Leto 1904.
297
Državni. zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIX. — Izdan in razposlan dne 25. oktobra 1904.
Vsebina: (Št. 121—123.) 121. Ukaz o uredbi trgovine z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih posodah, veljaven za obseg kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino krakovsko in za obseg vojvodine bukovinske. — 122. Dopustilnica za lokalno železnico z ozkim tirom od Kirchberga ob Pielacbi čez Marijino Celje v Gußwerk. — 123. Ukaz, s katerim se izdajajo določila za ustanovitev vzajemnosti nasproti Nemški državi gledé izvrševanja tam sestavljenih spisov in listin.
m.
Ukaz ministrstev za trgovino in za notranje stvari z dne 7. oktobra 1904. 1.
o uredbi trgovine z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih posodah, veljaven za obseg kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino krakovsko in za obseg vojvodine bukovinske.
§ l.
Trgovina z žganimi opojnimi tekočinami, ki so s primesjo ali brez primesi pripravne za pijače (špirit, žganje, rosoljo, rum, likêrji, alkoholovite esence in enake), v zaprtih posodah v množinah z manje nego petimi litri (trgovina z žganimi opojnimi pijačami na drobno) je na podstavi § 24, odstavek 1 obrtnega reda (zakon z dne 15. marca 1883. 1. [drž. zak. št. 39]) za obseg kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino krakovsko in za obseg vojvodine bukovinske odvisna od koncesije.
§ 2.
Ta koncesija daje pravico zgolj za trgovino z žganimi opojnimi tekočinami v § 1 ukaza ozna-menjene vrste v zaprtih posodah in zapečatenih steklenicah, kakor je običajno v trgovini. Predpisi gledé točenja in prodajanja omenjenih pijač na drobno se s tem ukazom ne izpreminjajo.
§ 3.
Za dosego koncesije se zahteva poleg občih pogojev za samostojno obrtovanje zanesljivost in neomadeževanost prosilca.
Koncesijo je na vsak način odreči, če govoré zoper prosilca dejanstva, iz katerih se sme sklepati, da bode obrt zlorabljal v pospeševanje pijančevanja.
Ob podeljevanju koncesije se je ozirati na krajevne razmere in na možnost policijskega nadzorovanja.
§ 4.
Trgovina z žganimi opojnimi pijačami na drobno se ne sme izvrševati v istih prostorih, v katerih se izdelujejo te pijače.
§ 5.
Tistim, ki tržijo z žganimi opojnimi pijačami na drobno, ni dovoljeno imeti v svojih prodajalniških prostorih v času, v katerem so dostopni kupovalcem, žgane opojne pijače v nezaprtih posodah.
§ 6.
Obstoječi samoprodajni predpisi se s tem ukazom ne izpreminjajo.
§ 7.
Prestopke predpisov tega ukaza je kaznovati po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ 8.
Ta ukaz stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Koerber s. r.	Call s. r.
67
(SloTenUoh.)
298
Kos LXIX. 122. Dopustilnica z dne 15. oktobra 1904.
133.
Dopustilnica z dne 15. oktobra 1904. 1.
za lokalno železnico z ozkim tirom od Kirchberga ob Pielachi čez Marijino Celje v Gußwerk.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „ lokalna železnica St. Polten—Kirchberg ob Pielachi—Mank“ po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti od postaje Kirchberg ob Pielachi proge St. Pölten— Kirchberg ob Pielachi imenovane delniške družbe čez Frankenfels, Puchenstuben in Marijino Celje do Gußwerka.
§ 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 11. dne julija 1986. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dä koncesijonarka na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-“tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice, in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§ 5.
V ostalem je smatrati v začetku oznamenjeno lokalno železnico za celokupno sestavino podjetja lokalne železnice, ki je predmet dopustilnice z dne 11. julija 1896.1. (drž. zak. št. 124), razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 10. januarja 1898.1. (drž. zak. št. 17), in dopustilnice z dne 1. junija 1904. 1. (drž. zak. št. 56) in določila § 6 do vštevši 15 najprej omenjene dopustilnice naj se torej z iz-premembami, ki se pokažejo iz omenjenega razglasa c. kr. ministrstva za železnice in iz določil § 5, odstavka 2 dopustilnice z dne 1. junija 1904. 1. (drž. zak. št. 56) odslej uporabljajo tudi za železnično progo, ki je predmet te dopustilnice.
Wittek s. r.
Kos LXIX. 123. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1904.
299
183.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 19. oktobra 1904.1.,
s katerim se izdajajo določila za ustanovitev vzajemnosti nasproti Nemški državi glede izvrševanja tam sestavljenih spisov in listin.
V Nemški državi odrekajo sodišča pripoznanje razsodbe kakega avstrijskega sodišča zaradi nepravilne vročbe odredbe, ki vpelje pravdo, ne samo v primerili, določenih s § 328, št. 2 Nemškega civilnega pravdnega reda, temveč vedno tudi tedaj, če se odredba ni vročila v lastne roke, kakor določa § 80, št. 2 avstrijskega izvršilnega reda.
Cesarska Nemška vlada je izjavila, da Nemška sodišča ne bodo imela vzroka, zahtevati nadaljevanje te prakse, čim izjavi c. kr. vlada, da avstrijska sodišča preskusujé pogoje za izvršljivost spisov in listin, ki so bile sestavljene v Nemški državi, ne bodo zahtevala več nego § 328, št. 2 Nemškega civilnega pravdnega reda.
Potemtakem se za ustanovitev popolne vzajemnosti nasproti določilom § 328, št. 2 Nemškega
civilnega pravdnega reda po § 84 izv. r. ukazuje naslednje:
Ob odločbi o izvršilnih predlogih, ki se opirajo na razsodbe Nemških sodišč ali na poravnave, sklenjene na njih, naj se ne uporablja § 80, št. 2 izvršilnega reda. Zaradi nedostatnosti ravnanja ob vročitvi odredb, ki vpeljejo pravdo, se sme izvršilo odkloniti samo s lakirni pogoji, po katerih je po § 328, št. 2 Nemškega civilnega pravdnega reda izključena pripoznava kake avstrijske razsodbe v Nemški državi.
Zadevna določila § 328 Nemškega civilnega pravdnega reda se glasé:
„Pripoznava razsodbe kakega inozemskega sodišča je izključena : . . . .
2. če je toženec, ki je izgubil, Nemški državljan in se ni spustil v pravdo, ako mu poziv ali odredba, ki vpelje pravdo ni vročen niti v državi pravdnega sodišča osebno niti po nemški pravni pomoči“.
Ta ukaz stopi 1. dne novembra 1904.1. v moč v dopolnitev ukaza pravosodnega ministra z dne 21. decembra 1899. (drž. zak. št. 253).
Koerber s. r.