, ki se bo vršila te dni v Youngstownu. I-mel je obdržavati govor pred kon vencijo, sedaj pa pravi, da nima časa, da bi šel tja. Konvencije se vdeleži.ta varnostni direktor Mar-tinec in policijski šef Graul. Glavni govornik pa bo vrhovni, sodnik elevelandske common pleaf sodnije, Homer G. Powell. Obtožba Whitfielda potrjena. PRVA STOPINJA V BORBI, DA SE REŠI ELEKTRIČNEGA STOLA, IZGUBLJENA. ZAGOVARJA POLITIKO "ODPRTIH VRAT" NA BLIŽ NJEM VZHODU. POGAJANJA ZA POSEBNO POGODBO MED AMERIKO IN TURČIJO SE ZAKLJUČIJO NAJBRŽE DO PODPISA LAUSANNS-KEGA SPORAZUMA. Lausanne, 18. julija. — Japonska se je definitivno postavila na stran Zedinjenih držav v njih vztrajanju na stališču, da se morajo na bližnjem vzhodu pustiti "odprta vrata" za vse narode. To je očividen zaključek konferenčnih krogov nenadne izjave, katero je podal japonski poslanik Otchiai sinoči, ko je naznanil, da Japonska ne bo podpisala posebnega protokola, spadajočega k pogodbi Poslanik Otchiai je dejal: "Japonsko stališče temelji na dejstvu, da ni niti finega japonska državljana, ki bi imel kake koincesije v Turčiji. Povsem gotova stvar je, da bo Japonska spoštovala koncesiionarne pravice, ki jih so pridobili zavezniki v Turčiji. Obenem bi Japonska rada videla, da bi bil v Turčiji zagotovljen princip odprtih vrat in enake ekonomske prilike, akoravno spoštuje turško suverenost." Zavezniško-turška pogodba bo z vsemi ceremonijami podpisana v glavni dvorani lausannske univerze prihodnji torek v prisotnosti švicarskega predsednika in članov njegovega kabineta. John Leonard Whitfield je oropadel v svojem prvem poskusu. da se reši smrti na električnem stolu. Sodnik Bear je namreč včeraj zavrnil priziv njegovih odvet-.likov, ki so skušali doseči razve-Ijavljenje obtožbe proti Whitfiel-du na podlagi argumenta, da je zakon, ki" določa, da se ima vsakega, ki umori icakega policista brez ozira na okolščine obtožiti imora prvega reda, neustaven. Zaslišanje glede drugega gr' živa, namreč za premestitev obravnave v kako drugo mesto izven Cuyahoga okraja, pa se je na prošnjo Whitfieldovjh odvetni kov pre|ožilo na jutri. Argument odvetnikov v tem oziru bo, da je pisanje listov v Clevelandu v za devi onemogočilo za obtoženega Ismet Paša, ki je načelnik turške delegacije, se je danes posvetoval z ameriškim poslanikom jos. C. Grew-om, z ozirom na pospešitev pogajanja za sklep posebne turško-ameriSke pogodbe. Turki želijo podpisati pogodbo z Ameriko takoj pod podpisu zavezniške pogodbe, da se zamore čimprejc povrnki nazaj v Ango ro. Turško-ameriška pogajanja so se zakasnila radi teh poglavitnih točk, ki bodo morda zahtevale nadaljnih konferenc med Mr. Grewom in Ismet Pašo, predno se bo mogel zaznamovati kak večji uspeh. Zedinjene države želijo in hoče jo, da Turčija prizna pogodbo ameriških naturalizacijskih zakonov, toda Turki opozarjajo, da turški zakoni onemogočajo po-vratek v Turčijo onim turškim podanikom, ki dobijo državljanstvo v kaki drugi državi. Druga točka se tiče zahtev a-meriških državljanov in družb za odškodnino, tretja pa postopanja katerega imajo biti deležni ameriški državljani v Turčiji. A-merikanci hočejo iste pravice, da gredo v trgovino ali da prakti-cirajo v Turčiji razne poklice kot državljani drugih dežel. Pariz, 18. julija. — Polutadn: "Temps" izjavlja danes, da "sporazum v Lausanni predstavlja a-meriško-turško zmago". In k te; mu dostavlja, da kot se razume, bodo Zedinjene dr?ave še tudi v bodoče podpirale princip odprtih vrat na bližnjem vzhodu. pravično in nepristransko obravnavo. Whitfield je bil včeraj priveden v sodno dvorano uklenjen ter je ves čas, ko so njegovi odvetniki napadali legalnost obtožbe proti njemu, ostal povsem mirer in neganjen. Na prolnjo odvetn: kov je sodnik Baer odredil, da se mu je okove odstranilo, toda bil je ves pas obkoljen od deputijev. nikakih znakov jetniškega biva ^il je čedno oblečen in ne nja. V odgovor na argumente, Whit-fieldovih odvetnikov je proseku-tor Stanton navedel neki slučaj iz Columbusa, ko je bil morilec nekega policaja poslan na električni stol na podlagi istega zakona. V onem slučaju je najvišje državno sodišče potrdilo zakon, na po dlagi katerega se bo zahtevale smrtno kazen za Whitfielda. Brutalen umor mlade žene. NJENO TRUPLO NAJDENO POTEM, KO JE MOŽ IZGUBIL OBE NOGI POD TOVORNIM VLAKOM. Pittsburg, 18. julija. — Danes ie bila v Port Perry, blizu Brad-docka, najdena umorjena 18-let-na Mrs. Julija Coyne. Bila je u-streljena. Mlada žena je bila poročena šele pet mesecev ter se je nahajala za časa umora v po-letenski koči, kamor sta se poda-a s svojim možem takoj po poroki. da preživita svoje prve mesece zakonskega življenja čim bolj od zunanjega sveta. Ob naj-Ibi trupla je bila Mrs. Coyne .oči-/idno mrtva že kakih 12 ur. Par ur pred najdbo trupla pa e bil najden njen mož, Patrick Coyne na železniški progi z o-leraa nogama nad kolenom o-irezanima. On je bil zaposljen pri železnici kot zavirač. Zdaj se na-Saja v West Penn bolnišnici ter oo najbrže umrl. Truplo mlade žene je našel o-:e Mrs. Coyne, ki je prišel, da jo jbvesti o nesreči njenega moža. Truplo je bilo najdeno na postelji. Vrata in okna koče, kjer sta bila mlada zakonca, je oče našel :aklenjena in zaprta. Conroy, kot :e ime očetu mlade umorjene žene, je potem pozval pomoč. Po' vdrtju v hišo se je našlo truplo Mrs. Coyne mrtvo. Pod njenim vzglavjem je bil najden revolver brez vsakih patronov. Kot se je dognalo, je najdeni evolver last Coyneja. V žepu Coynove suknje, ki jc ;'e našla policija v stanovanju, se e našlo štiri neizstreljene in dva izstreljena patrona. Še dva izstreljena patrona pa je policija našla v kaminu v isti sobi. Bolniški strežniki pravijo, da Coyne neprestano kliče svojo ženo. Vsa tragedija je zavita v največji misterij. Soba, kjer je bila najdena Mrs. Coyne mrtva, je bila ob prihodu policije v največjem neredu. Smrt je najbrže povzročila krogla, ki je bila ustreljena mladi ženi v glavo, toda očividno je, da je morilec še preje pobijal svojo žrtev s kakim želez nim predmetom, kajti njena glava je hudo razbita. ŠTRAft. 2, 'ENAKOPRAVNOST' JULY 19th, 1923. 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................4 year $5.50. 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburtrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. S3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 I«7-5"' * mo- POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia era j • Ameriako-Jugoslovanska Tiskovna Drpiba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino onlasov ni odgovorno ne uredništvo. ■« UDriivniitvo- CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) JULY 19th 1923. Randolph 581) Anglija je sicer pristala v podpis lausannske pogodbe, v kateri se stare angleške koncesije povsem ignorira, toda Sir Horace Humbold je izjavil, da to še ne pomeni, da je Anglija odstopila od svojih "pravic", temveč da je iste le začasno rezervirala. Tako se korak za korakom pripravlja oder za odigra-vanje novih krvavih prizorov v mednarodni tekmi im-perijalisiiianega kapitalizma, ki je v svoji pogoltnosti pripravljen žrtvovati milijone ljudskih življenj, ako so njegovi interesi postavljeni v nevarnost. Urednik: Gromska strela, list mora iti v prešo, pa še nič stave. Potem pa še ta prekvati maček. (Maček skoči na uredniško mizo in prijazno miga z repom.) Urednik: Glej ga, vraga črnega, zdaj pa še norca brije iz me- ŠKRAT. Naravnost klasičen vzorec politike imperijalistične-ga kapitalizma v akciji nam nudi spopad, do katerega je prišlo v Lausanni med zastopniki anglešike in ameriške vlade, oziroma bolj točno povedano, med predstavniki a -meriškega kapitalizma in angleškega kapitalizma. Zanimivo in značilno je tudi, da se borba med angleškimi in ameriškimi oljnimi interesi, katere blagohotno zastopajo njih vlade, vrši uprav zaradi tistega teritorija, zaradi katerega se je v prvi vrsti vnela zadnja svetovna vojna. Nemški imperijalizem je iskal svojegr, "mesta pod solncem" kot znano predveem na bližnjem vzhodu in 1 Mesopotamiji in mali Srbiji se je napovedala vojno predvsem zato, ker se je v njej videlo najvarnejšo balknnsk' državo, v kateri je Berlin videl zapreko v pohodu na bližnji vzhod. Nemci nimajo sedaj več sile, da bi se tepli "za mesto pod solncem" v Mesop&tamiji, vsled česar pa so tembolj aktivne na tem polju slavne zavezniške države," ki šo za vsako ceno hotele svet napraviti "varen za demokracijo". Na poslednji seji v Lausanni je prišlo do "popolnega" sporazuma med zborujočimi diplomati. Sevpda, vse države, posebno pa Amerika in Anglija imajo še vedno svoje Srečata se dva zdravnika. Pravi pryi drugemu: "Kolega, ali si že kdaj storil kako veliko napako v svoji praksi?" ''Samo enkrat," odvrne drugi. "Nekoč sem imel pacijenta- milijonarja, katerega sem ozdravil v samo treh obiskih-" Nasvet za dekleta, ki se hodijo kopat v Gordon park: Bodite sigurne, da imate res kaj pokazati, drugače je bolj varno, da se poslužite domače banje. Nasvet za fante, ki hodijo v Gordon park dekleta olgledovat: Pomnite, da je razburjenje vašemu zdravju nevarno. Dobra cigara vam bo več koristila. skimi in angleškimi oljnimi in-inference odprto butrnila na dan. Mr. Grew, ki zastopa ameriško vlado in Sir Horace Humbold, ki zastopa angleško,' sta prišla do besednega dvoboja, v katerem je malo manjkalo, da nista vrgla na stran diplomatskih rokavic, posledica pa je sporazum, ki ni nikak sporazum, temveč same nekako premirje. Vzrok spora je prav tako priprost kot kreg med dvema roparjema, kateri bo dobil več plena. Angleški kapitalisti so pred vojno imeli s staro turško vlado pogodbo za eksploatacijo mosulskih cljnih vrelcev. Nova turška vlada pa je prav tiste koncesije dala ameriškim kapitalistom, ki so se organizirali v Chester sindikatu. Anglija zahteva od Turkov, da priznajo pogodbo stare tuške vlade. Turki, za katerimi stoji ameriška vlada, so gluhi za angleške proteste. Brzojavke iz Lausanne pravijo, da so Turki na konferenci zmagali, resnica pa je, da je le ameriški imperijalizem zmagal nad angleškim. Kaj je ljubezen? Težak odgovor, in vsak bo drugače odgovoril. Toda rezultat oziroma posledice so vedno iste. Zvečer se oči svetijo kot dijamanti. Preko noči se spremenijo v ojglje, ki pusti svoj sled pod očmi. Clevelandske oblasti so prep." vedale na obrežju kopalno obl; ko, sestoječo iz samo enega k>. sa. Vsaka kopalka mora imeti š majhno krilo, ki sega preko ja. To je jako pametna odre* Ne sicer iz moraličnega ozn tenjveč iz zdravstvenih oziro moško posetnike. ne! Drulgi prizor. Pride stavec: Gospod urednik, ali imate že kaj ? V četrt ure mora list v prešo. Urednik: Oh, ta vražji maček me je zmotil. (Brska po mizi. Zdajci se mu oči zasvetijo veselja.) Hvala Bogu! Tu imate Kristanovo obvestilo o naselje-niških zadevah Kot nalašč! Se prestavljati ni nič treba. (IStavec odide, urednik pa pokliče mačka.) Tretji prizor. Urednik: Muc, muc, poj d' no sem, saj nisem več hud nate. Kristan naju je oba rešil. Morala: Kristanovi članki so jako uspešno sredstvo za kurira-nje mačkov urednika A. D. bratila s "krivoverskimi" Turki radi — olja. Skregala se je z Angleži zaradi — olja. Pustila je Armenijo na cedilu, ker nima nič — olja. Priznala bi takoj sovjetsko Rusijo, če bi ji pripustila svoje — olje. Neče priznati Obrejgonove vlade v Mehiki zaradi — olja. Potemtakem bi bilo soditi, da ameriška vlada trguje z oljem. Pa ni res. To delo opravlja zanjo Standard Oil Co. so zasledovali bežečega komuni-oblečen civilno, rekel Ribariču: sta) in ustrelili za njima. List po- "Tvoja ura je prišla!" prašuje, zakaj se sedaj tako mol- Ona: Kaj je pač vzrok, da nekateri moški verujejo v dolge zaroke ? ^ On: Si pač hočejo nekoliko prikrajšati zakonske križe in težave- Zdravnik: Ali ste že bili kdaj v bolnici/ Pacijent: Da, enkrat. Zdravnik: Radi česa? Parijenit: Obiskat sem šel teto. Učeni urednik Amerir1 movine pravi, da je "najv d išče podalo mnenje, glas terega je železničarjem, pr dano štrajkati." Resnica pa je, da zve* •1i.v-e v zadevi ni podalo tj ve temveč da je toz; ^čitev podal le en zvezi n v Chicagi. --O- Kmet pride v mesto in opazi veliko gručo ljudi. Mimo pride mesten gizdalin. "Kaj pa se je zgodilo, da ljudje tako hitijo skupaj?" vpraša kmet. Gizdalin pa se hoče s kmetom pošaliti in odgovori: "Tamkaj imajo kravo, ki kra.s-o poje. Ali se vam ne zdi to čud- "Kaj še! V tako izobraženem mestu, kjer že biki govorijo, je . .-e mogoče," je zavrnil kmet. ■ašistovski morilci na delu. "Ameriška domovina" s hudo repenčila, ko je jugoslo ska vlada poslala Etbina Kri na kot naseljeniškega komi j a v New York. Zdaj pa priobčuje njegova vestila na prvi strani. Odkc>> nenadna spreobrnitev. V r •go naj služi sledeče: J a ne, da bi t prestop , gv", d : emu S' odločil • ?»?•?• esnica justicr-le odlc. vVilker. o stav ! rale m d '.ogoče istični i i odišče- Y a-( nit riška 1 abor ■lipisuji aj, ka -fj*4^ jg, da podaj trani s - mnen ar je v, v no trge pa ni m Združeni >cii Prostor: Uredniška soba A Osebe: Urednik; za njim ' jako velik in hudo zdelan črn maček, — Stavec. Cas: Sedanjost. Prvi prizor. Urednik: Oh, moja glava pa ta prokleti maček! (Maček se ne 'gane.) je razdeljena imiiiiiiiic "Da, da! Toda kakšen strelec ste, Sir! Pri taki svetlobi po dolgem teku, pa ste vse zadeli v glavo! Mrtvi so. Kaj tacega izvrši samo Old Shatterhand! Ko ste preganjali Tim Finneteya, vas nisem mogel dohajati, ker imam na nogah r-ino od pšice ktera me ovira pri hoji. Vašega sledu nisem mogel videti. Zato sem vas iskal. Kar se mi prikažejo ti rdeči lopovi kot iz zemlje. Polegli so, da bi se jim nevede približal. Imel sem le nož in pesti, ker sem drugo orožje pometal, da bi hitrejše tekel. Vsekali so me v noge. Tri sem zabodel. Drugi trije bi bili pa mene spravili na oni svet, če bi vas ne bilo. Tega ne pozabim nikdar Old Shatteihandu!" *# Med pripovedovanjem mu prgiščem rane. Hude so, a k sieči ne nevarne. Zdaj pride Winnetou in mi pomaga pri obvezovanju. Naravnost prizna, da ga je danes varalo sicer izvrstno uho. Pustimo šest mrtvecev na mestu in se vrnemo k železnici, seveda počasi, ker se ne more Old F'irehand naglo gibati. Zato ss ne čudimo, da ne najdemo več vlaka, ko se vrnemo do proge. Vlak je čakal določeni čas, potem je pa moral oditi. Pridobljeni konji so privezani poleg naših. To je dobro, ker bode-mo lažje potovali z Old Firehandom. Seveda smo morali radi njega več kot teden dni počivati, ker ni mogel jahati; vrhtega nama predlaga, da gremo pol dneva da- leč, kjer je gozd in voda; tam dobimo amo zase, ampak tudi za konje dovolj hrane. ŠESTO POGLAVJE V "trdnjavi". Mine več dni, predno je zamogcl Old F:rehand jahati z nama proti svojemu 'gradu'. Dirjali smo po sovražnem ozemlju in prestali srečno .šujem; toda radovednost mora izražati moj ;ajti on nadaljuje: "Pust: • pr<;;t i;lost, Sir! Ce bi hotel govoriti od nje, lino vam, kljub temu, da ste še mlad. Jaz . -i mo le kratek čas skupaj." Sii' Povem vam odkrito, da nisem tudi i<. ste dokazali dovolj. Brez vaše po-Jaz sem imel vražje stališče in sem 'utreljen bivol, ko ste prišli. Jezi me :> > ravnal s tem Finneteycm; v trenut-ioko, če bi mi bilo dano, da bi ga bil bi ]o zaup;! vas imam >< "Hvala sam brez <>l "Vem moči bi bil krvavel kot :e, da niser lu bi da I potolkel jaz Pri te lah napravi napravi neizrečeno sov- ražen obraz; svetleče oči in trdo skrčene pesti pričajo, da je moral imeti ž njim izreden obračun. Priznavam, da je bila moja radovednost vedno večja sicer bi pa bila pri slednjem človeku. Saj vendar zvem po dolgem času, da je imel Winnetou nekdaj dekle, izvoljenko svojega srca. To je ostalo do danes skrito pred menoj, dasi sem njegov najboljši prijatelj in krvni brat. Toda strpeti se moram, kar mi pa ni težko ker mora itak prihodnost pojasniti vse. Old Firehand se zdravi hitrejše, kot srno pirčako-vuli; v primeroma kratkem času se odpravimo, da jahamo po ozemlju Rapahos in Palnees do Mankizile, kjer js imel Old Firehand svojo trdnjavo, kakor ;'o je ima- noval. To utegnemo kmalu videti, ker smo že pred Po1' drugim dnevom preplavali Kehupahan. Tam se hočem pridružiti lovcem za {cožuhovin0-kierim je on zapovedoval. Od tam nameravam iti Pre' ko Dakote po Pasji slepi do jezer Medtem se- mi veC' knU ponudi prilika, pogledati za hip v preteklost Old I irehanda. Toda jaz molčim. Le včasih se sklonim, cla popravim ogenj. Pri jednem takem zgibu se zasveti prstan na mfJ1 roki. Kljub naglici ga zapazi bistro oko v žarku nja i i) vpraša: "Kakšen prstan nosite Sir?" » "To je spomin na jedno izmed najgrozncjsi" mojega življenja." * "Ali dovolite, da ga pogledam?" Spolnim mu njegovo željo. Z vidno strastjo ga 'l0 grabi, pogleda hipno in vpraša: "Kdo vam ga je dal?" "Prejel sem ga nehote od nekega dečka v NeW Benangu", odvnem. "V New Benangu? Ali ste bili pri Forsterju-ste videli Harryja? Vi ste govorili od groznih ur, od T f wni—■» , m„. Da. To je dogodek, pii kterem se moram 'c jemu dobremu Svvallomu, da se nisem spekcl," odvnem in sežem z roko po prstanu. "Pustite!" mi zabrani. "Jaz hočem vedeti, kak" je prišel ta prstan v vašo last. Jaz imam sveto pravic° do njega, svtejšo in večjo kot kak drugi človek! ^ "Sedite mirno, Sir. Ce bi se kdo drugi obotavlja L r*r vrniti ga moral prisiliti. Vam pa hočem povedati, mi morate dokazati svojo pravico do njega." (Dalje prihodnjič*). NAJBOLJŠI SLAD IN HMELJ se dobi pri Kar rabite pri izdelavi domače pijače dobite v naši trgovini. Priporočam, kadar potrebujete te izdelke da se zglasite pri nas. Zadovoljni boste z našo postrež-bo in tudi cenami. illiillgliiiiSiilliililllMi ZA ZIMSKE OBLEKE IN SUKNJE smo prejeli ravnokar. Naročite 'si že sedaj vašo obleko za zimske dneve. Izdelujemo obleke po najnovejšem kroju in po zmernih cenah. Priporočamo tudi našo trgovino z Moškimi potrebščina-nji: srajce, delavne hlače, overalls, ovrainJki, kravate in spodnje cbleke. 15710 Waterloo Rd. KROJAČ IN TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO. ZNIŽANIH CENAH. JULY 19th, 1923. ^r "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 Da pokažem koliko cenim naklonjenost, katero ste mi Collinwoodcani izkazali, prirejam DRUGO ORLETNO RAZPRODAJO, katero hočem, da si vsakdo obdrži v spornimi mnogo let. Zato sem vse cene moškim, ženskim in otročjim oblačilnim potrebščinam in čevljem silno znižal OZRITE SE F*0 TEH NAŠIH POSEBNIH CENAH! ČEVLJI Za moške: Razprodajna cena MOŠKI OXFORD1 IZ RUSKE TELETEN1NE; rujavi ali črni. Reg. vredni $6.00; v tej razprodaji ........ V™«™*' ČEVLJI Za ženske: Razprodajna ŽENSKI SATENASTI SOLNI Z ENIM JERMANOM, vredni $3.'50, v tej razprodaji ................................ cena ZBIRKA RUJAVI H ČEVLJEV IZ TELEČJE KOZE regularno vredni $5.00 v tej razprodaji ................ MOŠKI OKSFORDI IZ TELEČJE ALI KOZJE KOŽE, jg Qg vredni $5.00, v tej razprodaji ................................ MOŠKI SCOUT ČEVLJI, — vredni $2.50 — v tej £ j ^g razprodaji po ........................................................ I ■ I W MOŠKI HIŠNI COPATI, — reg. vredni $1.25, — v tej razprodaji po ŽENSKI LAKASTI OKSFORDI S ŠNIRAM1 ALI frn QJ? JERMENI — vredni $4.50, po ............................ ^C.^O ŽENSKI OKSFORDI IZ KOZLJEVEGA USNJA, _ rujavi ali črni, vredni $4.50 po ........................................................I VSI BELI OKSFORDI IN PUMPS ZA ŽENSKE IN OTROKE SE RAZPRODAJO PO LASTNI CENI! ŽENSKI KLOBUČINASTI COPATI v tej razprodaji po ................................................... Oblačilne potrebščine: MOŠKE MODRE OVERALLS, — vseh mer, — vredne QC|» $1.50 v tej razprodaji po .................... ....................... 5JSJG MOŠKE MODRE DELAVNE SRAJCE, — vredne f%C|(f» 98 centov, — v tej razprodaji po ................................ WW V MOŠKE B. V. D. SPODNJE OBLEKE, — vredne jI!?!* 75 centov, — v tej razprodaji po ................................ "T WW MOŠKE DELAVNE HLAČE, —vredne $2.50 v tej razprodaji po ................................................ 1 ii^W MOŠKE KHAKI KOMBINACIJA, — vredna $2.50 Q(? v tej razprodaji po ...>............................................ s »WW MOŠKE CELE SPODNJE OBLEKE, — dolge hlačnice, fiF. kratki rokavi vredne $1.25. na razprodaji .....................WWW MOŠKI SLAMNIKI PO POLOVIČNI CENI! MOŠKE KRASNE KAPE, — vredne $1.50 in $2.00 v krčmi pri vranu . —Slabo prenočišče za človeka vaše vrste, gospod.... Tudi jaz Pojdem tja, in ako mi dovolite, da vas spremim, lehko jašemo skupaj. —Drage volje, sem dejal, ter Zajezdil konja. Vodnik, 'ki mi je držal stremen, je spet pomežiknil. Skomiz-Snil sem z rameni, kakor bi mu hcltel zatrditi, da sem povsem Wez skrbi; tako smo se odpravili. Antomjeva skrivnostna znamenja, njegova vznemirjenost in toinono, kar je bilo ušlo neznancu, zlasti pa tistih trideset Predirjanih milj ter malo verjetni razlog, ki ga je navedel zanje — vse to je bilo že ustalilo moje mnenje o sopotniku. Nič več nisem dvomil, da imam posla s tihotapcem, ako ne celo z razbojnikom; a kaj za to? Poznal sem dobro španski značaj in vcdel sem dokaj zanesljivo, da 8e mi ni bati ničesar od človeka, ki je pušil in jedel z menoj. Njegova gola navzočnost je pocenila zame igotovo varstvo pred Vsakršnim nezdravim srečanjem. 'Sicer pa sem bil zadovoljen, da imam priliko spoznati, Ka, in kakšen je pravzaprav razbojnik. Takšnih ljudi ne vidiš v?ak dan in bližina nevarnega bitja ni brez mikavnosti, posebno ako čutiš, da si'ga ukrotil in Udomačil. Upal sem pripraviti neznanca Polagoma do tega, da bi se mi od kril, in vzlic vodnikovemu mežikanju .sem napeljal 'besedo na cestne roparje. Razume se, da sem Sovoril o njih s spoštovanjem zi.ji znamenit razbojnik po imenu Jose-Maria, čigar slavni čini so šli od ust do ust. " Pa ne da bi jahal s Josejem-Marijo?" sem ugibal sam pri sebi----Pripovedoval sem mu zigodbe, kar sem jih vedel o tem junaku — bile so itak vse v njegovo hvalo — ter nazadnje izrazil odkrito svoje občudovanje do njegove hrabrosti in njegovega velikodušja- V tem ljubkem bivališču ni bilo —vsaj tistikrat ne— žive duše razen stare ženščine in desetletnega dekletca; obedve sta bili sajaste polti in oblečeni v strahovite cunje. — Evo, sem si dejal, evo ti vsega, kar je ostalo ol prebivalstva starodavne Boetske Munde! O Cezar! O Sekst Pom-pej! To bi strmela, ako bi se vrnila na svet! napev cvtožen in čuden; besede nisem razumel nobene. —Ako se ne motim, .sem mu dejal, je pesem, ki ste mi jo zapeli, tuja, ne španska. Podobna je "zorzi'kcm", ki sem jih slišal v "provinci jah", in besedilo mora biti baško. —Da, je od'goviril don Jose z mrklim obrazom Ko je starka zagledala mojega j položil & mandolitl° , na tla< tovariša, ji je ušel presenečen j Prekmal roke 111 se zazrl z lzrt vz'klik Izom čudne otoznosti v ugašajoči : ogenj. Leščerba na mizici mu je —Jose-Maria je navaden malopridnež, je rekel mrzlo tujec. —Ali se sodi prav, ali govori (tako le iz prevelike skromnosti? sem se vprašal v mislih, zakaj po dolgem opazovanju tega sopotnika se mi je nazadnje res zazdelo, da utejgne biti Jose-Maria, čigar tiralico sem videl nabito na vratih marsikaterega an-daluškega mesta.... — Da, on je... . Lasje plavi, oči sinje, u-sta velika, zobje lepi, roke majhne ; fina ssrajca, baršunast telovnik s srebrnimi gumbi, golenice od belega usnja rdečkast konj.. Nič več ni dvoma! Toda spoštujmo njegov inkognito! Dospeli smo do krčme. Bila je taksa, kakor mi jo je slikal, to je, izmed najzanikernejših, kar sem jih kdaj naletel. Ena sama velika izba je služiia za kuhinjo, obednico in spalnico, vse hkrati. Kurili so na ploščatem kamnu sredi izbe in dim je' uhajal skozi luknjo,, ki je bila napravljena v strehi; še točnejše bi rek li, da se je zbiral m {gostem oblaku nekaj čevljev nad zemljo. Ob steni si videl razgrnjenih po tleh pet ali šest starih odej za mezge: to so bile postelje za popotnike. Dvajset korakov od hiše, a-li bolje, edine izbe, ki sem jo pravkar opisal, je stala nekakš- Tiste čase je deloval v Andalu-jna lopa, ki je nadomeščala hlev. —Ah, je viknila, sen j or don Jose! Don Jose je zgrbančil obrvi in vzdilgnil roko v oblastni gesti, ki je takoj zaprla starki usta. Jaz sem se obrnil k vodniku ter mu dal znamenje, da ne potrebujem nikakih opozoril o možu, s katerim sem namenjen prenočiti. Večerja je bila boljša, nego sem si nadejal. Na majhni, jedva čevelj visoki mizici so nam podali starega petelina, 'kuhanega z ri-žem in obilico nageljnovega popra, nato poper v olju in končno nekakšno poprovo salato, ki ji pravijo "gaspačo", Ta tri krepko začinjena jedila je bilo treba pogosto zamečiti iz meška, v katerem se je našlo prelestno mon-tiljsko vince- Po jedi sem zagledal mandolino. V Španiji najdeš lepo mandolino povsod. Vprašal sem dekletce, ki nama je streglo, ali zna igrati nanjo. —iNe, je odgovorila; toda don Jose igra tako dobro! —Bodite tako ljubeznivi, sem se obrnil k njemu, in zapojte mi kaj; strastno sem vnet za vašo narodno glasbo. —Ne morem se upirati prijaznemu gospodu, ki me gosti s tako izvrstnimi smotkami, je vzkliknil don Jose z dobrovoljnim obrazom. n. Velel si je dati majndolino in zapel, spremljaje sam. Glas mu je bil sirov, a vendar prijeten, Tujezemske denarne nakaznice :n kabelske pošiljatve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše ceno in ee prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja, -v- Vprašajte za podrobnosti. mi zazdi, da vidim dve senci, člo-; nil naproti. Zagledal me je in je veško in konjsko, ki se pomičeta j obstal. mimo mene brez glasu. Sedel: —Kje je oni? vprašal je Anto-j sem pokoncu, meneč da razločim ! liio tiho. Antonija. Čudno se mi je zdelo,! —V krčmi, spi. Njega ni. str ah čemu ostavlja hlev ob tej uri; ! stenic. A vi, kam peljete konja? zato sem se vzdignil in mu kre- ; (Dalje prihodnjič.) svetila v plemeniti in vendar divji obraz, ki me je spominjal Mil-tonovega Satana. Kakor on, je premišljal nemara tudi moj tovariš o bivališču, ki ga je moral o statvi ti, in o izgnanstvu, ki si ga je nakopal za svoj greh. Poizkusil sem oživiti poigovor, toda ni se mi posrečilo, tako zelo je bil zatopljen v svoje žalostne misli. Starka je ležala v kotu izbe, skrita za luknjasto odejo, ki je visela preko napete vrvice. Tudi dekletce ji je sledilo v to zatišje za lepi spol. Moj vodnik je tistikrat vstal in me povabil seboj v hlev; toda don Jose se je zdrznil pri tej besedi, kakor bi ga vrglo iz spanja, in ga osorno vprašal, kam gre. —V hlev, je odgovoril vodnik. —'Čemu. Konji so že dobili kla jo. Spi tukaj, gospod ti dovo-li. —Bojim se da ne bi bil gospodov konj bolan, in rad bi, da bi Iga gospod pogledal Morda ve on, kaj je treba storiti ž njim. Videlo se je, da hoče Antonio govoriti z menoj na samem; toda jaz nisem maral zbuditi v doli u Jose ju sumnje, zakaj v najinem sedanjem položaju se mi je zdelo najbol umestno, kazati mu popolno zaupanje, ilekel sem tedaj Antoniju, da se prav nič ne razumem na konje in da se mi hoče spati. Don Jose je šel z njim v hlev; kmalu se je vrnil AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22 JOHN L MIHELICH, odvetnik 802 Engineers Building. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R v sam. Dejal mi je, da ni konju nič, le mojemu vodniku se zdi žival naznansko dragocena; drgne jo s svojim telovnikom, da bi se spotila, in misli ostati pri tem mikavnem opravilu vso noč, Jaz sem se bil zleknil medtem po o-dejah za mezge, zavivši se skrbno v svoj plašč, da se jih ne bi doteknil. Don Jose me je poprosil opreščenja, da se mi drzne pri družiti, in legel pred /vrata; prej pa je premenil kapico na svoji trombači ter j.o skrbno vfteknil pod bisago, ki mu je nadomeščala zglavje. Pet minut potem, ko sva voščila druig. drugemu lahko noč, sva oba trdno spala. Menil sem, da sem dovolj truden in bom mogel spati tudi v takem prenočišču; toda čez pičlo uro me je zbudil prav neprijeten srbež iz prvega sna. Kakor hitro sem se zavedel, odkod izvira, sem vstal, rekoč ,si, da je bolje prebiti noč pod milim nebom, nego pod to negostoljubno streho. Po prstih šem se splazil do vrat, prestopil ležišče dona Jo;se-ja, ki je spal spanje pravičnega, in srečno prišel iz hiše. ne da bi ga zbudil. Pred vrati je bila široka lesena klop; legel sem nanjo ter si postlal, kakor sem vedel in znal. da bi dočakal jutra. Ze sem hotel 'dru'gič zatisniti oči, kar se SFRAN. 4. fcNAKOPKAVNCKfl~ JULY 19th, 1923. Clevelandske novice ; - •>'■< ff. — Ker se je praznovalo ravne včeraj rojstni dan pokojnega župana Tom L. Johnsona, naj omenimo na tem mestu nekoliko podatkov iz njegovega življenja. Rojen je bil v ruski mali vasici v Kentucky, 18. julija, leta 1854. Ko je bil star 20 let, je izumil nabiralnik voznine za na poulične kare, za kar je dobil $30,000. Leta 1891 je bil izvoljen poslancem v državno zbornico, leta 1901 pa je bil izvoljen županom mesta Clevelanda. Do njegove izvolitve je mnogo pripomogel njegovo program, v katerem je obljubil tricentno vožnjo na pouličnih karah. In celih sedem let se je boril za dosego te svoje obljube. Ko je umrl 10. apr. 1911 je žalovalo za njim celo mesto in šele tedaj je ljudstvo v resnici snoznalo, da je zgubilo z njin plemenitega moža. Bil je bori-telj za dobrobit meščanov ne le v enem, toda v vseh ozirih. — Smola! John Vintila, 5505 Stone Ave. je šel ves oblačen k počitku. Med spanjem pa mu je, kot je obvestil policijo, nekdo iz-strigel ves zadnji del hlač in seveda tudi žep v katerem je imel $105. —Na sinočnji seji je članstvo clevelandske delavske federacije ponovno nominiralo John G. O-wens-a svojim tajnikom in poslovnim zastopnikom. Owens je tajnik federacije že zadnjih devet let in zadnjih pet let ni imel že ob nobenih volitvah protikandidata ter je bil enoglasno izvoljen. Za predsednika pa je članstvo nominiralo sedanjega po slovnega zastopnika karpentar-ske unije, Harry McLaughlin-a kot protikandidata sedanjemu predsedniku Walter Ciem-u. Tukajšnje delavske vodje jo mnenja, da bo McLaughlin skoro gotovo izvoljen. Njegovo nominacijo je podpiral Max Silfins, katerega se splošno smatra v gradbeni industriji kot nekakega ra-dikalca, medtem ko spada Mc Lau?hlin 'bclj med konzervativ-ce. Star je 33 let in prihaja iz ve like družine Bilo je trinajst otrok. V r.olo je pohaal lje do tretjega razreda, nakar si je moral pričel služiti svoj lasten kruh. Tcda navzlic malemu šolanju in revščini se je stalno vzpenjal do višjih mest v vrstah organiziranega delavstva. —Iz višjih krogov. Te dni je dobil razporčko od svoje žene W. D. Foss, bogat tovarnar, ki ima delavnice v Clevelandu in Wooster, Ohio. Pri obravnavi so prišle r.a dan razne zanimivosti. Oženil -e je šele pred letom in sedaj se je že razporočil. Svojo izvoljenko je spozna! med potovanjem po Orientu in nemudoma sta se poročila. Tožbo za raz-poroko pa je .vložil letošnjo pomlad dolžeč nevesto, da ne opravlja svoiih dolžnosti kot žena. Se predno sta -s poročila, je vložil Fes $100.00Q na neko cleve-landsko banko na ime svoje žene ter napravil pogodbo, da ima prejemati po njegovi smrti obresti ona, toda le v slučaju, ako se ne poroči. Sedaj hoče to pogodbo razveljaviti. Po poroki sta prišla za par dni v Cleveland, nakar sta odpotovala proti New Yorku. Foss je izjavil, da ko sta bila v New Yorku, je ona enostavno zapustila njiju stanovanje ter se nastanila v drugem de lu hotela, ne da bi mu povedala k je. Zvedel je šele od hcttekkega zdravnika, ki mu pa ni hotel dati natančne številke njenega stanovanja- Rekel je, da je Mrs. Foss bolna. V teku petih dni sta se pobotala in prišla nazaj v Cleveland. Nadalje je izpričal Foss, da ko sta šla na potovanje v Atlantic City je Mrs. Foss tam zopet najela drugo sobo v hotelu, rekoč, da ns more vdihavati istega zraka kot on. Tedaj jo je pustil na vzhodu ter priftel sam j— i Adam Coaldigger v "Illinois Miner" Najvišje sodišče je prenehalo z zasedanjem. Brat Taft se hladi v Kanadi, Harding v Alaski. Vsi moji prijatelji iž "boljšega razreda" . so odšli bodisi v morska kopališča ali pa v gore, da se o-hlade. Nikogar ni doma, razen mene in vas fantov, ki se hladite v prijaznem, hladnem rudniku, medtem ko si jaz ubijam svoje vročinične možgane, skušajoč širiti znanje, katerega nihče ne mara. Življenje je pač kruta stvar! Pa naj bo torej: "Leviathan", ki je najhitrejš in največji ameriški parnik se je varno vrnil s svoje poskušeje vožnje na Kubo. Imel je na krovv 500 salonskih potnikov ter popolnoma oprmljen salon vštevši ža ganje. železen drog za naslanja nje nog in brezplačen prigrizek Ko so ti salonski potniki zavr šili inšpekcijo salonov v Havanr City, so se povrnili v svoji lastn salon, da kurijajo svoje kačje pi ke. Povratna vožnja "Leviatha-na" je presegla vse prejšnje re korde v vseh ozirih. Vsak rdečekrvni, 100-procen-ni Ameiikanec sme biti po pra-'ici ponosen nad imenitno uspe-'o vožnjo tega največjega ame riškega parnika. Ed>,ni morsk: volk, ki se je kdaj moet svoiih 20-letnih kazni. Najdaljša kazen, ki se jo je •mlagalo v Angliji za podobne -iesto^ke. je znašala šest mese "ev. Toda v Nemčiji, kjer svoboda sploh ni poznana, so dal' Karlu Liebknechtu cela tri leta ker ni storil nič hujšega, kot da jr svetoval nemškim vojakom dr naj postrelijo svoje častnike i' gredo domov. Evropske vlade so že leta I 9 I r spustile na prosto vse vojne na «protnike da so naredili pros*" za profitarje. Toda ker so prof' tarji v naši deželi nedotakljivi je torej jasno, da nam ni bilr treba slediti vzgledu Evrope. Pravzaprav pa je velika ško da, da se vojne nasprotnike spu šča na prosto prav sedaj, ko sf svet ravno pripravlja za eno' no vo prijazno vojno. Pred par meseci je uboga uni čena Francija posodila poljsk vladi 400,000,000 frankov. Na to je posodila še Romuniji 300, 000,000 frankov. Vsa ta posoji la se bodo rabila za nakup fran v Cleveland. Pisal ji je, kdaj s< vrne k njemu, na katero pismo mi je pa odgovorila: ''Ah. to jo pa še vprašanje." Ko sta bila zo net narazen 30 dni, jo je ob spri jaznitvi popeljal v Miami, Flori da. Tu :>a je zopet pustila in si najela sobo v drugem hotelu kot on. Vrnila sta se v Cleveland in tu, pravi Foss, da mu je enako ""l ilala". Samo tekom kratkega >onitovanjsk{»ga potovanja, pravi Foss, da je zapravil na ženi pok:'' potnih stroškov preko o-, sem '.isoč dolarjev. Enkrat pravi, d h jo jc prosil, naj mu prišije na srajci gumb- Ali ona ni imela časa! Kasneje, kot je izpričeval, je rlo'iil račun za $13.50 za naprst-nik, katerega si je kupila. Ženini odvetniki so vztrajali, da jo bil on kriv, da ni«ta mogla skupaj živeti in Mrs. Foss je sama tudi izjavila, da jo je hotel on tako naglo poročiti. Ob razporoki je bil določen precejšnji alimo-ni.j, katerega bo nioral Foss plačevati bivši ženi, vsote pa odvetniki niso hoteli objaviti. coske municije za zatirane in stradajoče narode navedenih osvobojenih dežel. Poljska ima sedaj stoječo armado 300,000 mož, Romunija 210,000 mož in Jugoslavija 100-000 mož. Ako se k temu doda 800,000 mož stalne francoske armade, je jasno, da Francija ne bo imela nobenih teškoč če bo treba zopet kje "nastopiti proti militarizmu." Ker mora Francija vzdrževati tako veliki vojaški ustroj za zatiranje militarizma, kjerkoli bi se ?e pojavil seveda ni pričakovati, da bi plačala svoj dolg v Zedi-njenih državah, ker so jo rešile pred militarizmom. a \ s n s Za zdravje in žejo doma prav Yale univerza je ob zaključku šolskega leta dala naslov častnega doktorja prava princu Caeta-ni ker se bojim, da vi butci ne veste, kdo je princ Caetani, naj vam povem, da je to novi fa-šistovski poslanik iz Italije, Način, kako so se fašisti izvolili k moči, je sledeč: Kadarkoli sc srečali kakega italijanskega komunista, socijalista, zadružnika, klerikalca ali demokrata, so mr dali preko glave rahel udarec ? gorjačo, potem pa so mu pritisnili v vrat bodalo da tako zmanjšajo krvni pritisk na možgane. Princ Caetani je povedal infe igenci na Yale univerzi, kako se p s takimi miroljubnimi metodam' v Italiji zatrlo upornost in n«-silje. in to ie vzrok, da 90 mu da li naslov doktorja prava. Nekdo je povedal justičnemi' tajniku Daughertyju, da mu jt nekdo povedal, da imajo ameriš ki in angleški rudarji sporazum, glasom katerega bodo zadnji odklonili kopanje premoga za a-meriško -tržišče v slučaju, da bi prvi šli na štrajk. Harry pravi da ako bi do tega prišlo, bo "pod-vzel odločno in živahno akcijo." Ni mi znamo, ali bo Anglij napovedal vojno ali bo le pre nehal govoriti žnjo. Stori naj par hitro, kar misli, pa naj bo kar že hoče. Pred kratkim so republikanc izvoliil v Michiganu nekega kon-gresmana s 385 glasovi večine Leta 1920 je republikanska veči na v istem okraju znašala 31, 000 glasov, lani 8,000 zdaj pa 385. To mi da misliti da či bi bi! jaz brat Harding, tedaj bi vze' državljanski papir v Alaski, kajti tamkajšno podnebje še zdale-ka ni tako mrzlo kot slana, katero bo našel doma ob svojem povratku. Kar se tiče politike, izgleda sedaj, ba bosta stari dve slavni stranki prišli pred vas fante s tem-le programom: Ali naj rudarji stradajo ob spre mljanju Lige narodov ali naj trpijo pomanjkanje ob intonaciji svetovnega sodišča? Okrogla stvar, 'ktero je nara- VAZNO NAZNANILO. Naznanjam vsem članom dr. Carniola Tent 1288 T. M., da ')om pobiral asesment v soboto 21. julija v Slov. Nar. Domu. Tem potom apeliram na vse one člane, ki še nimajo plačano za zadnja dva meseca, da gotovo plačajo v soboto ali v nedeljo na seji. Jaz ne bom prosil nobenega člana za asesment, ker vsak dobro ve, da asesment mora biti plačan redno vsak mesec, ako ne, je pa suspendiran. Obenem apeliram na vse člane, da ,se gotovo vdeležijo seje, ker so na dnevnem redu jako važ ne zadeve, ki se morajo članom pojasniti. Torej vdeležite se v polnem številu- Pozdrav! John Tavčar. (168) poskusite naše produkte iz katerih se naredi dobrega. Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš-kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d. FRANK OGLAR 6101 SUPERIOR AVENUE. 106 ST. CL.AIR MARKET HOUSE — 8704 Buckeye Rd. in pri Anton Dolgan 15617 WATERLOO RD. % I I GROCERI.JA IN SLASCICARNA se proda. Je na vogalu. Rent $66 mesečno skupno s stanovanjem 5 sob. Lease še za 3 leta.— 7,glasite se na 13G4 E. 68 St. va posadila na zgornji konec vaše hrbtenice ni tam samo zato, da se nanjo obeša klobuk ali da drži hrbtenico pokonci. Ta okrogla stvar vsebuje možgane, ki imajo misliti za ude, ki se nahajajo pod njo. Je avtomatično' gonilo, raziskovalec in vodja telesa. Možgani so tudi baterija za spomin in skušnje. En funt možganske sile je vreden 10 ton mišičevja To je vzrok, da zakaj vi male gonite in ne mule vas. Na zrJrr1 POHIŠTVO ___ 3 sobe, v dobrem stanju se poiskal priliko, da je prišel v srb ; prodfi takoj jn poceni _ Za na_ ,kc vojsko, kjer je služil kot sloy ge zgJasite y u].adu tega u_ zrakoplovni nadporočnik. Po voj- ^ ni je prišel v Ameriko, kjer je zaposlen pri eni največjih zra-koplovnih podjetij L. F Engineering; Co. (169) vje! -O- SLOVENEC SOZGRADITELJ LETALA BREZ MOTORJA. __ižfrj AMcrtOR Ali pridejo vali rojaki v Ameriko/ Konzul Združenih tlržav sedaj spre- , jeina pi-ošnje za p.otne liste in vizume ; za letošnjo kvoto. CL'NAItDOVA ! plovba je najhitrejša na svetu. Potniki za Ounard ne čakajo na parnik, ; ker Cunard odhaja vsakih par dni. Cunaul Line je odredila vse potreb- ____no v Jugosaviji, da pomaga potni- . . • xr i kom, jim prihrani stroške in gredo ; Newyorskemu inženirju Nord- direktno na parnik. Ta postrežba je manu se je posrečilo izkonštrui- brezplačna. - , , Za r.adaljna pojasnila vprašajte pri rati letalo, 'ki bi se gibalo brez agentu. •notorja, in sicer je dosegel to s kunai2t . A"chor , ' . , , . v , Line, Hotel Ue\e- ^odelovaniem slovenskega inze- |arit< Bldg. Cieve- nirja J. Kraigherja. Prvi posku-; land Ohio, si so dobro uspeli. Kraigher je oreletel precejšnjo daljavo v višini par sto čevljev in srečno pristal. Kraigher je doma iz Postojne. Začetkom vojne je bil letalec v avstrijski armadi, ali kmalu je Kosedale 4127. Princ. 1275-K THE ST. CLAIR AUTO PAINT & BODY CO. 6127 St. Clair Ave. V ozadju Se priporočam. Vse delo garantirano. LUKAS HOČEVAR. NAPRODAJ je hiša 6 sob v East Lorainu, 1601 Mexico Ave. Proda se poceni in je treba takoj plačati $1-700. — Poizve se na 1004'E. 64 St.' (170) TRGOVSKO STAV BISCE na Waterloo Rd., 32i/> x 125. se proda ali zamenja, oziroma se da na račun za hišo na vzhodni strani mesta. —Zgladite se na 14710 Sylvia Ave., Collinwood, zgoraj. im 1099 E. Mih St. Kadar se selite in kadar potrebujete dober truck za vožnjo blaga, oglasite se pri meni. Posebno se priporočam sedaj za vožnjo na piknike ali izlete izven mesta. i PREOBILE LASI po obrazu, na no . sah in pod pazduho, ki spra v i jo žensko I mnogolifratl v zadre-i ffo. posel)-* no tekom po. letja, se bodof odstranile hitro in varno in goto-k vo z našo sla vno Dreuaracijo: VBKVBNA 1>KP11jATORY POWDER, j To čudežno zdravilo, pripravljeno \ izključno za ženske, odstrani lase^ 1& minutah- Xi prav nič škodljivo za kožo. Steklenica z jasnimi1 navodili samo $1.7.\ Vprašajte v i lekarnah aH pri lokalnih zastop-Fnikih. ali laročite po pošti od nas] ler priložite 2oc v znamkah, ostalo 1 (boste pa plačali, ko dobite zdra.J vilo v roke. | VERVEN A LABOR ATO-J RY, INC-127-Hartford Bldg. Chicago, 111- Pozor rojaki! POZOR! i __ PLUMBARSKO DELO Aojaki Slovenci, Hrvati in drug; j Ravnokar smo prejeli CENE KOLIKOR MOGOČE NIZKE. Slovani kadar potrebujete dobregi plumbarja v vaši niši, oridite k men za vsako delo, katero vam garantiraj' Ja bo izvršeno dobro. Postavljam stranišč«, hunt, »inku p>'cijalistu in ne h kakemu neiz-vržiianemji. Resničen spetijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi druiii zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj ukuficnj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. •Moj aparat X-žarkov in moje bak-lerinlogične prt>islca\e krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzam jaz pod mojo oskrbo, se vam lio povrnilo /.aravje in živahnost in počutili se lioste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali nf. —« Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špeeijalist LOUIS LEVSTIK 6527 «.T. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje oo $5.00 naprej [O URADNE UUE: od 9. dop. do 4. pop. — od fi. deliah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 1040(i EUCUD AVE. vog. E. 105. St. CLEVELAND, OHIO. do 8. zvečer. Ob ne-2. NADSTROPJE ALI ŽE IMATE NAJNOVEJŠE GRAMOFONSKE PLOŠCR? Navedemo samo nekatere: Tobič sem «tar S« le 18 let — Sveti večer — Katrinka polka — Oj ta Poloneica — in mnogo drugih novih. )ako znižane cene grafonol ca 1 mesec. U.l.viU pri l.j «ri (i. ki. .. pr.* r.. iir.fnr. Wm SITTER Co. 6404 St. Clair av. Cleveland, Ohio. Velika zaloga zlatnine, »rebrnine, in najfinejiih ur. Popravljamo *ta-rokrajske in »me-rikanske ure vsa kovrstno »latnino. kot tudi vse v rate gramofone. f TELEFON: BeU Rand. 710- W. Princ. 1958-W ■ '.Miminiiiuill......i|iii.,.iMiiiiii"iiimilnJi MOTORNO KOLO "Indian Scout 1922, rabljeno 7 mesecev, v dobrem .stanju, se proda. Poleg je še posebna veriga, očala in komašne. Cena $160. —Zglasite se na 13703 Chatau-qua Ave. Vzemite Euclid Beach karo; blizu boulevarda. PRODA SE zidana hiša za 8 družin in pa lesena za dve družini, in sicer jako poceni in na izplačila.—Poiz-ve se na 1193 Addison Rd. (168) NOVOPOROCENCA iščeta stanovanje 3 ali 4 sob, e-lektrika in klet od E. 55 do St. Kdor bo imel kaj primernega do 20. avgusta, naj pusti naslov v uradu Enakopravnosti-Vzame se tudi hišo za eno družino (169) ISCE SE stanovanje 4 sob z elektriko *n sicer spodaj in od Addison rd. <1° E. 79 St. med St. Ciairjem in Superior Aive. — Kdor bo imel l« 18« čaten* » ZARA (Dalm* izza let« od ROMANO VLAHOV* Naprodaj P» lekarnah. «lad« nah in groc.rii«* Edini «»topbttrh Združenih V. LANC.MANN. „ 97-99 Sixth A v«.. DeP4-New York, N. Y. t { I