Jerneja Ferlež z mariborskim županom Francem Kanglerjem in predsednikom Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad, Francijem Pivcem. Foto: Ivan Vinovrški, Maribor, 20. 3. 2009
Dobitniki Glazerjevih nagrad za leto 2009.
Foto: Ivan Vinovrški, Maribor, 20. 3. 2009
DR. JERNEJA FERLEZ, PREJEMNICA GLAZERJEVE LISTINE ZA LETO 2009 ZA KNJIGO »JOSIP HUTTER IN BIVALNA KULTURA MARIBORA«
V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je Mestna občina Maribor 20. marca 2009 podelila visoka priznanja za posebne dosežke v kulturi, Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine.
Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad je eno od treh Glazerjevih listin podelil dr. Jerneji Ferlež za knjigo Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, ki jo je tik pred novim letom izdal Umetniški kabinet Primož Premzl. V obrazložitvi so zapisali, da je dr. Jerneja Ferlež z vsemi tremi etnološkimi monografijami - Mariborska dvorišča: etnološki oris (2001), Fotografiranje v Mariboru: 1918-1941 (2002) in Josip Hutter in bivalna kultura Maribora (2008) vzbudila veliko pozornosti. Kot soavtorica scenarija je sodelovala tudi pri dokumentarnem filmu Mariborska dvorišča (2004), posnetem po njeni knjigi. Po treh tehtnih znanstvenih dosežkih je knjiga o Hutterju tisti presežek v delu dr. Jerneje Ferlež, v katerem se je znanstveno delo humanistične intelektualke zlilo z občutji družbene skupnosti, ki jo raziskuje in o kateri pripoveduje. Prav ta presežek je tisto, kar si zasluži trajno priznanje.
Knjiga o bivalnih okoljih, ki jih je zasnoval in zgradil Josip Hutter, je tesno povezana z raziskavo bivalne kulture Mariborčanov, ki jo je Ferleževa končala leta 2007 kot doktorsko disertacijo. Njena zmožnost, da iz treznih gradbenih načrtov in skopih tehničnih opisov gradnje izlušči etnološko zanimive »karakterne posebnosti« vil, stanovanjskih kolonij in blokov, zagotavlja njenim študijam dokumentarno podlago. Njihova najdragocenejša razsežnost je, da pri pisanju povezuje teorijo tako z dokumenti kakor s pričevanji. Najprej spodbudi informatorje, da ji dajo presenetljive podatke, potem pa s svojimi knjigami izvabi iz
1 http://www.rtvslo.si/kultura/modload.phc?c_id=463538c_menu=4&c-m od=rnews&func=read&op=section&rss=1, 13. 5. 2009.
bralcev presenetljive zgodbe.
S knjigo Josip Hutter in bivalna kultura Maribora je avtorica razkrila nekaj, kar je bilo v Mariboru ves čas zelo navzoče in hkrati ne povsem razkrito: Mariborčani so vedeli za stavbe, uporabljali so njegov priimek, niso pa se zavedali, kako zelo je njihovo mesto in njegove prebivalce zaznamovala Hutterjeva velikopoteznost, ki je povezala odmaknjene dele mesta in mesto hkrati notranje strukturirala z izjemno naprednimi in kakovostnimi oblikami bivanja. Tudi zato je monografija pomembno dopolnilo vseh dosedanjih raziskav nekdanjega in današnjega Maribora.
Recenzent knjige in hkrati mentor pri nastajanju doktorske disertacije dr. Vito Hazler pa je zapisal, da je knjiga o Hutterju »pomembno dopolnilo vsem dosedanjim raziskavam nekdanjega in današnjega Maribora. Pomembna je tudi kot vodilo mestnim spomeniškovarstvenim in urbanističnim prizadevanjem, da se vsa tri obravnavana bivalna okolja2 vzdržujejo in ohranijo še naprej, saj v ocenah meščanov sodijo med najvišje mestne vrednote r^i3
Hutterjeva vila ob parku, Hutterjeva delavska kolonija na Pobrežju in Hutterjev blok v središču mesta.
Dr. Vito Hazler, Ocena knjige. V: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora (Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl d. o. o., 2008), 103.
147
9 0 0
* Irena Destovnik, univ. dipl. etnol. in soc. kult., samostojna ustvarjalka na področju kulture. 1000 Ljubljana, Primorska 8, E-naslov: irena.destovnik@siol.net
2
3