Uredniški ta upravniiki prostori: 1657 B. Lswnd*l* Avo. Office of PttbUefttiMt SMT South Uwndale Aro. Tsiephone, Rockvrell 4 m HubacrtpU«n STEV.-NUMBBk 272 Hoover bo Coolidgovo pokrajina c I nadaljeval ko. —^Ta Orabeikl podjetniki pa veeeno nlao aodevoljnl a dobičkom. Florence, A le. — Prebivalci treh mest v pokrajini Muecle Shoals — Florence, Sheffield in Tuecumbia — pričakujejo malo od Hooverjeve administracije, ki bo najbri posnemala Soolid-gevo Zanje to pomeni leta depresije. Tu nt isgleda, da se sgradi tovarna aa izdelovanje nitrate štev. 2, ki bi producira-la 110,000 nitrata na leto in bi zaposlila veliko ^elavcev. Rav-notako nimajo ukinja, da dobe električno silo od elektrarne pri Wileonovem jesu po nitji osni. Konzumenti morajo plačevati Alabama Power kompaniji kilovat električna sila po deaet centov, to je tvrdki, ki plača manj kot dva prp mille zs kilovat E-lektrična fantrala ja komaj dve milji oddaljena« Cene m električno silo, ao vjsoke na jufu, ampak oplanjetmnle ni nikjer tako dovršenost tukaj. Poroča vgk|i federalizlranega tlaka Art Shleldsu je hotelir v Florencu pokasal mesečni račun za električno lilo. Hotel je majhen ia račun fce je glasil na $80. Alabama Fewer kompeni-ja dobi to silo sankaj manj kot oeemdeeet centovT Hotelir ee je britko pritoki: "Osemdeset centov vladi, malo W sa tranaml-sijo, ostale ea plačam jas." Wilsonov J os Je ogromna stavba is ielec4*on4 Dolgjeltiri petine mUje. IfMtoat te ©entra- ail. Večina te aUe se isgubl. Tu je osem generatorjev in sieer štirje proizvajajo po 80,000 konjskih sil, Mir je pa po 86,000 konjskih sil. Alabama Power kom-panija pograbi le 37 odstotkov od sile, ki se lahko proizvede. Potencijalna kapacitete električne centrale je «18,000 konjskih sU. Ako se centrala hoče rasviti do take motnosti, tedaj je treba zgraditi Aa dva jesa v reki Ten-nessee, da nastanejo veliki nabiralniki, v katerih ae nabira voda sa suhe ssaons. Mlad vodnik pove tujcu, ki prida ogledat te naprave, zakaj vlada na oddaja električne sile konzumentom, ampak ja A-labama Power kompanija sa posredovalka Vodnik naklada, da vlada nkna od svoje oentra-le vodilnih ftlc za transmisijo e-lektrlčne sile. Ta vodilne lice eo lastnina Alabama Power kom-panlje ln tako je vlada prtsilje-na prodati električno silo AJa-bama Pow*T kompaniji, dokler ne sgradi svojih tranemlaljekih potov sa oddajanje električne al- Smešni napori oljne- Geneial Matere kupila aajrečje avtae tovarne v Nem* ji le kepe je flat v Italiji. New Yerk CHy. — General Motors Ctakpen? jI pravkar dobila pod fleančno kontrolo Ope-love avtae teverne v Nemčiji, največje evtno podjetje v nemški republiki, ki produclra val kot polovlao vseh avtomobilov tamkaj. V te tovarne bo sdaj uveden amerilki maeni aiatem produkcije. Kemika vlada ni! kai rada ne vidi te traneakclje. Alfred P. Sloen Jr- glava Oe-neral Motors kompanlje, ae pogaja tudi a Plat drultoo, največjo avtno kompenijo v Italiji, sa prevzet je tega podjetja. Umri radi epsfcia. Geleaburg, 01. — Ales Carft-son je v petek umri radi opeklin, kater« je debli pri eksploziji peči na petrolej. New Vork. N. Y. — Ladja To-xaway, ki je vosila velik tovor opojnih pijač. Je bila zaplenjena po obrelnih »tratnlkih v Eari-tan zalivu. Tihotapci, na katere eo atralnlki . KOVFV RPIA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT* Caaa aglsaov pa dogvvara. Pakspia aa aa vrata Ja. H k atvaf tJ^Th.cnf , ia Cleara |7J0 aa Isto, tuTu pol lato, ia ia k oo aa Naatov aa vea, kar Uaa aUk a Satom: "PROSVETA" MS74I Sa. UvaSala Avaaaa, Chlaa«a. nttoaia. THE ENLIGUTCNMBNT* Orgaa af CSa Slavaaa Natlaaat Srwftt Saciatf. Ovaa4 bf tika Stovaa« Nattoaal BaaalH Sadatf. Advcrtfsin* rataa an aeraaawPt 9mr: akacrtptioa: Uaitod StoUa (ca««pt Ckicago) aad Caasda IS-fl CUaaeo 97M. and foraif* aoastrlaa $6M par paar. S par m MEMBER OF THE FEDEltATED PEESS L: . . rr etoai v oklepaja s. pr. (Oct. 91-192$) pota« latoga laaea aa aaatov« i, da va aija a tan dnavon patakla parateiaa. Ponovito Jo pravoiaaao, vam aa satovi Hat. OLJE IN SVETOVNI OUNI TE UST. Britski oljni interesi se trudijo, da s pomočjo ameriških privatnih oljnih interesov zopet omeje oljno produkcijo v latinski Ameriki. To se ne godi is namena, da ee prihrani olje ljudstvu v ameriških latinskih republikah, ampak v interesu večjih profitov trustovcev. Lani je trust dosegel sporazum za omejitev oljne produkcije v Severni Ameriki. Komaj se je to zgodilo, so velike kom-panije pričele s povečanjem produkcije v Venezueli Ker sa na svetu ne zgodi nič brez vzroka, se tudi to ni zgodilo brez vzroka. Trust se lahko dogovori giede oljne produkcije, s je brezmočen napram sovjetskemu olju, dokler ga trust ne kontrolira. Sovjetsko olje prihaja na evropejski trg in se prodaja veliko ceneje kot trustovsko olje. Produkcijski stroški v Rusiji so nizki, oljna polja ao pa neizčrpna. Zdi se, da je vedno več olja v Rusiji, kolikor več ga dajo oljnaki e Ako rusko olje prihaja ceneje na trg, je oljni trust bres moči proti temu pojavu. Ta si lahko razdeljuje trge, kolikor hoče ie potem, ko je bOo rusko olje prodano. Tudi trustovd niso edini med seboj. Standard Oil družba'iz New Yorka pomaga postaviti olje na trg. Sdvjeti se zavedajo, da je olje njih moč. Zanje je olje toliko vredno kot zlato. Z njim lahko kupijo stroje, sploh vaa kar potrebujejo iz tujezemstva doma v Rusiji. Prizadevanja za izpodrinjenje ruskega olja s trga, dokler as prodaja ceneje kot trustovsko olje, bodo imela ravno-tak uspeh, kakor če bi se človek na bregu Michiganskega jezera vlage! na trebuh in bi Se zaklel, da ne odneha piti jeaera, dokler ga ne izpije. Danes živimo v 0obi parnih, oljnih in električnih motorjev, olje kot kurivo izpodriva premog, lea in loto. Za to je trustovsko prizadevanje pravo Sisifizove delo, pa magari če se zedinf glede produkcije olja v republikah Amerika, aH pa ne. _____ PELAGRA NA JUGU. Zvezna javna stattm poroča v leto, v katerem se poje hvala prosperiteti, da as na jugu liri pelagra. Ta bolezen se pojavlja le tam, kjer je velika revščina in ljudstvo ne zasluži toliko s svojim delom, da se zadostno prehrani Italija je bila že od ntkdaj priznana kot gnezdo pelagra v Evropi, že zdavnaj je bilo dognano, da ae pelagra nradltega širi po Italiji, ker se ljudstvo tam prehranjuje večjidei s koruzno moko llabe kakovosti in bres vsake Pa. — Kot j€ bile še poročano, koncert ene nsših največjih slovenskih umetnic, ge. Lovšetove dne 24. nov. v avditoriju Slovenskega doma; začetek ob 8. zvečer; vstopnine sa o—bo 76e, o-trod pod 14 letom na ajo 26c. Vabljeni ste rojaki Sirom oko-lice. da nas peeetitc ta večer, da boste čuli lepe pesmi, ki jih poje le umetnica. Njea prvi nastop v Clevelandu je bil vae po-hvale vreden.« Naša umetnica j« prinesla pesmi v tujino, da jih podari nam kot vsposrin aa k lov enake kraje, kjer" je trkla zibelka. Gospa Lovšeto-va je hčerka alovenskega naroda. Id ai eden velikih, pač pa je mali in vedno bil *atjr** — dar je ps ta narod dal lepo šte-v io umetnikov te umetnic, ki ao šli po svetu ter predata vili lepo-te Slovenstva. nekateri a svoji-mi deli, drugi pa a avojimi pes mami, ki so vsi šali pohvale. Najbolj popularnih umetnic je pa ga. Lovšetova; ona interpretirati pesem bolj kot ka?era druga slovenska pevke. Oae je piiinli Ameriko, da jo pokale tudi tukaj tako kot jo je pokasala I*o evropskih mestih. Najbolj zagrizeni Italijani in nekdaj mogočni Nemci so ji dali priznanje. Tudi mi, ameriški Slovenci, pomagajmo jI po svoji moči do največjega uspeha. Pocabimo tiste naše boje in naša naspr stva. Pridite akupaj, ker to je le v korist naše umetnice, Ame-rikand, tisti, ki se štejejo kot najbolj moderen narod današnje dobe. bodo poeetlli U eert.* Tudi vi ne ostanite doma. Po končanem programu bomo malo poskočili aa pravo ak>v>en-ako muziko. Kegljišče in klobase bodo ns Satpolago, in Če boste pridni tadi kaj trdega v grlo. Na svidenje dne 24. nov. v Slo-i delavskem domu! Rojaki v bližnih naselbinah naj kupijo vstopnice pri zastopnikih V Girardu jih (pobite v Slovenskem domu, v Be« m< r1 u pri rojaku Johan Brelesu. v Alequippi pri G. Smre-karju, v Warrenu pri A. 2ugu, v Farrellu in 8hardaa pa v na-Aem domu. NeeU»ille. Mo. — Cenjeno u-reiin. o Proevete! Blagovolite al odstopiti malo prostora v vaših kolon, da malo aporo-Hm slovenaki javnosti o naših farmarsklh razmerah. M pridaBuna ss ae letos dosti pohvaliti, ker tega je bOo bolj malo radi preveč dežja penšlo spomlad. MH* pa smo ae tukajšnji Slovenci dobro razumeli med seboj in še precej pozabavali vae poletje, dokler je bOo tepk) vreme ia eo bili dnevi daljši. To nedeljo amo ee aešli v Puplar Bluffu pri naših rojakih. drugo nedeljo v Na/farju. potem pa apet pri aaa v Zdaj sa je U nepotrebna Jtoksen, ki aa ne prime i^ja* JL^iiuki nih bogatinov, stalno nastanila tudi v južnih krajih Zdru-jae. da ao bile neše "lisike" tez šenih držav. Bolezen ne pojenjava, ampak se širi po spo-!** P°*«tje dokaj "bisi" ročilih javne zdravniške službe. Z drugimi besedami to! Toda vao to medsebojno ve* pomeni, da se širi obenem tudi revščina med ljudstvom na jugu. ^^ ^ ^ jfud To ni nič čudnega, ako vemo, da tekstilni delavd na mjakov zmialil. da bi bilo doji*« zaslužijo od sedem do deaet dolarjev, zamorski de- I?1? H w doblM ko niso še pričeli industrializirati juga. Danes po pre- v resnici zgodilo. Dobil je ta eej obširni induetrijafiaaciji. je pa t* nepovabljen in ne- ^ misijonarja. pa- prijeten gost postal močnejši in ee je za stalno naselil na £ ji^ industrija je prinaša blatoalov na jugu le p*.gR TU možnejšim in bizni kim slojem .Široki delavski masi je varjaU naj pridemo vs« k sveti prinesla gorje v podobi strašne pelagre. maši kakor tudi k spovedi Ker Ko je bila v južnih državah uvedena telesna zamor mtt pw da sme h ne prodajajo na javnih trgih, ampak svobodno si lahko ^iST" iz^jo gospod^ da počasi umirajo gUdu In dobe ^CZZ^m I^T^i Ugro. ki jih spravi prav zanesljivo pod zemljo v agoniji!odetih »iu*be bolje? |B to je Taks je dsnašnja toliko opevana dvilizadja, ki sloni na ** ***** * **** hiši. o^a pe kapitalističnem načinu blagovne produkcije in dUtribu-!^« ' l^HJ" tii«- i T isrJH. saj bo- ^^ , . >nal) *mo Itak vaak aaae odgovorni. je, dš nam matere • pripovedovale: Ljubi moj ain. ljuba nxya hči. ae posa-EP aa Boga. Seveda nam niso __naše matere pozabOe pri takih bo vršir prilikah našteti vae svete in ne-svete svetnike, katerih imena ee blešče v pratfkl fn drugod. 9?vrda sr»o našim materam zagotovilno odgovorih, kajti tako smo bili naučenli Prišli pa »mo v to dešeio. v to daljno A meriko, kjer smo ae razgubiii vsak za svojo srečo, eni v pre-mogorove. drugi v veieinrfustnj-sks mesta, tretji so šli v šume, [iML Borimo se sa naše strokovne organizacije. Itd. — Dobil sem v roke ameriški dolar, na katerem sem videl zapisano In God We Truat". Mislil sem si, kaj je to, kaj to pomenL Kmalu sem seodel. da pemaal. da Amt ričanl saupajo v vsemoKtK-al dolar, ki ga imenujejo bo-fS, " je kajpak v Ameriki precej drugače kot je bilo pred leti. Delaj do štiridesetega leta. pa veruj v Boga. potem pa ee ti pripeti, da npibiš delo. V reko skoči pa boš reden. — Mi za vedai delavci in farmarji pa modo čitati napredne liste kot je naša Prosveta, ki nam kaže boljšo bodočnost, ki jo je najti V izobrazbi, kajti le izobrai-n delavec ah farmar bo lahko prišel do pravega spoznanje in si bo znal uravnati svoje življenje. Pozdrav vsem zavednim Slovencem širom Unije! A. Pire. — Marj S. — Sedanji zakon določuje, da more oseba, ki šeli koga aem do->iti podati* gotove izjave o svojem premoženju. Odvisno pa je vselej, kdo je tista oseba, ki jo (do teli asm dobiti, če spada pod evoto, če ja aezmoina za delo ali le je Vse te označ- >e pridejo v poštev pred no so listine ispolnjene. V Kanado pridejo priaeljenci brez velikih teikoč. v Zdruiene države pa le pod kvoto. Poleg tega pa eo isjemne določbe za n*-latere slučaje. Na, primer, če želi kdo k sebt sorodnika, da mu pomaga na farmi, itd. V vašem lismu niste nič določenega povedali, kdo je.oseba, ki jo sem želite dobiti in če namerava aem pod kvoto ali isven kvote. Vsled V* * ^^ grcb' tega ni mogoča dati točnega odgovora, pač pa le splošno pojasnilo, ki zs ppsamezne slučaje mnogokrat veliko ne pomeni, taedrav! Cfcveknd. O. V. B. — Kadar bodo ameriške poštne oblasti dovolile OS. spremenile ob-stoječi poštni zakon, da se sme pošiljati po pošti gotove vrste itivo, ki je v njih očeh lascivne n pornografične vsebine, potem bodo listi, in seveds tudi Prosveta, lahko priobčali take stvari. Vse do tedaj pa ae morajo vsi listi ravnati po tem zakonu. ako nočejo zabresti v ne-prilikc in izgubiti poštno pravico. Končno pa stvar ni zgubila aa pomenu, šetudl je morda višek" poglavja, bfl izpuščen, mr je bilo pobebno, kakor amo še nemaffl. (Mml Kotgr, 2. novembra 1928. • Deset* let je letos, kar se je končala svetovna vojna. Konča la ae je s mogočnimi manifeata cijami, da ljudstvo ae mara vojne, da je aposaalo, da ae ne, bo- krt>ge. 8 front so poUjrnili vojaki, v osadju so se vršile demonstracije, povaod en sam klic: Ne maramo vojne! V Rusiji je propadel earisem, sdvje-ti ee bili postavljeni v Juden-burj?u so se uprli naši slovenski vojaki v Kotom ao se uprli avstrijski mornarji. Tak je bil konec vojne. Punt je bil prav u prav. ki je zlomil militarizem :n vojno. Vsa Evropa je govorila o uporu mornarjev avstrijske vojne mornarice v Boki Kotor-ski, ki so prevzeli vojne ladje sase, postavili svoje poveljnike in razobesili na jamborih ladij— rdeče zastave, simbol punta in svobode. Vse sile eo se tedaj našle v slogi, da zastro upor, šli po na upornike z velikimi bojnimi ladjami In — upor je bil z trt Vač mornarjev je bilo u-streljenih po prekem sodu in pokopali ao jih na vojaškem pokopališču v Skal j arih pri Kotoru. Tam je grob puntarjev. Ko aem ae mudil skoro dve leti v Kotoru, sem šel na ta grob. Pod oljkami in figovimi drevesi je to vojaško pokopališče. Sami grobovi, grički zemlje jih razodevajo. Nič drugega. In tam je grob treh upornikov: Ceha Franceta Raša, Antona Brabar-ja in Jerkota Sigoroviča. Četrtega so pred leti izkopali in prepeljati v njegov rodni kraj. Le-yn boren križ je na njihovem grobu, brez napisa, bres venca, brez vsega, še pleVel ne raste na tisti kamniti zemlji. Eno ao jim dali: Krog teh grobov je postavljen lesen plot, vegast lesen plot. Ograja, meja, kot rešetke zapora. Usti, ki je postavil ta plot, je uganil željo mogotcev: Da se ne bi njihova uporniška misel širila, da se ne bi ljudi prijel nauk, ki je bil v njihovem dejanju. Pa je postavil plot krog grobov, da ae bi grobovi govorili ljudem, t! Zaprli so jih, mrtvih so se ustrašili. Plot, križ bres napisa, pod o!jkovimi in figovimi drevesi... OPAZOVANJA Zakaj se pobijamo? pravi, da ao si sami krivi i^ Parnik se je potopil in 114 bodiai kot vozitelji ali k« ljudi je požrla voda To je veli- pesenU. Dejatvo pa je, da v< ka nesreča. Zakaj je velika? «ns ponesrečenih paaantov oi Zato, ker je toliko ljudi naen- leti pod kolesi trukov, ki jih krat izgubilo življenje. Ce bi nijo delavci, in pod kolesi bile te žrtve utonile tekom treh tov, v katerih se vozijo moden mesecev po ena ali dve dnevno, proletarci, ki kupujejo lepe bi listi morda komaj omenjali te na odplačevabie obroke, ao in — javnost se ne bi prav nič psk smisla (znanja in previ, zmenila. »osti) al pa ne morejo ali no6 V Chkagu so avtomobili ubi- jo kupiti za noben denar v m ii 920 ljudi. Kdaj? O, letos —. tovinl ali obrokih. ; od t januarja do 15. novembra! Najlepše je pa to, da nih< Povprečno umrejo vsak dan tri- ne zgane z akcijo, da bi bilo ki je pod kolesi na cesti. Do kon- nec ubijanja na cestah. Govq ca leta bo približno 1000 ubitih, jenja je dosti, nasvetov vi*po Ce bi bili ubiti vsi v enem dn> no, toda nikomur se ne mudi, d vu, bi bila to grozna katastrofa bi kaj storil. Bo že, bo že in lfsti vsega sveta bi poročali z MOrda pa ni škoda ljudi nn debelimi črkami, čikaški listi Si Starcev, ki se takole sami p pa grmeli in morda bi zahtevali bijajo... Morda res ni škod strogo kazen za krivce — tako otrok, ki jih mesarijo na ulic pa... Tako pa komaj in mrzlo ko gredo v šolo ali kam dri omenijo: "Danes ta in ta..gam... Baronom, ki obratuje Kljub temu je škoda marsiko- cestnoželezniške vozove, je pr« ga, ki konča na cesti, kakor je pisano, kako smejo voziti, { škoda onih, katere je požrlo nikogar ne povozijo — in gk morje. Zakaj torej taka dife- letos še niso nikogar povozili renca? Chicagu! železniškim magnato Enega samega udarca na je bilo zapovedano, da mora morju je vsekakor kriva dobič- dvigniti tire v mestu in danea; karska požrešnost, zato je prav, železnice varne, koder tek da se zgražamo. Kadarkoli je nad ulicami. Vse to je potre kapitalizem odgovoren za ka- no in dobro; ljudstvo je Ul tastrofo, je pravilno, da mogoč- zahtevalo, no protestiram^ in zahtevamo Toda avto na cesti? Je vse remeduro. redu! Avto je naš — in če nj Od kdaj je prav, da delavci ubije, kaj zato?! ^ 1 pobijajo delavce? In kako je ge nekaj. Proletarski staj to, da nihče nič ne črhne? dard v Ameriki zahteva, da io Od 920 oseb — med katerimi vsaka družina, tudi delavslc je 160 šolskih otrok — ubitih svoj svto; prav tako vsaki letos na čikaških ulicah, so bili mec. In ko se bomo v nekaj I v veliki večini delavci, delavske tih — naravno v prihodnjih i žene in delavski otroci — in oni, rih letih, saj nam je prospei ki so jih povozili do smrti, ao teta zasigurans! — vsi vozili tudi večinoma delavci! — hej! Tesne ulice bodo kzs How's that — za aocialnopsi- lu prostorne, kajti polovica hološko preučevanje? kaških proletarcev pobi je dru Med žrtvatei na cesti je dosti polovico in še buržuazijo takih, ki ae ssmi ubijejo, to ae vrhu... a—ana—ecaa , m »a. Stanovanjske in stavbne zadruge r. .■>■ Pfše Kristan. In potem sem na jesen videl manifestacijo, proslavo. Vse vojaštvo iz cele Boke Kotorske (kotorski zaliv) z mornarji vred je prišlo, poh>mak> na ta grob v paradnem maršu in izkazalo čast tem "mučenikom za Jugoslavijo", "nadjonalnim junakom", "žrtvam ujedinjenja" itd. kot so jih pač imenovali. Vedel da niso bili uporniški mornarji plkaVi nacijonalisti, da so ae uprli radi vojne, radi nečloveškega življenja in da so izvesili rdečo zastavo ns svoje jsmbore. In zdaj pride militaristična parada ia jih slavi kot nekake svoje ljudi. Hinavščina... Morda eo med njimi baš tisti, ki so pomagali za tre ti upor in jih po-rehli. ,. Kdo ve... ponavadi je tako: ubijejo človeka in potem mu prižgo sveče. Letos je desetletnica upora In usmrtitve. Letos je bilo prepovedano vojaštvu sodelovati pri tej proelavi Vojaška gosposka je prišla do uverjenja, da eo ti mornarji biti — uporniki, revo. Itn ijonarji. rdečkarji, da torej also njihovi pajdaši bili poč pa aovražniki. ia - prepovedali ao vaem oficir jem sodelovati pri proelavi. ki eo jo letna prevzele civilne oblasti in organizacije. Ia tako je prav. Oni ao ee u-prh aUlitanzmu. zavrgli ao oni— " - čemu bi jih slavila fHvjdtini zadrugo Stan in Dnre"'« svojih oljna semljiščih v aa- lm vojaška uniforma? Rdeče j« zgradila v teku 4 let dve lepi VLADA JE NAJVEČJI OUNI od te oljne tadi pri val- D. C — Geolo-gitoi urad Združenih drtav po-roča v svojem Milina, da je riada Zdndeidh dlan v naj v* ji >ljni producaaš v tej dašeli Ona olja, am- lem. Na ta Mčia ftojbta od omogočajo aodslovaaje: V ta ao ustanovili železničarji evo- naložba nekaj denarja v sur jo Hmvbnt zadradb "Bajtar", te kreditni sadragi Stan m y d«#avnf uslužbenci * "Dom",: ti- pod zagotovilom, da je V^ eti. Id jim STAN io DOM ni mo- Ju potrebe zagotovljeno f ^ gel ustreči, eo ustanovili zadru- -no stanovanje dveh — tren go "Hera' Vae U v Ljubljani. V zadružnih hišah I "Staa in dom". "Bajtar" ia O vaem tem ee dsbe infom "Dom" dobro uspevajo. "Hera" cije pd "Staau in Domu pa ai vbogala naših naavetov ia pd Zadmšai baaki - v M je — propadla... Ijani, Mllkišlševs cesta 13- Poleg teh zadrug so Se aeta- Stavbna 1 "ttšm * mniM svoje zadruge I) vaeoči- kem svetu je llški navtavniki. 2) učitelji Sred- sto la m nje tehniške šole/ 3) državni je Se olajšala važno ske O vaem te« ^ _ '. —r ----.»i arzavm j* aa wai—» v . , fcaifjf* ^soaretirml Hm t je uradniki pd agram^perad ji ~ napisal v "Pod Upo" še vaArntaratlsaaradi ras- zadaje čase klerikalci 4) Dela-- oUinm razpravo, ea katero In Je prosedd več let aki dom i. t d. Javni nastal ste, ki ss aUa * I IMnd v Kranju, Celju. Maribo- priliki JTRAŠNA DRAMA POD VPLI ■ v O M ALKOHOLA. mti in »in v krvavem spopadu. _ podivjanost v pijanostU-žalostna slika razmer. Novo mesto, 2. novembra. V Uršnih selih se je te dni o-(jjjrrala krvava drama, katere j^ev sta postala 23-letni Miha Hrovat in njegova mati poset-uica Marija Hrovatova. Oba so P ipeljsli smrtno nevarno ranje-na v Novo mesto in ju izročil bolnici v zdravljenje. Kakor je dognala preiskava je te dni odšlo v vinske gorice Luben več fantov iz Uršnih sel V Klobučar je vi zidanici so pil ^ večera, nakar so Be napotil lazaj v Uršna sela in nadalje-i vali s popivanjem v gostilni pr Kumpu. Pri plačevanju sta se Kiha Hrovat in Jože Klobučar iprla zaradi 10-dinarskega bankovci, ki ga je Hrovat nenadoma odvzel Klobučarju, češ, da na ga je posodil pred letom dni in ga hoče imeti sedaj nazaj. Dogodku ni nihče pripisoval mnosti, zlasti Še, ker so vsi fantje odšli zatem brez nadaljnja prerekanja v Dobindol, kamor so dospeli ob 10. zvečer. V Dobindolu so se fantje u-lUvili pri neki kmečki hiši in io pričeli klicati domačo hčer. «r se ni odzvala, je eden izmed fontov zagrabil velik kamen, te-(okoli pet kilogramov, in ga treščil v okno. K sreči je padel ■redi sobe na tla, ne da bi koga rsnil. Fantje so jo nato ubrali tf Uršna sela, kjer so se po ovnem prepiru /stepli. Med pretepom je stekel Klobučar v "lito posestnika Japčeva. Vrnil ie je z dolgim kuhinjskim no-iem in naskočil Hrovata. . Za-sadil mu je nož z vso silo v levo itran čeljusti od goltanca ter po tem divjaškem činu pobegnil. Hrovat je imel še toliko moči, da si je nož izdrl iz rane in da je k celo stekel za Klobučarjem, da bi se mu revanžiral. Spotoma pa je zaradi krvavenja začel pešati. Komaj se je privlekel domov, kjer se je krvaveč tta-donil na kuhinjsko omaro in *e zgrudil na tla. f V tem trenutku je stopila ežo v precej vinjenem stanju i Hrovatova mati Marija in zače-1» kričati nad sinom, ki se je [vijal na tleh od silnih bolečin: [ prej te bo konec, tem bolje!" Suvala ga je s čevlji in »čela skakati po njem Kakor »trjuje težko ranjeni Hrovat, k tedaj napol nezavesten zagrabi žef>ni nož in jel suvati z njim »oli sebe, da bi se obranil mape. Zadal ji je globoke rane na btu in na trebuhu, da je neza-ptna padla čez sina in ga ob-s krvjo... Na obupno kričanje 9-letne povatove aestre, so prihiteli J^je' odvzeli Hrovstu nož,!. lm Je še vedno mahal po P«en, in oba položili na posteljo. Obvezali so jima rane in ju pttgs dne poslali s prvim vla-v Novo mesto, kjer so sina peljali v moško bolnico, ma-r?r Pa v žensko. Njune poškod-P »o tem bolj opasne, ker sta P* izgubila mnogo krvi. Sinu J< mati Marija zlomila več Seveda je ta krvava dra-F Povzročila v vsem okraju ^različnejže govorice, ki pa so A že to, kar ee je J™1''. "pravičuje ostro sodbo P » bivaUtvom, ki je obo-/•« nov strašen primer, Ki ZrtVe ******* demon ff^ z x,'hotapljenim zlatom velike dimenzije. (lavfrae.) ''"'"grad, 3. nov. 1928. ' , "'^ava v zadevi vtihotap-'lata in nakita zavzema j mer€- Mnogo več ga je činah. *&^hotaljenega kot se l, . ''olicija je titino uver-\ »ta tadva aretiranca Imeti i« pomočnikov, E' mo*oče, da bi sama pre-ZZ ,n tlhotspila toliko kottči-7<» Krne.ta Engelstra-C da ime veliko juvelir-r r^"vin« na Dunaju in da EL mestih podru- p,.L ,f,ko i® ^a tudi v Za« k LJ ^ robo je po isja- _ C r'? irs KngeUtrata švercal niča ,in 7 Dunaja v majhnih koli- Pome. Radi ogromne količine zaseženega zlata, je sklepati, da »e je U Engelstrat nahajal ved-no ne potu med Dunajem in Zagrebom in Beogradom. Ali se je s Pavlom Seigelhu-berom slučajno spoznal ali j« iskal njegovega poznanstva, se še ne ve. Dejstvo, ki ga je Engelstrat priznal je, da je Pavel Seigelhuber, Šef oddelka za ži-gosanje zlata pri državni kontroli mer, dobival za vsako Ži; gosano količino polovico tiste takse, ki jo je treba plačati dr-2avi pri žigosanju zlata. Ker je ta taksa zelo visoka, je kšeft pač dobro nesel. Drugo polovi co je Engelstrat sam obdržal in je to baje ves njegov zaslužek pri tem Švercu. Siegelhuber je prihajal k En-gelstratu v hotel žigosat zlato vedno v času, ko Kontrola mer ne dela, ko je torej lahko vze vse orodje za žigosanje. Orodje je bilo: malo nakovalce, kladivce in tri državna žiga, majhna kot glava žebljička. Vse to je vzel inžiner iz svoje pisar, ne, šel v nakazan hotel, kjer ga je čakal Engelstrat/žigosal sam zlato, medtem ko je Engelstrat vodil zapisnik Žigosanega zlata, da mu je vedel izplačati takso. Razen treh kovčegov, /ki so ; ih našli prvi dan takoj, so na šli še drugie. V hotelu "Mo-skva" so našli en kovčeg v katerem je bilo deset kil zlata, srebra in nakita. V Zemunu, sosednjem mestu Beograda, so našli v hotelu enako kovčeg, ki je mel okoli petnajst kil. V Su botici so enako našli kovčeg i enako vsebino. V Zagrebu v ju-velirski prodajalni Engelstrato-vi je zagrebška policija izvršila preiskavo v magazinu ter našla (lavno količino utihotapljenega >laga: do petdeset kilogramov. Vse to najdeno zlato so koj ken-fiscirali ter predali beograjski policiji, ki ga hrani v svoji blar gajni. Ceni se vrednost vsegs zaplenjenega zlata, srebra in nakita do tri milijone dinarjev. Je torej to precej velika zadeva. Gre za milijone in po tem, da so v raznih mestih našli tihotapljeno blago, je razvidno, kako dobro je bilo organizirano to tihotapstvo. Tako je Beograd vedno zanimiv in vsak dan lah ko inozemski časopisi pižejo o njem. Ce že v glavnjačijiiko-gar ne ubijejo, vsaj Korošec zboli. Ce v parlamentu poteče seja ne da bi se streljali, pa zalotimo vsaj. take-le tihotapce. Naša prestol ica ne mara, da bi svet šel molče mimo nje. Ho-čemu svetu pokazati, da ekaisti-rami kljub vsemu... Razveljavljena delavska volilna lista. Ljubljana, 8. nov. 1928. V Mostah pri LJubljani se vršijo občinske volitve dne 18. no-vebrs. Delavci so združeni sestavili kandidatno listo pod imenom "Marksističhi delavci in kmetje". Pričakovati /je bilo, da bodo vsekakor zmagali. Vsaj Koroščeva oblast je tudi tako. mislila in Je razveljavila to listo, hotoč si tako zasigursti zmago sebi. Povod Jim je dal podpis nekega sodruge. Ts ni imel na razpolago tinte, pa je dejal: "Kar drugi naj podpiše, saj bo veljalo/' Malo lahkomiselno je sicer bilo, vendsr je on pozneje izjsvil, da je za to listo in da je ni podpisal lastnoročno le radi tega ker ni imel pri sebi tinte tisti hip ko bi bil moral podpisati. Vsak izgovor pa je dober, četudi ga pes ns repu pri-nese — ps so razveljsvili listo. To js vsaj za enkrat najboljše o-rožje proti delavcem. Delavci bodo eeveda vložili pritožbo, a volitev ae ne marajo udeležiti. Tak je Korošcev sistem za delavce. .. Njegov tovariš Goearje — delsvski vodjs krščansko soci-jelne smeri .. . ■■^■v |Mmgm umrl je prokflrtA Stavbne družbe v pokoju Ivan Medica. — Ns Vožarskem potu 4 v Ljubljani jo umrls Franja Matkova v starosti 35 let. -r V Ljubljani je umrl zasebni uradnik Oton Pom-pe. — V Tržiču je umrla posest goetilničarks Pranje PHSeaJA Malo čudna intervencija redkega Škofa. Reški žkof Saina (to je daj in izpod aažega istr. skega krova) je go*č fašist, ki je vedno na uslugo fašističnim funkcijonarjem. Poročali smo, kako j« reški trgovec Derenčin v veži svoje hiše neki večer za-del na orožnižkega maršala Lec-ceja v objemu z neko žensko. Drugi dan je bil Derančin pozvan na kvesturo, kjer ga je Lecce surovo napadel in težko ranil. Derenčin je podaftožbo proti maršalu Leeceju pa čeprav se je z vseh strani zahtevalo, da naj tega ne stori. Protifašistična "U Liberte" v Parizu poroča z Reke, dk je Derenčina takoj drugi dan po napadu posetil škof Saina. Poslal ga je k njemu prefekt Kvorijo. Skof je prigovarjal Derenčinu, da naj ne vloži tožbe ln naj odpusti Leč-ceju kot dobremu fašistu in dobremu sinu krščanske cerkve... Škofa je Derenčin poučil, da hi odpuščanje v tem primeru pomenilo kapitulacijo morale pred nemoralo. Zelo vznevoljen je škof takoj na to odšel. Po cerkvah so ee gibali ns proslavni dan fašističnega pohoda v Rimu goriški fašistični voditelji. Na Sveti gori je bila oft cijelna inavguracljs romarske cerkve. Frančiškanski predstojnik, znani pater Insma je goreče proslavljal Duceja in fašizem. Na Konstanjevici so inavgnrire-li obnovljeno cerkev, posvečeno "Madoni strelskih jarkov". V konstajeviškem samostanu, kjer Je živel in deloval pred desetimi leti umrii pater Skrabec, se šopirijo sedaj laški menihi. V Sa-vodnjah so otvoril! novo župno cerkev. Po vseh novih cerkvenih zgradbah je postavljen fašistični znak ln fašistična letnica. •o živali inteliftitRi ali M? Idrija dobi še eno vojašnico. \£išji svet v ministrstvu za javna dela je te dni odredir vse potrebno za zgradbo nove vojašnica v Idriji. Nastanjen bo v njej en pehotni bstaljon. Učitelji z "eksotičnimi" pri. imkl se morsjo po ukazu šolskega skrbnika javiti pri politični oblasti, da jim priredi italijanske priimke. Tršaški učitelj Ba-lok se zove sedaj Ballori, Josip Gabrijelčič Gsbrielli, Marije Dendrič Derni, Mario Dendrič Valil, Ivan Antoničič Antoni, Msrijs Schwarz Negri, vsi v Pa-zinu. v. ' POSLEDICE HOOVERJEVE ZMAGE. VeMksmu busineaau bo dana vsa prilfca n razvoj. Washington, D. C. — Zmaga republikanske stranke in njenega kandidata Hooverja pome-nja, da bo imel veliki business vso priliko, da se rezvije v še večji obseg, kot se je že. To je mnenje Lincoln Steffensa, znanega poznavatelja političnih vprašanj in pisatelja. Steffen-son študira še več let politično ekonomijo in je v zadnjih letih proučeval mednarodno situscijo v Mehiki, Rusiji, Italiji in V dru-gih državah. '^Smithov poraz pomeni konec liberalizma v emislu Jeffersono-vega invididualizma", js dejsl Steffens. "Stari liberalizem ne more imeti več mesta v moderno organiziranem življenju. Ve-likim korporacijam nasproti morajo stati le močne organisacije delavstva. Srednji stan, trdnjava liberalizma, Igra čim dalje manjšo vlogo v narodnem življenju." Steffens prerokuje, da bodo prišli pogoji, da se ustvari nova opozicija v prvi veliki industri-jalni krizi. Izvršni uradniki velikih korporscij bodo stali takrat pred alternativo: ali se coižajo mezde delavcem, ali ps se skrčijo dividende. Delevci se bodo morsii orgsnizirstt, ako bodo hoteli preprečiti znižsnfe plač, in'iz tega se bo razvila mj-va politična stranka. Hoover ne bo dopustil, da bi aentimentalnoat ovirala rssvaj velikega businessa, meni Atef-dena. Povsod, doma in v tuje-tematvu, ae bo gledalo, da se razširi produkcija. Metode oz-korčnega buslneaes bode poštar le realnost v Wsahingtonu v prihodnjih štirih letih, ko bo Ho* ver ns čels jlsde. Se en način reakcije je selo pomemben v živalskem duševnem življenju. To je posnema nje kretenj drugih živali iste vrste. S takim posnemsnjem do-sezajo mlade živali rasne avto. matske spretnosti svojih staršev, Posnemajo pa včasi tudi druge, podobne Živali. Tako mladi pes, ki ga vzgaja mačka (kot piše Darerin), poprime a v-tomatizem umivanja s prednjimi tačicami. Pri ukročenih o-picah opažamo, 'da posnemajo čleveške kretnje, zato ee lahko nauče raznih manipulacij. A tudi to posnemanje se opravlja, kaj pa, brez vsakršne uvidevnosti glede vzročnih vesi, torej bres inteligence, ker selo lahko doženemo s poizkusi. Zdaj navedimo nekatere primere. Pod B je primer, ki ga Je apisal avtor prvega Članka, pod Z. pa njega rasčlenba in kritika dr. Zarnika. B. 1. V Koterih pri Vzgorcu v Dalmaciji je imel cestar Ante Radič lovsko psico, po imenu Lisko.' Ko je nekega dne podile ta j ca, se je vlovlla v lisičjo past, ki je bila zapeta ln po o* bičaj u pokrita s suhim listjem. Po tej izkušnji se ni psioa nikdar več vlovila v past. Pri pogonu je često naletela na pasti, vendar je tako vešče ln hitro u-darila s sprednjo nogo ob konec paeti, da se je le»ta takoj sapria; šele zdaj jo je Liska preskočila. AH jI j*'?omagel pri tem vid ali voh ali oboje 7 Z. 1. Da psics, potem ko se jo enkrst vlovila v past, nI nt-kdsr več padla vanjo, je vzrok enostavna asociacij s vonja tn optičnega vtiska pssti poleg pre-dočbe bolečine, ki se jI je s podobo te pasti vtisnila v pomin. Morda je psiea kasneje slučajno udarila s nogo ob rob pasti, pa je past sapria, ne da bi se ponovila bolečina, ki jo je past prvikrat povzročils. Ali je na* tanko tako pot opisuje svtor, ali ps so vmes še kaki nem nszna* ni vtisi, je težko reči. B. 2. V isti vasi je imel Jure Radič majhnega psičks s zelo grdim fcobcem. ' Ce so slučajno ponoči komu v soseščini odšle ovce, koze ali tovorno živinče is hleva, niso mogle nikdar v Škodo, ker je pes skakal okoli njih, lajal in jjh podli nazaj v hlev; zdaj pa zdaj je stekel h gospodarjevim vratom in tu tulil In grebel s kremplji, dokler nI gospodar vstal. Nihče ni nikdar psa tega učil, to vem dobro; tudi ni ta pds hodil s paštirjl ns pašo. Z. 2. Po večini je pri peu že prirojen nagon, da mu vsi večji objekti, ki se pomikajo, vlivajo zlasti ponoči slrsh ln da pes zaradi tega laja. Da ss Js to dogajalo tedaj, ko so ovce zapustile hlev, Je povsem neravno. Ce Je vtlsk strahu sllnejfti, tedaj pes na osnovi prejšnjih asociscij išče svojega gospodarjs, ki ga najde s pomočjo voha. Cejepot do gospodarjs uprta, bo pes v svojem rszbUrJenju marslksj počenjal: grebel po tleh, po vra-tih Itd. Takšna dejanja postane-Jo počasi avtomatska, ■g. 3. Ugsr Joca Vejinovič v Mokrem polju pri Kntnu se Je rr&vilii ha sejma upijsnll in spri z nekimi ljudmi. Ko se jI vračal domov, so ga le-ti priča-ksll v zasedi in nspadH. Znanci ko ga ranjenega prenesli z ceste neko prijateljsko hišo. Z lo-garjem Je bil tudi njegov pes, ki pa je tekel po navadi vedno naprej pred gospodarjem, topot pa je odšel precej daleč z logarjevl* mi znanci. Ko Je pes opazil, da njegov gospodar no gre za njimi, ee Je vrnil; ko po je našel sledove goepodarjeve krvi, Je jel nemilo rvljlti in je po eledi prišel v hišo, kamor so sanesii gospodarja. Tu je skočU na posteljo in je jel goepodarju llzetl roke. hoteč priti do ovitih ran. Morali so ga pustiti, da je ležal pri gospodarju v postelji Ko so logarja prepeljali v 20 km oddaljeni Knin, so"psa zvezali, a kolek je pregriznil vrv In prišel v Knin prav v trenutku, ko jo gospodar vstopil v vlak, kl je vozil ftibenfk. Pes je pol ure tekel za vlakom; ko pe je opezll. da gs ne more dohajati, se je vrnil domov v Mokro polje. Te je vsak dan nekajkrat stopil na cesto In precej čsss tulil, tsko se Je dogajalo slednii dan. dokler se nI logar vrh« Iz bolnice. Z. 8. pa pes vohaje najde svojegs gospodarja, Je znana stvar. In da vonj gospodarjeve krvi — ki ima vsekakor podobno obeležje kot njegov običajni vonj, s je vendar nekoliko drugačen In najbrž tudi jačji — vznemirja psa. je takisto umlji-vo. Prav tako Je pes s pomočjo voha našsl gospodsrja^ Kninu. In da je tulil, ko mu je manjka lo prijetno zaznanje gospodarjeve prisotnosti, še ni niksk znak Inteligence. . Tako žal v nobepem izmed navedenih primerov ne moremo najti niti najmanjšegs doka*« za kako intsligentno delo. " . .ich sehe nieht die Spur von elnem Geist und alles Ist Dressur." (Goethe.) Vse to sloni samo na asociativnem spominu, neko« liko pa tudi na avtomatizmih in nagonih. In tako je z ogromno veČino živalskih skcij, če jih podvržemo natančnejši rasčiem-bi. Živalska psiha se selo rasli* kuje od tfkše, slasti ps Je — kot že omenjeno ~ loči to, da ji ne« dostaja uvidevnosti ss vzročne vezi. Sele pri višjih sesavoih, pri sntropoidnih opicah, so dog-nani prvi, a selo skromni za- treba naloliU Sivčku, pred gradom na klopi, naročila tudi hlapcu, da opravi dolgo-uha. ln odpoalala etrica Pepeta. Potem pa je v/.prejemala v pritlični eobi poleg vele točno prihajajoče goate: gospo Gotova s dvema hčerama. gospo pi. Helijevo e hčerko in sinom in le več mladih goepodov, večinoma študentov, bivajoči h na počitkih v bliinjem trgu aH aoeed-njih selih in gradičih. Namenili eo ae danee na! Kremen, dokaj visok hrib na vgfcodu domaČe doline čeger podrutnlčaa cerkev, tel di kaplan Je bil naprolen. da Jim bere malo tam gori. toda obetal je, da jih le pričaka pri eerkvi, ker mu je Ml t doma pot tja prile*- JARA GOSPODA Člani in članice S. N. P. J. ■ Sedaj lahko dobite J Uet Proeveta veak dan sa eno leto in knjigo 1 AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.00—ako A nam pošljete brez odbitka svoto 96.30. A Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEfiKA A SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna 91.50, In PATEHf MALA VEN-TUBA V KABARETU, vredna 91.50, akupaj vrednost 9^.00 in dnevnik ProeveU a eno leto A za svoto 96.30. rg-^^MB To velja za člane S.N.PJ. za vae jg^VB atare la nove naročnike. Ne člani pla* čajo 97.50. (&l!r Lahke dobite pol leU dnevnik Proeveta ia akupne vrednoetl aa 92.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO In INFORMATOR ako nam pošljete svoto 92*00. Nečlani poiljejo 94.50. AU pa aa 92.00 pol leta liet ProeveU in knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani 98.50. ' _____ Td vee velja aa etare in neve naročnlite. Vaak mora poalati eele svoto breg odbitka. Daaer in naieBla pošljite na upravniitvo na naalov t- PROSVETA, 2057 So. Laemdale Ave„ Chicago, BL Pošiljam ■»»•••••••••••■••••••m Ime ********** .........m.................... ..•••». »m. ................ ...... •»»•••»••«»•« Naalov ....................... ............................. Brlava....•......••................ ............. CL društva. Naenkrat počiU v smeh. Moja zapadna odkritosrčnost se sdi njuni kitajski zahrbtnosti neverjetno amelna. Bogme, niti besedice ne razumem iz ie storijo. Tepec sem, popoln tepec. Tsi mi pa takoj pojasni. — Ti, Evropec — ubiti. Jaz — Kitajka — ne ubiti. In jas ae Vprašam: — Ubili bi me tu, pri vama? — Da, Neprestano se rešita in kale-U bele zobe, tofla brez najmanj-ie zlobnostl. Smehljata se prijetno. Moja paivnofh se jima sdi neverjetna. Kadim zelo jfeliko pipo opija. In v Urokih kolobarjih dima vidim krvavo vjsijo: Moja odsekana glava, obetena na kol Um sa plotom. Moje telo raz-sekano, na beljh stenah bele !i-ae. Kao in T^ pa gledaU vae to smeje. — Kao, Tsi* vidva me torej ne ljubiU? . Mar vama nisem dober gospodar? Na kraanih rdečih ustnah ni več smehljaja. Začudenje napolni poševne oči, čijih sijaj prodira v moje oči in akula v njih nekaj preHUti Ha, kaj sem bleknil? Kaj morejo biti barbari is Evrope radovedni na čustva avoje slušinčadi? Odgovora ni. Ponavljam: — Mar vama niaem dober gospodar? Tedaj se Tsi odloči. Začenja se dobrikati: — Da, rada U imam, dober goepodar si. Gleda mi v oči in ponavljaj — Dober goepodar, zelo dober. . In nenadoma me objame la poljubi. Ta poljub ni Ukarijo-tov. Ne. U poljub na laže. A zdaj? Zdaj ničesar ne rasumem. Ne razumem ničeeer, ničesar ne razumen. Okolo jednaJsU ure se je jela prazniti gospodska soba. Zunaj v prvih dveh sobah je le vpilo in razgrajalo nekoliko eejmarjev, ki so ae vračali z mestnega sejma in tukaj sklepali do sedaj le nedognane kupe in pogodbe, kričali in lepeUH, pri vsem pa pili in trkali a kozarci. * Oskrbnika sU se, sedaj ta, aedaj oni, ba-vila s Ančtko, sedečo pri peči v prvi sobi. Mračno je bilo tam, in piv*i pri misi so bili preveč utopljeni v svoje krave in vole, da bi bfl kdo pogledal tja na klop. Tam pa Je sedaj U, sedaj eni obeh oskrbnikov hotel imeti poljub od deklioe. Dobil gs nocoj ni nobeden. Minčs je lel nekolikokrat mimo njih in osorno velel: —"Ti — tam notri nimajo vina!" Toda ko je Ančika poeUvila vino tja pred adjunkU in notarja, aedla jI zopet naaaj na klop v prvi sobi, ln jeden oakrbnikov Je bil zopet tukaj. Napoaied Je odllo vaa, samo oaa dve v gospodski sobi, adjunkt in notar, oetala aU sama v livarn rasgovoru, ki aa je lele zdaj vnel med njima in čegar predmet je segal daleč daleč nazaj v leta njiju prvega prijateljstva, v ono dobo, ko je cvetd v mladenilkih srcih "lipov cvet" prve Uubesai, poln vonjave, vendar bree sadu. In vaa U epomino je nocoj povzročila le oaa suha tiskana novost v uradnem Usta. da js novim eodnlkom v Groblje imenovan Andrej Vrbenoj! Mo je petaajet let prej. %Bsd nizkimi vrati jednega onih gradičev, katere sreča varno v prelepih, g bukovino po-rasšemh dobravah dolenje Kranjake malone raake četrtinko ure. zbrala ae je precejinie dnribe gospode e kmetov: tri poetarne gospa, dva tadi le sivolasa gospoda, pet aH ieet goapo-dičin. med njimi tri pod dvajset, Jedna pod tri d sest. jedna ali dve pe nad trideeet let; mimo tega pet ali Ieet goapodičev, katere je bilo ekero vee po dobi uvrščati med dvajeeto in pet-i»dvajseto leto. Ne Veeelki, Uko Imenujejo U gradič, bilo ie le dolge obično. da ea je tam zbirala iHttdna goepodaka mladeč ae v prelepem poletnem čaau, ko je bila prilika ulivatl slasti dijalke počitke. Studijosov Je bilo povsod, bodisi v sosednjih gradovih, ali pa v kmeUkih hišah, in leneka mladina, kolikor je ni oeUlo te leto ln dan v domači hili ln šoli. prihajsla je tudi is meet k sorodnikom In znancem. Pri Orlov I h na Veeelki eo bila vedno goetoijubna vrata odprU na IzteUJ. Lahka sepUmberaka megla ae je dvigala nad lentrupertako dolino, ln od gosto obraate-nih gozdnih robov eo odmajali zadnji zvoki »upnega zvona, ki Je pel eedmo jutranjo uro. 'Tine, kje imaš Sivčka?" zavpije bradat goepod. kateri Je sa drugim, nekoliko sivolasim tovarilem ravnokar stopil is vete. "Je le tukaj r zakMči lirokopleč hlapec, goneč od hleva sem 0olgooha, osedlanega s dvema, na vsako stran pripetima košarama "Kje Je vino? Kje kruh. kje pečenka?" nadaljuje oni ln nemirno maha i veliko gorja-čo po sraku. Ril Je, da ga Ukoj paedsUvimo. gralčak s Veaelke, gospod Orel. "Vsa Je pripravljeno, vae Je tu. pepe r hiti Jedna ismed onih gospodam, o katerih amo dejali, da so bile pod dvajsetimi leti. Pri Um . le nosi steklenice, zavitke la razno drugo robo a klopi pred gradom ter vae sklada v koleri na oelovem aedlu. m t****™ jedee Jes tudir odsove ee eekaj drugih. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila sa veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ikam, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO aNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' 'v « ' " > * , linijsko dele prve vrste. Vae pojasnila daje vodstvo tiskarne & N. P. J. PRINTERY M7-M 8«. Uwidib Arom