€ at M k W* m f * H t1«' p t * m i. ^ # v. • i i ^ # M \ F r ^ Ifc i« M <} : 06 ^»"enskem kulturnem prazniku je bil v četrtek zvečer v Kranju koncert Akademskega komornega zbora Kranj, o Triiču pa so odprli razstavo ilustracij Prešernovih pesnitev — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 11 JesSltei1: ?**. konference SZDL in TKg' Kr?ni' Radovljica, Šk. Loka Krani rioT • aj? Cp Gorenjski tisk - OdJoln^S Anton jAiklavčič dogovorni urednik Albin Učakar GlASILO SOCI Kranj, sobota, 9. 2. 1974 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO 154 delegatskih mest J? i^IV,odbor očinske konference n« e zveze Kranj je v torek "a razširjeni seji, ki so se je udeležili J.",.1. Predstavniki drugih družbeno-hUli x- organizacij razpravljal o X.?. organiziranosti kranjske ob-^ske skupščine. Na seji so sprejeli ' bo kranjska občinska skup-Hrlk8 V Pnh°dnjem mandatnem ob-J"?6'3 tri zbore- Zbor združenega dela bo imel 85 delegatskih Ta "mandatnih mest, zbor kra-imil skupnosti, v katerem bo 'mela vsaka krajevna skupnost eno mesto da je lastnik odpadkov verjetno Janko Jakopič, s pa bi kasneje še kaj spreminjali svoje odločitve, ko vemo, da so že zelo formirane, pa je malo verjetno. Če bodo te namere držale, potem se bo od sedanje generacije gimnazijcev vpisalo na strojno in elektro fakulteto le 12 gimnazijcev, na biotehnično 10 in na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo 30. Zelje za študij na višjih šolah so med gimnazijci v manjšini, le 14 želja je v anketi, od tega 4 za višjo šolo za socialne delavce, 5 za pedagoško akademijo, ostali pa za zdravstvene delavce. L. M. ljubljanska banka Upokojencem Spoštovani upokojenci! Nedvomno si mesečne dohodke vsakdo razporeja za redne potrebe in občasne večje stroške. Prav hranilna knjižica pa je pripomoček, ki je vsakomur dobro poznan in ki omogoča dvig gotovine sproti po potrebi, denar pa je ves čas dobro shranjen in obrestovan. Vsekakor je tak način gospodarjenja z dohodkom še posebej zanimiv za upokojenca, saij mora razmeroma nizke dohodke skrbno razporejati in varno hraniti. Zato je najprimernejše, da svojo pokojnino z nalogom Zavodu za socialno zavarovanje prenese neposredno na hranilno knjižico. Mnogi upokojenci so to že storili in so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Pri naši banki imajo tudi prednosti pri najemanju potrošniških in drugih kreditov. Postopek za prenos pokojnine na hranilno knjižico je enostaven in se opravi na podlagi obrazca, ki ga upokojenec pred loži v poslovni enoti banke, kjer želi imeti svojo hranilno knjižico. Banka mu izda hranilno knjižico in že vsak prvi delovni dan v mesecu jo lahko predloži pri njej, «».-.« • Robe po dež-J skrbimo> da bo okolje čim lepše. Na sliki: Odpadki, ki so kot °to; F PerdanZras^* neflaj metrov od odcepa za kamp Šobec. — A. Ž. Na zadnji seji občinske skupščine v Tržiču so razpravljali o problematiki alkoholizma v občini. Predvsem pa o težavah, ki nastajajo po vrnitvi zdravljenega alkoholika iz bolnice. Zdravljenje alkoholika se v bolnišnici ne konča, temveč se nato nadaljuje po klubih zdravljenih alkoholikov, ker se lahko le na ta način doseže večja vzdržnost od alkohola. Poznavalci problematike alkoholizma menijo, da dosegajo bolniki, ki so se zdravili v Škofljici in nadaljujejo terapijo po klubih zdravljenih alkoholikov, tudi 80-odstotno vzdržnost. Za bolnike, ki so se zdravili v Begunjah, pa isti menijo, da je odstotek vzdržanih manjši. Obe bolnici imata v Tržiču kluba zdravljenih alkoholikov. Begunjski klub ima lastne prostore, člani pa se pod strokovnim vodstvom kolikor tolikq redno sestajajo in dosegajo uspehe. Škofij iškega kluba praktično ni. Pobolnišnično zdravljenje doma je torej praktično nemogoče. Zato odhajajo nekateri Tržičani v kranjski klub zdravljenih alkoholikov. Nedelavnost, neorganiziranost in težave škofljiškega kluba zdravljenih alkoholikov so poglavitni vzrok, da bolnica v Škofljici alkoholike iz tržiške občine ne sprejema rada. Nekateri odborniki so se ob tej ugotovitvi spraševali, če je tako stališče bolnice upravičeno. Kljub prizadevanjem problematika alkoholizma v tržiški občini očitno še ni urejena. Odborniki so menili, da mora družba podpreti tisto metodo zdravljenja alkoholikov, ki je najučinkovitejša, pa naj bo to »škofljiška« ali »begunjska«. V prizadevanja se morajo vključiti družbenopolitične organizacije, socialne in kadrovske službe delovnih organizacij in seveda zdravstveni delavci. Le tako bo moč oblikovati močan strokovni »team«, ki bo sodeloval z bolnico ter pomagal pri delu kluba zdravljenih alkoholikov. Na zelo pozitiven odmev je naletela pripomba enega od odbornikov na torkovi seji skupščine, ki je dejal: bolnica in klub sta zadnja stopnja zdravljenja alkoholika. Kaj smo pa storili, da se alkoholizem naprej ne bo več bohotil? Res smo prvi v republiki sprejeli odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sfedmo uro zjutraj, vendar smo pri uresničevanju tega odloka in kaznovanju kršilcev premehki... J. Košnjek Družabni plesni večeri Kolektiv Motela Medno, ki posluje od novega leta kot TOZD podjetja Kompas, si prizadeva privabiti čimveč gostov. V ta namen so pričeli prirejati družabne plesne večere ob sobotah in nedeljah. Nastopil je že poljski ansambel Baltik, zvrstilo pa se bo še več domačih ansamblov. -fr Klavnice Radovljica zopet v naših trgovinah. Posebno priporočamo želod čke in hrenovke. šPEcerina ooo® k JW « Sobota, 9. februarja 1974 Iskra Tovarna gospodinjskih aparatov Škoija Loka — Reteče v Združenem podjetju Iskra Kranj V sezoni februar — oktober 1974 rabimo več skladiščnih prostorov v okolici Škofje Loke, Kranja in Medvod. Organizacije in zasebne lastnike, ki imajo večje prostore, katere bi bilo moč uporabiti v te nemene in jih želijo oddati v najem prosimo za čimprejšnje ustrezne ponudbe. Pogoji in plačilo po dogovoru. Informacije daje gospodarsko planski sektor tovarne tel. štev. 064-61-861. S sodelovanjem do napredka V ponedeljek zjutraj na letališču Brnik Ker je tovornjak prehitro speljal, je ena zadnjih krav zdrsnila na pristajalno stezo, namesto da bi vstopila na kamion. Precej dolgo je tekala po pristajalni platformi, okrog letala, sredi tovornjakov in drugih vozil, ki jih uporabljajo na letališču ob pristanku letala, preden so jo ujeli. Večjega užitka za firbce si ne moremo predstavljati! Razumevanje in sodelovanje med kmetijsko zadrugo ali obratom za kooperacijo in društvom kmetov za vzajemno pomoč lahko veliko prispevata k boljšemu varstvu živine. To dokazuje sodelovanje med Društvom kmetov za vzajemno pomoč Kranj, ki ga vodi kmet Janez Kok z Brega pri Kranju in Kmetijsko zadrugo Sloga Kranj. Brniško letališče ni le pomembno za slovenski potniški promet, temveč se iz dneva v dan veča njegova vloga v »kontejnerskem« ali tovornem prometu. Že nekaj let je vzpostavljen »zračni tovorni most« s Frankfurtom in drugimi mesti. Na brniškem letališču pa so tudi že pristajala letala, napolnjena z nenavadnim tovorom — živalmi. Stotine in stotine naših prašičev je na primer po zračni poti romalo k tujim kupcem, na enak način pa so prihajali v Jugoslavijo tudi piščanci. »Le kam so me pripeljali!« Tudi krave so lahko letalski potniki Več kot 100 krav v DC-8 — Ljubljanske mlekarne, ki so krave kupile v Zdru ženih državah Amerike, bodo breje telice visoke kvalitete in mlečnosti vzgajale na farmi v Grosupljem — Živali so bile med poletom mirne V ponedeljek zjutraj pa smo bili na letališču Brnik priča nenavadnemu dogodku. Ob šesti uri je pristalo letalo DC-8, last ameriške družbe Airlift iz Miamija na Floridi. Takšno letalo je, napolnjeno z gorivom, težko okrog 180 ton, sprejme pa od 180 do 200 potnikov. Kapitan F. Šebek in sopilota R. Boland in S. Coogler so v meglenem jutru varno pripeljali pred pristaniško stavbo zračnega orjaka z nenavadnim tovorom. V trupu je bilo okrog 150 visokobrejih telic visoke holstainske Precej tekanja, prizori so bili zelo smešni, je bilo potrebnega, da so razjarjeno črno-belo žival ukrotili ter jo strpali na tovornjak. Ce bi se žival poškodovala, bi bila škoda velika. Krava, pripeljana na brniško letališče, stane baje dva milijona starih dinarjev. Direktor TOZD Posestvo Ljubljanskih mlekarn Just Klemen-čič je povedal, da so krave kupili na več zasebnih farmah v državah Wisconsin in Michigan, kjer je v navadi prosta reja. Ameriške zasebne farme imajo največkrat od 30 do 50 Kranjski veterinarski inšpektor Franci Malovrh. Preden so začeli živali iztovarjati, je ugotovil, da so živali zdrave in da imajo s seboj vso potrebno »zdravstveno dokumentacijo«. m m Crno bele holstainske frizijke so druga za drugo prihajale iz DC-8 po posebnem mostičku, ki ga je letalska posadka pripeljala s seboj. Hidravlične platforme, ki jo ima brniško letališče za nakladanje in raztovarjanje blaga in živali, jim še uporabljati ni bilo treba. pasme (frizijka) in nekaj bikov enake pasme. Za nenavadno potniško druščino niso skrbele običajne stevvardese, temveč trije ameriški »kravarji«. Letalo je vzletelo v Chi-cagu in na poti do Brnika dvakrat pristalo. Za dolgo pot je potrebovalo skoraj 10 ur čiste vožnie. Zakaj tak tovor na Brniku? Ljubljanske mlekarne iz Ljubljane imajo na svojih farmah že okrog 1000 krav, vendar žele svoj kravji zarod še oplemenititi. Zato so v ponedeljek na Brniku za potrebe tega ljubljanskega podjetja, ki se z združevalnimi procesi širi na Gorenjsko, iztovorili 90 brejih telic in dva bika. Ostala kravja druščina pa je letela naprej na Holandsko. Več ur je trajalo naporno iztovarjanje živine prek posebnega mostu na tovornjake. Delavci Ljubljanskih mlekarn in letališki uslužbenci so posel dobro opravili, čeprav se jim je pri iztovar-janju zadnjih živali zataknilo. Samo manjša neprevidnost je bila potrebna in ena krava je »smuknila« mimo mostu in zdirjala po letališki stezi. krav. Le redke so večje. Na teh posestvih pridelajo tudi največ mleka in mesa. Tudi posadka, ki je v ponedeljek prikrmarila na Brnik DC-8, je bila nekaj posebnega. Glavni pilot, kapitan, F. Šebek leti že 36 let, pri družbi Airlift pa je zaposlen 26 let. Potnikov zadnje čase sploh ne prevaža, temveč je stroka osivelega pilota, po rodu Slovaka, prevoz blaga in živine. »Trikrat tedensko letim v Južno Afriko, v Brazilijo, Indijo, na Poljsko itd.«, mi je po malici na letališču pripovedoval. »Ovce sem že prevažal in celo orjaške slone. Spomnim se, da je tehtal eden 2 toni. Živali so med poleti ponavadi mirne. Le biki radi vzrojijo in s prednjimi nogami grebejo po tleh. Edina nevšečnost pri takih prevozih je smrad, ki zaide tudi v pilotsko kabino. Vendar se ga d& prenesti.« Prvi sopilot R. Boland pa je bil še posebno navdušen, ko je zvedel, da sem od časopisa. »Moja mati je iz Zagreba. Lepo vas prosim, pošljite ji izvod vaše-ga lista, v katerem boste pisali o meni. Vesela bo!« Posadka, o kateri pišem, je bila v fionedeljek prvič na brniškem leta-išču, ne pa tudi prvič v Jugoslaviji. Šebek in Boland sta bila v Jugoslaviji že na dopustu in našo domovino že kar dobro poznata. Okrog poldneva je bil nenavadni letalski tovor v tovornjakih, ki so ga odpeljali na farmo v Grosupljem. Ameriški DC-8 pa je poletel proti Nizozemski... Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan »Društvo kmetov za vzajemU® pomoč pri varstvu živine Krart smo ustanovili marca leta 19'* Varstvo živine se razvija. Naf društvo ima 131 članov, ki imaJ® v varstvu 450 glav živine. Pop1* teče in se bo število še povečal®; V društvo smo namreč sprejej' precej novih članov,« pripoveduj* predsednik društva Janez Kok. I »Tudi Kmetijska zadruga Sl°' ga je naklonjena naši samop0' moči. Redno me vabijo na zasf danje zadružnega sveta. Cla® društva smo včlanjeni tudi v i* drugo kot dobri rejci živine te» proizvajalci mleka in mesa. družni svet je sklenil, da dfi ^ vsakega našega člana 10 odsto»' kov varstvenega prispevka,« nf daljuje predsednik. i i V čem je prednost takšnega va*' stva živine? i »V primerjavi s premijo je.vaf stveni prispevek izredno nize« saj znaša letno le 120 dinarjev J govedo. Varstvo zajema zdraVJ ljenje in pravico do brezplačni* zdravil, razen tega pa se rejcjj povrne škoda, ki bi jo povzro^ zasilni zakol ali pogin. To velil®® pomeni, če upoštevamo, da sta" enkratni obisk veterinarja n manj 100 dinarjev. Velika pref nost je vzajemnost. Lani in pre®' lanskim smo imeli precej P*1' merov mastitisa. Sklad pri M šem društvu ni zmogel vs^ stroškov. Zato smo si pomagaj z denarjem, ki se zbira v osre®' njem varstvenem skladu pri zi društev za vzajemno pri varstvu živine, ki deluje & ravni republike. V primeru ve* jih nesreč, pri katerih škode P zakonu o zatiranju kužnih D® lezni ni dolžna kriti družb* lahko uporabljamo sredst^ osrednjega republiškega va» stvenega sklada, seveda po Hj? čelu vzajemnosti. Največja P1} dobitev pa je nedvomno san*® upravljanje Članov društva. S* mi odločamo o sprejemu član0* in njihovih živali v varstvo, vsem denarjem, razen prispev* osrednji Zvezi, razpolagamo f* mi.« S. Kuhar - J. Košnjek LOVSKA ZVEZA ZA GORENJSKO — KRANJ, razpisuje prosto delovno mesto strokovnega tajnika Za to delovno mesto se zahteva visokošolska strokov* na izobrazba ustrezne smeri, ali srednješolska strokovna iz* obrazba ustrezne smeri in všaj pasivno znanje nemškega al1 italijanskega jezika. Kandidat s srednješolsko izobrazbo mora imeti še diplomo enoletnega tečaja za lovske tehnike-Nastop službe s 1. marcefl1 1974, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prijave sprejema Lovska zveza Gorenjsko do 20. feb. 1974. Glavni pilot F. Sebek in sopilot R. Boland sta se takoj po pristanku zapletla v klepet s predstavnikom Ljubljanskih mlekarn inž. Justom Klemenčičem (s čepico) ter znanim kranjskim rejcem golobov pismonoš Leonom Suhyjem. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Odbor za medsebojna razmerja Komunalnega podjetja Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje cvetličarne Pogoj: srednja izobrazba ali trgovska poklicna šola, zaželena praksa; 2. skladiščnika Pogoj: nepopolna srednja šola in tečaj za skladiščnika, triletna praksa; 3. steklarja — vodjo delavnice Pogoj: K V steklar s triletno prakso 4. učence — vajence za izučitev poklica steklarja, vrtnarja, zidarja in vodovodnega instalaterja *^°goj: končana osemletka in zdravniško sposoben za poklic Poskusna doba tri mesece, nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dnteh Po objavi na naslov: Odbor za medsebojna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, Pristava 80. Bombažna predilnica in tkalnica-Tržič Kadrovsko družbeni sektor ohii!!riIagi 7* 8' člena Pravilnika o delovnih razmerjih : r1J.amo naslednja delovna mesta v počitniškem domu v roreču za letno sezono 1974: 1. upravnika počitniškega doma Pogoji: -- srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodstvenih delovnih mestih ~ organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti 2. kuharice Pogoji: poklicna kuharica s prakso ali priučena kuharica z večletno prakso 3. 2 točajk-ev Pogoji: ~ dokončana osemletka praksa v gostinski stroki i' vodje strežbe Kogoji; I nS?nCana osemletka Praksa v gostinski stroki 5. 4 servirk Pogoj: dokončana osemletka 6- Pomožnega delavca družbeni Lil*3 Pošljejo pismene prijave v kadrovsko PHjaviieP°4)etja do vključno 20. februarja 1974. vanih no JZi Pnložltl dokumente o izpolnjevanju zahte-družben-S fF?trebne informacije dobite v kadrovsko nem sektorju podjetja. m Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Distributivne enote Kranj v sestavu OZP Elektro Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega referenta 2. fakturista indirektnega odjema 3. KV elektromonterja za krajevno nadzorniStvo Medvode ^a"didati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod; l.j gradbeni inženir s 5-letno prakso in pooblastilom oziroma »zpitom ah gradbeni tehnik z 8-letno prakso in pooblastilom ozi-i oma strokovnim izpitom; Pod 2.: dveletna administrativna šola z 2-letno prakso; ?!V P°kllcna šola elektro stroke in stalno bivališče na področju Medvod. Zaposlitev je možna takoj. Delo se združuje za nedoločen čas. Hn!?udbe 2 U8treznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 obiavi na naslov OZP Elektro Kranj, TOZD DE anJ» Cesta Staneta Žagarja 53 a. cenjeni potrošniki Počakajte z nakupom pohištva do 15. februarja prip* avV)a Marljivi Trsteničani Na Trsteniku deluje že nekaj let kulturno umetniško društvo Straža. Vodi ga 6-članski upravni odbor, ki zna privabiti k sodelovanju ob raznih prireditvah lepo število Trsteni-čanov in okoličanov. Lani je Straža pripravila veliko srečanje harmonikarjev v Moravčah in navdušila prebivalce, da so množično sodelovali pri prireditvah ob Kmečki ohceti. Trsteničani so se še posebno izkazali pri fantovščini v Preddvoru. V goste so povabili napovedovalca Marjana Kralja, razen tega pa je KUD Straža organizirala prireditve in proslave ob pomembnejših praznikih ter partizanski pohod skupaj s krajevno organizacijo Zveze borcev. Člani KUD odidejo vsako leto parkrat v dom oskrbovancev na Turnu nad Preddvorom, kjer skupaj z ansamblom Rudija Jevška, ki deluje pod okriljem Straže, razveseljujejo oskrbovance. Na povabilo Marjana Kralja so obiskali ljubljansko Radiotelevizijo ter odšli na izlet. KUD Straža Trstenik bo letos dejavnost še razširilo. Kegljaški klub nameravajo ustanoviti in organizirati šahovsko sekcijo. Kegljači so prve dvoboje že odigrali. -jk Proslava v Podnartu Delavsko prosvetno društvo Svoboda Podnart bo priredilo proslavo ob 125-letnici smrti pesnika Franceta Prešerna in 30-letnici kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču. Proslava bo v nedeljo, dne 10. 2. 1974 ob 16. uri v kulturnem domu v Podnartu. Sodelovali bodo člani dramske recitacijske skupine in moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart. »Oder-galerija« . v gosteh pri Sv. Duhu Poročali smo že, da je satirična komedija s petjem »Vstajenje Jožeta Švejka«, delo dramatika Igorja Torkarja, ki so jo kot prvi v Sloveniji postavili na oder člani škofjeloškega amaterskega eksperimentalnega gledališča, med občinstvom zbudila veliko zanimanja in pohval. Igralski ansambel pod vodstvom režiserja Petra Jamnika se je zato rade volje odzval povabilu kolegov iz Sv. Duha, kjer bodo Ločani kot gostje imeli dve predstavi: prva je napovedana za danes (sobota, 9. februarja) ob 19.30, druga pa za jutri (nedelja, 10. februarja) ob 16. uri. Pridite, smeh je zdravje! Muzej vabi Čeprav je bil Loški muzej v prostorih starega gradu lani odprt le 7 mesecev in pol (sredi julija so se namreč lotili obsežnega preurejanja in dopolnjevanja zbirk ter rekonstrukcije prostorov), ga je obiskalo skupno 17.039 ljudi, od tega skoraj polovica v organiziranih skupinah. Obenem je v likovni paviljon, kjer prirejajo najrazličnejše razstave, preteklo leto stopilo 14.426 ljudi, torej precej več kakor v prešnjih sezonah. Tistim, ki jih zanima, kaj je z muzejem, naj povemo, da obnovitvena in restavratorska dela tečejo po načrtu in da bodo otvoritev razširjenih, z novimi najdbami obogatenih paviljonov pripravili v drugi polovici marca, (-ig) Jeseniškemu občinstvu se je v petek, 8. februarja, v počastitev Prešernovega dneva dvakrat predstavil Slovenski oktet. Popoldne je pel učencem jeseniških osnovnih šol, zvečer pa odraslim. — Foto : F. Perdan Teden slovenske drame 74 Primož Kozak: Afera To je samo bežen zapis o politični drami Primoža Kozaka v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, o drami, ki je pravzaprav tekst o modrosti. Hkrati primerjam uprizoritev s prvo uprizoritvijo v Ljubljani pred dolgimi leti. Koncept Jamnika in Gombača je povsem različen, čeprav se mi zdi, da je zdaj šn j a uprizoritev v resnici kompromis, ideološki iz teksta samega. V prvi uprizoritvi je bila drama mnogo bolj večplastna, tekstovno je seveda še sedaj, le da gledališko zabrisuje politično ostrino. Morda je tako tudi prav, toda tekst in uprizoritev ob nastanku drame je izzvenela kot obračun s stalinizmom, česar pa sedaj ni več čutiti. Nasprotno, komisar Jeremija (Arnold Tovornik) je tokrat moralni in praktični zmagovalec. Kristijan (Volodja Peer) je meglena figura, za kakršnega ga je proglasil Jeremija, tako igralsko kakor smiselno, čeprav je bil Součkov Kristijan pravzaprav najbolj tragična figura, človeška in z vsemi dilemami, ki jih občuti človek v podobni situaciji. Igralsko in tudi tekstovno je najbolj monolitna osebnost komisar Marcel (Marjan Bačko), Simonov (Rado Pavalec) beg pa je bil povsem samomorilski in je tako tudi izgubil »značaj svoje vloge«. Omenil bi še Borisa Koče varj a kot načelnika cone Bernarda. Za vse pa je značilno, mislim v tekstu, da se njihov duhovni in konfliktni svet prepleta med njimi samimi, da je drama grajena klasično v pravem pomenu besede, in da prav zaradi tega tudi v konceptu, kakršnega smo sedaj videli, ni izgubila na pomembnosti in aktualnosti. Možnosti za razna izhodišča je še več. In ker sem zapisal, da je Afera tekst o modrosti, moram zapisati še, da je predstava tudi takšna, če je kompromis tudi lahko modrost. Če je delo takšno, v resnici ne povsem dorečeno, previdniško, potem je temu kriv režiser, če že mora biti kdo kriv. Janez PoStrak Na Bledu ustanavljajo KUD Na Bledu bodo prihodnji teden ustanovili kulturno-umetniško društvo, ki je pred leti že obstojalo, potem pa je njegova dejavnost zamrla. Tokrat sta dala pobudo za ustanovitev društva in obnovo kulturne dejavnosti na Bledu turistično društvo in vodja 16-članske-ga moškega pevskega zbora z Bleda Stane Naglič. Pobudi je prisluhnila krajevna konferenca socialistične zveze, pri kateri so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev društva. Predsednik krajevne konference socialistične zveze na Bledu Franc Arh nam je pred dnevi povedal, da bo imelo društvo Štiri sekcije: pevski zbor, folklorno skupino ter likovno in dramsko sekcijo. Pevski zbor pod vodstvom Staneta Nagliča uspešno deluje in nastopa že nekaj mesecev. Še enkrat o šoli na Sorici Sestavljajo ga sami mladi fantje z Bleda in okolice. Zbor, ki ga je materialno podprlo turistično društvo, trenutno nastopa vsak petek na turističnih večerih v hotelu Toplice. Že na prvem nastopu je požel priznanje in aplavz domačih in tujih gostov. Tudi likovna" sekcija na Bledu že nekaj časa deluje pri osnovni šoli, zdaj pa jo nameravajo še razširiti. Tik pred ustanovitvijo je tudi dramska sekcija in folklorna skupina. Na Bledu so torej zatrdno odločeni, da poživijo kulturno dejavnost, saj so jo v zadnjih letih močno pogrešali. Pravijo, da si bodo prizadevali, da bi našli tudi ustrezne prostore. Sami vsega sicer ne bodo zmogli. Zato računajo na pomoč delovnih organizacij in kulturne skupnosti Radovljica. Menijo, da bi jim pri tem posebno slednja morala priskočiti na pomoč, saj je Bled med največjimi kraji v radovljiški občini. 1 V sredinem Glasu, 30. januarja, je bila v članku novinarja J. Govekarja z naslovom »Kako privabiti učitelje na podeželske šole« dobesedno citirana izjava Mira Kačarja, učitelja v Sorici, ki se glasi: »Najbolj pogrešamo športno igrišče, ki smo ga že gradili, a smo zaradi peščice nasprotnikov morali dela ustaviti. Tri leta je že od tega. Samo z lešem bi ga bilo treba še prekriti in postaviti tribune.« Da bi bila stvar cenjenim bralcem popust . . . dostava, posojilo brez porokov Glasa jasna, prosim, da objavite naslednje pojasnilo. Miru Kačarju je bilo takoj ob pri-četku gradnje športnega igrišča s tribunami jasno in glasno povedano s strani članov sveta krajevne skupnosti Sorica in člana upravnega odbora KZ Škofja Loka, kateri del zemljišča ob zadružnem domu je bil že ob nakupu zemljišča namenjen za šolsko igrišče. Njegovi zamisli o gradnji športnega igrišča s tribunami pa se ni upirala peščica nasprotnikov, kakor on to navaja, temveč svet krajevne skupnosti, ki hoče to zemljišče ohraniti za prvotno določene namene. Miru Kačarju je dobro znano, če tega ni pozabil, da je bilo kasneje to vprašanje rešeno s sporazumom, sklenjenim med KZ Skofja Loka, kot upravnim organom zemljišča, svetom krajevne skupno- sti Sorica, kot upravnim organom zadružnega doma in matično osnovno šolo v Železnikih, kot prvotnim investitorjem, kot tudi da je bil ta sporazum od vseh podpisan in, da ga je za šolo v Sorici podpisal Miro Kačar sam, le da je to novinarju previdno zamolčal. Zemljišče, ki je bilo prvotno namenjeno za šolsko igrišče, je tudi po tem sporazumu še vedno na voljo šoli v Sorici za šolsko igrišče. N. Frelih Unmika Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25, Delavski svet TOZD proizvodnja Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto strojnika — šoferja za upravljanje delovnih strojev (nakladalnikov) ter kamionov — kiperjev (B, C in D kategorije). Ostalo po dogovoru. Prošnje pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri ŠkoQi Loki SPOMINI NA POLETJE kotiček za ljubitelje evetja izbrali smo za vas Čas prehladov Res je zima čas prehladnih obolenj, vendar pa se temu nadležnemu stanju da tudi izogniti. Treba je vedeti, da je bivanje v pretoplih in presuhih nikoli zračenih prostorih idealna pot do prehlada. Pozimi je število klic v zraku veliko večje, še posebej pa se, če ne zračimo, goste v prostorih, kjer je navadno po več ljudi. Zato niso redka obolenja v velikih družinah, v razredih in sploh tam, kjer se zbirajo ljudje. Temu se sicer ne da izogniti, lahko pa veliko storimo za odpornost organizma nasploh. Na jedilniku naj bo pogosto kislo zelje, šipkov čaj za žejo in podobno, skratka posegajmo po hrani, za katero vemo, da vsebuje C vitamin. Lahko pa kupimo tudi tablete C vitamina in jih pripravljamo kot limonado. Skrbimo za to, da imamo noge vedno na toplem. Otroke sicer navadno ne zebe v noge, pogosto pa na to v igri tudi pozabijo. Zato pravočasno ukrepajmo. Otroci naj v gumijasto obuvalo vedno obujejo še tople volnene ne sintetične nogavice, pomagamo pa si tudi z vložkom iz krzna ali filca. Matere pa rade pretiravajo, kadar vodijo male otroke na sprehod v hladnih dneh. Otroku oblečejo prav vse, kar imajo v omari, ne glede na zunanjo temperaturo. Tako so otroci pri 0 stopinjah prav tako oblečeni kot pri 10 stopinjah pod ničlo. Ne samo hrana, tudi počitek in razvedrilo sta še kako važna za dobro počutje in odpornost celotnega organizma. Ne krajšajmo si spanja z gledanjem televizijskega programa do zadnje minute. Tega še posebej ne dovolimo otrokom. Vsak prosti čas izkoristimo za sprehode zunaj mesta, za šport pa še posebej. Če nas prehlad kljub temu ujame, se potrudimo, da ga ne bomo prenesli na vse družinske člane. Upo-rabljajmo le papirnate robce, le svoje toaletne potrebščine kot so brisače, kozarci za umivanje zob itd. Tudi otroci naj nimajo skupne igračke, isti jedilni pribor in drugo. /- Blatenje pri otrocih O blatenju ali enkoprezi pri otrocih govorimo, kadar otrok še blati v hlačke po obdobju, ko naj bi bil že čist, to je po tretjem ali četrtem letu starosti. Enkopreza je neopazno in nehoteno odvajanje blata. Otroci ne čutijo potrebe po blatenju in prav tako ne čutijo samega blatenja. Motnja je dokaj pogosta pri predšolskih otrocih, pojavlja pa se tudi pri šolskih. Cim starejši je otrok, tem hujša je motenost. Nehotno izločanje blata lahko traja od rojstva, ko pri otroku ne opazimo daljšega čistega obdobja, lahko pa se pojavi kasneje. Otrok krajšo ali daljšo dobo že popolnoma obvlada sfinktre črevesja, nenadoma pa iz tega ali onega vzroka ponovno začne blatiti. Zakaj otrok blati? Podobno kot pri enurezi, se tudi pri enkoprezi redko srečamo z organskim vzrokom motnje. Najpogosteje povzročajo nehotno izločanje blata razni čustveni vplivi. Gibanje tankega in debelega črevesja je namreč neodvisno od naše volje. Zelo dovzetno pa je za razne čustvene vplive, posebno pa ga aktivira doživetje strahu, bojazni. Šele v zadnjem delu črevesja je možno hotno vplivanje na gibanje, to je v trenutku, ko stopi blato v dan-ko. Tedaj pride do refleksnega zapiranja sfinktrov, na kar pa človek lahko zavestno vpliva. Nekateri otroci pa zaradi določenih emocionalnih vplivov izgube občutek za kontrolo sfinktrov. Ugotovljeno je, da je celotno izločanje črevesja pri otroku povezano z vprašanjem posedovanja lastnine, zadrževanja in oddajanja. Pri otroku, ki blati, se lahko vprašamo, kakšne zahteve smo že i in še postavljamo pred otroka, koliko je dolžan dati od sebe, koliko lahko zdrži, koliko pravic mu priznavamo. Običajno se od otroka, ki blati, venomer nekaj zahteva, zato se otrok v družini slabše uveljavlja. Starši, katerih otrok blati, se morajo zavedati, da je blatenje dejansko nehotno in da bi bil otrok zelo srečen in ponosen, če bi mu uspelo imeti čiste hlačke. Mira Sluga, dipl. psiholog Piše ing. Anka Bernard Cvetje na oknu Ob morju je sedaj že pravo predpomladno vzdušje. V cvetju se belijo mand-lji, v nežnem rožnatem cvetju žare breskve, vendar le v ozkem pasu vzdolž obale. Tudi sočno zeleno travo lahko občudujemo le sedaj, poleti bo ožgana od sonca in suše. Rožmarin je zdaj odet v modro cvetje, na oknih in v vrtovih cveto, čeprav skromno, pelargonije, tu pa tam se odpirajo celo vrtnice. Pri nas je sicer toplo vreme, prve pomladanske cvetice pa se šele pripravljajo na prihod. Februarja jim moramo posvetiti več nege, da bodo poleti bogato cvetele. Okenske rastline, ki prezimujejo v hladnih in svetlih kletnih prostorih brez centralne kurjave nam ne povzročajo posebnih problemov, v toplih prostorih pa moramo izdatno zračiti, da se ne izčrpavajo v rasti ter jih ne napadejo bolezni in škodljivci. Februarja pa tudi marca presadimo pelargonije, fuhsije, vodenke in druge okenske rastline ter jih po potrebi obrežemo. Viseče pelargonije samo razredčimo, očistimo suhega cvetja in listja ter malo prirežemo. Zdrave in dobro razvite poganjke pelargonij, fuhsij, vodenk in drugih lahko potaknemo v mešanico mivke in šote ter postavimo na toplo in svetlo mesto, da se ukore-ninijo. Zdaj je čas za siljenje gomoljastih begonij. Nakalimo jih v vlažni mivki, žaganju ali šoti. Ko zrastejo listi, pa begonije presadimo v zabojček ali manjše lončke ter še nadalje skrbno negujemo. Ko se toliko razvijejo, da jim je pretesno, jih presadimo v lonce ali zabojčke, kjer bodo rasle preko poletja. Na prosto postavimo le prej utrjene rastline in to šele v maju. Za presajanje uporabljamo le svežo kompostno zemljo pomešamo s šoto, ki jo kupimo v vrtnariji. Stara zemlja ni več uporabna, zato jo zavržemo ali stresemo na vrtne grede. Enoletnice lahko že sejemo v lončke ali zabojčke oziroma v toplo gredo, kjer bodo cvetele v zgodnjem poletju. Tudi naši najmlajši naj bodo moderno oblečeni. Ljubek komplet puloverja in brezrokavnika za 4 do 6 let stare se dobi v škofjeloški NAM L Barve: rdeča v kombinaciji z modro, rumeno in sivo ter rumena z rjavo. Cena: 156 din Če bi se vprašali po razlogih za nesluten razcvet množičnega turizma, ne bi zlahka našli kolikor toliko zadovoljivega pojasnila. Razlogi so namreč številni in različni. Med njimi pa ima gotovo posebno mesto dejstvo, da je sleherno potovanje nevsakdanji dogodek, ki že sam po sebi odtehta vse napore, tveganja in celo stroške. Nevsakdanji dogodki imajo čudovito lastnost — omogočajo nam (saj je vseeno, če le navidezno) nadživeti čas. Ko se jih znova in znova spominjamo, ko se nam kažejo v vedno novi podobi, se nam razodevajo kot ustavljeni čas in kot resnično življenjsko bogastvo. O takih spominih bo govora v tem zapisir— v spominih, ki zaradi sončnega minulega poletja ne morejo biti drugačni kot prijetni. valovita ravnina, posejana z značilnimi razpotegnjenimi vasmi. Na avstrijsko-češki meji so višje sile spremenile smer najine poti. Uradno zaradi slinavke, neuradno pa gotovo tudi zaradi ne preveč dobrih odnosov med sosedama, je bila meja zaprta. K sreči je bil na voljo ne predolg »obvoz« čez Madžarsko. Ko sva prevozila dodatnih petdeset kilometrov, in ko sva prestala podvojene postopke na mejnih prehodih, ki zlasti na češki strani niso od muh, sva končno zapeljala na češka tla. Kar milo se nama je storilo — ne toliko zato, ker nisva bila prvič tod, kot zaradi ozke in razdra-pane ceste. Skratka: ko sva bolj po* skakovala kot brzela proti Bratislavi, sva se počutila kot doma. Zaradi ceste, seveda. Kadar pripravljamo zahtevnejša peciva in je treba masi počasi dodajati moko, pride prav takole majhno sito, opremljeno s posebnimi vilicami na dnu. Sito je zamisel in proizvod znane firme Dr. Oetker. Naprodaj je v Murkinem Elgu v Lescah. Cena: 24,35 din Marta — Jopica kostima je daljša, tako, da sega čez boke. Zapenja se z gumbi, pomaknjenimi nekoliko v levo. Zadnja stran je gladka, ovratnik je manjši, rokavi pa dolgi in ožji. Krilo sega čez kolena, je rahlo zvončasto in se zapenja z gumbi prav tako kot jopica. Pečena jajčna krema Potrebujemo: liter mleka, 6 jajc, 18 dkg sladkorja, vanilija. Liter mleka z vanilijo zavremo, nato ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati kakih pet minut. Medtem smo z mešalcem stepli cela jajca in iim po malo dodajali sladkor v pranu. Ko je zmes gladka in penasta, počasi in po malo dodajamo vroče mleko. Če se delajo grudice, vse skupaj precedimo. Kremo nadevamo v male ognjavarne posodice ali v eno samo večjo kot za pito ter spečemo v srednje ogreti pečici. Krema je pečena, ko se ne lepi več na prst in ko dobi lepo zlato barvo. V pečici naj bo posoda z vodo, da se krema preveč ne izsuši. Kremo ponudimo ohlajeno. Kremo lahko odišavimo z likerjem, lahko ji dodamo v rumu ali topli vodi namočene rozine, posipljemo s čokolado, kavo itd. Madžarska: neizmerna ravnina in nebo brez oblačka. Vesna iz Tržiča — Rada bi imela spomladanski kostim iz blaga, katerega vzorec prilagam. Stara sem 22 let, visoka 167 cm, tehtam pa 60 kg. " %js JlL# jHSk Sobota, 9. februarja 1974 Banska Bystrica —stari del mesta. Kakršen začetek ... Slovaška Vse tako izgleda, da bo postalo pri nas kolo spet nekakšno »ljudsko vozilo«. Da bomo pa lahko vzeli s seboj tudi našega najmlajšega — taka vožnja je zanj pravo doživetje — potrebujemo sedež. Pri Slovenijaavtu v Kranju (Titov trg) imajo kovinske, prirejene za žensko ali moško kolo. Cena: 20,66 din Kolekcije moške kozmetike so bolj redke. Na Kokrinem oddelku kozmetike v Globusu so dobili eno izmed izredno kvalitetnih. Imenuje se VICTOR, izdeluje jo pa po italijanski licenci beograjska GALENIKA. In kaj vse je v njej? Losion za pred in po britju, dve vrsti kolonjske vode ter krema za pred in po britju. Cena: 222 din Bilo je kot se za veliki začetek spodobi. Skrbi, negotovost, na drugi strani pa pridušeno veselje in radovednost. Zadnje malenkosti in odhod. Da ne bo slepomišenja: ni vzletelo letalo, niti se nisva odpeljala ne z lastnim, ne s tujim avtomobilom. Vožnjo z motornim kolesom bi bilo najprimerneje uvrstiti med razkošje lastnega avtomobila na eni strani in skromnost avto-stopa na drugi — torej sva ubrala negotovo srednjo pot. Toliko bolj negotovo, ker sva zajezdila motoci-kel z razmeroma skromnimi močmi, najini popotni načrti pa so bili velikopotezni: prek Avstrije na Češkoslovaško, odtod pa na Madžarsko in naprej v Romunijo. Vendar najin optimizem ni bil čisto neosnovan, saj so zanj govorile izkušnje iz prejšnjega leta, ko sva na istem motorju — CZ-ju s 175 kubiki — prekrižarila severno Italijo in dobršen del Francije. Toda po nekaj kilometrih se je nenadoma pokazalo, da so najine izkušnje hudo varljive. Tako nenadoma kot je sredi ceste obstal najin motor. Vsi poskusi, da bi ga oživila ter vsa moja modrovanja o možnih okvarah, niso prav nič zalegla. Najina popotna morala je popolnoma zvodenela. Toda čez četrt ure sva se že smejala. Boljša polovica najine popotne odprave je z enim samim pogledom v posodo za gorivo odkrila, da nima-va bencina. Lahko mi verjamete, da meni smeh le ni šel preveč od srca. Potem ko sva dobila odrešilne kapljice bencina, pa je šlo vse kot po maslu. Na večer, ko sva v kampu blizu Eisenstadta razstavila svojo kramo, je bil za nama že dobršen del imenitne poti po Avstriji. Tudi drugi dan ni bila vožnja nič manj prijetna, čeprav se je pokrajina povsem spremenila; hribi so ostali za nama in v nedogled se je raztezala lahno Malo kampov se lahko ponaša s tako imenitnim imenom kot bratislavski, saj pri vhodu n# veliko piše Zlati peski. No, ime je očitno izposojeno pri Bolgarih (tako se namreč imenuje njihovo znano letovišče), toda bolj je bodlo v oči t°< da se zveneče ime krepko dviguje nad sivo stvarnost. Toda, če kampu in njegovemu kopališču, natančneje malo večji mlaki,»strogo sodim, moram hkrati priznati, da je v kampu vladal zgleden mir. To pa je konec koncev tudi nekaj! Bolj ko so nama v tistih topHf1 avgustovskih dneh postajale bratislavske ulice domače, bolj se mi je dozdevalo, da sta si kamp in mesto nekako podobna. Tudi za mesto b' lahko rekel, da je prej rahlo zanemarjeno kot urejeno, da je prej staromodno kot moderno (čeprav nov' most čez Donavo, moderne stavbe v centru in obnavljanje v vojni p0' rušene okolice gradu pričajo, da Bratislave razvoj le ne bo pustil ob strani). Obenem pa bi moral reči Še, da je Bratislava prav na svojsk' način prijazna in domača — vse drugače kot marsikatero modernejše in večje mesto. Posebno potrdilo domačnosti je gotovo tudi po Prešernu poimenovana ulica na donavskem nabrežju. Bratislava je bila izhodišče najine poti po Slovaški. Od tod sva preko Nitre hitela proti osrčju dežele. kot so kazali zlovešči oblaki vzhodu, tudi dežju naproti. Re® nama ni bilo prizanešeno, toda * sreči naju je nevihta, ki se je pošten0 izdivjala šele za najinim hrbtofl1-bolj prestrašila kot premočila. sva v kampu nad Bansko Bystri4 svetlobni pojav na dežnem oblaku, ki ga obseva sonce, 56. visoko in vitko iglasto drevo, 58. okame-nela smola iglavcev, 59. okenska, izložbena navojnica. Navpično: 1. visoka planota v zahodni Bosni, med Uno in Sano, 2. majhen list, 3. kratica za Izvršni lVet'i 4' Stev''° z dvema ničlama, 5. ženin ali možev oče, 6. madžarsko moško ime, 7. maska, 8. ravnila, k j .9\telica- 10- zhak za kemično prvino nikelj, 11. drugo največje finsko jezero, 12. mesto v zahodni Slavoniji, 13. kemičen v sestavljenkah, 15. gorovje na Sinajskem polotoku, 18. levi pritok reke Amazonke v južni Ameriki, 21. poštna vrednotnica, 23. gozdni ptič plezalec, 25. italijanska reka, k' izpod Abruzzov teče v Jadransko morje, 29. trošica, majhna troha, 31. pristanišče na japonskem otoku Sado ob Honšuju, 33. vrsta žarnic z nitkami iz vvolframa in osmija, 34. stavčno ločilo za vzkliki, zvalniki ali velelniki, 36. vodnik slonov, 38. tek, 40. tropska, aloji podobna rastlina z mesnatimi listi, 42 znamka tujih cigaret, 44. nravoslovje, 45. zgornji del na obeh straneh telesa, 48. ime slovenskega Politika Brejca, 51. vijak sadne stiskalnice, 52. debela palica, 55. Rado Nakrst, 57. znak za kemično prvino renij. Rešitve pošljite do srede, 13. februarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3 30 din * °Znako Na£radna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din,. rešitev nagradne križanke iz sobotne številke aua M^J'ot"??8, ™ kaklmet- 15- Sperans, 16. amaro, 17. ole, 19. Sorot, 20. NOB, 21. letopis, 24. 42 'i nr J• ' 28" dno' 29" Salem' 31 Aonec, 33. otre, 34. 1, 35. etik, 37. greda, 38. sev, 40. Dejan, 57 navad nateZJe> 46" Ane- 47- at- 48- 49. Oulu, 51. DM, 52. vestem, 54. rajdnik. 56. Aveiro, izžrebani reševalci Prejeli smo 129 rešitev. 1. nagrado (50 din) dobi Vido Gazvoda, 64000 Kranj, Drolčevo naselje 19; |iVi3kBrad0 <40din) Lenčka Sok, 64240 Radovljica, Mošnje 46; 3. nagrado (30 din) pa Darja • kovec, 64000 Kranj, Pintarjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. t I// Očka vedno pravi, da je vtaknil kup denarja v naš vrt midva ga bova pa izkopala, kajne? ampak Etna spet bruha Po treh letih je spet začel delovati vulkan Etna na Siciliji. Lava se je razlila po pobočju tega najbolj aktivnega evropskega ognjenika, vendar pa za sedaj strokovnjaki menijo, da ne bo treba preseliti prebivalstva. Lava teče iz novega žrela, ki je mirovalo od leta 1763. Etna je visoka 3370 metrov, v kroniki pa je zabeleženih okoli 500 njenih izbruhov. Osvojena gora Prvič v zgodovini alpinizma so 4481 . metrov visoki Matterhorn osvojili s severne strani in to pozimi. Osvojila sta ga čehoslovaški alpinist Tomas Gros in Švicar Edgar Ober-son. Preplezala sta skoraj kilometer visoko gladko steno deloma pokrito z ledom, nato pa še okoli 350 metrov visoko steno, ki se boči nad njo. Alpinista sta potrebovala za plezanje osem dni. Sedmi dan sta bila kakih 50 metrov pod vrhom, vendar ju je prehitela noč. Zadnji metri so ju tako izčrpali, da sta za vrnitev v dolino poklicala na pomoč helikopter. Vodja poštnega ropa prijet Pred enajstimi leti je svet obletela novica o ropu, za kakršnega se sliši le enkrat v sto letih. Skupina roparjev je z lažnim signalom ustavila vlak, ki je vozil rabljene bankovce. Roparji so iz poštnega vagona odnesli 2,5 milijona funtov. Medtem ko so ostale člane tolpe polov ili kaj kmalu, pa se je vodja ropa uspešno izmikal vse do pred kratkim. Ujeli so ga sicer že enkrat in obsodili na 30 let zapora, vendar je pobegnil in se skrival na raznih koncih sveta. Zdaj so ga aretirali v Braziliji. Ogroženo morje Največje jezero na svetu — Kaspijsko morje — je ogroženo. Ostalo bo brez živali in rastlin, če ne bodo kaj storili za njegovo rešitev. Novembra lani se je v morje razlila nafta, tako da je poginilo nekaj desettisoč rib in ptic. Katastrofa je Vazumljivejša, če vemo, da je nafta tekla v morje kar šest dni. Med ribami v Kaspijskem morju so tudi morune, iz katerih pridobivajo znani kaspijski kaviar. Rekordno število požarov Lani je bilo na Japonskem rekordno število požarov — kar 72.461. V požarih je 1858 ljudi izgu bilo življenje, 44.000 družin pa je ostalo brez strehe nad glavo. V ognju je izginilo več kot 56.000poslopij. Bakterije žro nafto Ze dolgo ni bilo o nafti napisanega toliko dobrega kot prav zadnje leto. Vendar pa nafta ni koristna, če se razlije po morski gladini, kjer ostane v tanki plasti. Na ta način namreč prepreči dostop zraka raznim organizmom v morju. Za sedaj še niso iznašli učinkovitega kemičnega sredstva za razkroj naftnih madežev v morju, znane pa so bakterije, ki žro nafto, pri tem pa se naglo razmnožujejo. V obliki planktona so potem te bakterije hrana za morska živa bitja. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (tf. zapis) Seveda je Šentjakob (ali po starem Podgrad) imenitna vas, res pravo središče lepega Roža — tu se ne boje slovenskih napisov nad svojo posojilnico, trgovino in gostilno. Sicer pa je tudi pod nemško napisanimi firmami v bistvu vse slovensko. Videz dostikrat vara. Tako greš skozi neko vas, ki se po nemško imenuje, vsi napisi so nemški, ljudje te ogovarjajo nemško — potem pa stopiš na vaško pokopališče. In glej: tu je vse polno nagrobnikov s slovenskimi imeni — mar so le grobovi še naši, smejo biti naši, slovenski? No, na šentjakobskem »vrtu miru«, kot ponekod lepo pravijo svojim pokopališčem, se slovenščina, vklesana v nagrobne plošče, res ne skriva... In tako tudi preberemo na plošči, vzidani v južno cerkveno steno, da tu spodaj, pod to rušo počiva France Treiber, avtor besedila in melodije koroške žalostinke N'mav čriez izaro. Ploščo so mu vzidali koroški pevci. FRANCE TREIBER Najprej je treba zavrniti splošno mnenje, da je pesem N'mav čriez izaro narodna, ljudska pesem. Torej pesem, za katere avtorja se ne ve več. To ni res. Pesem, tako splošno znano in prepevano po vsem slovenskem svetu, ne le na Koroškem, je zložil France Treiber, ki je od leta 1846 pa vse do leta 1879 služboval kot župnik v Šentjakobu. Doma pa je bil Treiber v bližnjih Bačah nad Baškim jezerom. Rodil se je 28. januarja 1809 — torej v letu, ko so drli na Koroško Francozi — očetu Antonu in materi Katarini, roj. Škarbina. Anton, ki je bil starejši od brata, je veljal za »ta lepšega«, mlajši brat njegov — pesnikov stric — pa je bil znan kot »ta brihtni«. France Treiber je pel novo mašo 1. 1833. Torej je študiral v Celovcu prav v letih, ko je Slomšek navduševal semeniščnike za slovensko slovstvo, ko se je mudil tamkaj zaradi izpitov naš Prešeren (1. 1832) in ko je živel še Urban Jarnik, pes-nik-očak med Korošci. Treiber je služboval na raznih farah kot kaplan in slovel kot dober pridigar. Bil je srednje postave, vesele narave, prijazen z ljudmi; gostoljuben in na sploh dobrega srca. Kadar je imel god, so prišli v goste prijatelji iz vseh krajev. Takrat se je pri Treiberju mnogo pelo in mnogo žlahtnega vinca popilo. Kot župnik v Šentjakobu je veljal za pravega očeta vseh revnih, kajti vse, kar si je pridobil s službo, vse je brž razdal. Neki nemški časopis je ob njegovi smrti zapisal v nekrologu: »Er starb arm wie eine Kirchenmaus« (Umrl je reven kot cerkvena miš). Vendar pa je France Treiber zapustil pravo bogastvo: čudovito pesem, ki ji med slovenskimi ni primere, pesem o izgubljenem domu. Ki pa simbolizira hkrati tudi izgubo vseh narodnostnih pravic naših rojakov onstran Karavank. ROJSTVO PESMI Ker je pesem N'mav čriez izaro tako pomembna kulturna dragotina ne le v glasbenem smislu, pač pa še bolj v narodnost-no-političnem, velja tudi povedati, kako je pesem nastala. Od Šentjakoba do Bač je kaki dve uri peš hoje. Najprej vodi pot skozi gozd, ki mu Rožani pravijo gmajna. Takoj za gozdom se ti odpre pogled na Baško jezero (o njem bo še stekla beseda v naših zapisih), onstran vodne gladine, ki zaradi otočka spominja na naš Bled, leže Bače, v njih pa je stal nekoč Jerovčev dom, »hiša očina« Franceta Treiberja. (Se bo nadaljevalo) Pogled na Šentjakob v Rožu — najvišji vrh v ozadju je Stol (2236 m). Na sliki je dobro vidna oddaljenost cerkve od vasi, v ospredju spodaj pa se beli veliko poslopje dvojezične 3-letne strokovne šole za ženske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. IVO ZOR M AN 84 Draga moja Iza Kaj pa smo takrat vedeli, kaj je dobro in kaj ne. Ladja je faaela.ob čer in v prvih trenutkih je vsak begal po svoje. More-lti je z vrha, z jambora, videti tako beganje nesmiselno. More-tr h 6 tam *aže Presoc,iti, kaj je potrebno in.kaj ne, kaj je j?a odvreči in koga bodo valovi prav po nepotrebnem od-P aknih s krova. Z jambora je lahko presoditi, katere vrvi se je |*rno 0Prijeti in katera ni pritrjena, v množici tipajočih rok pa vsak konopec ponuja rešitev. >> I udi Salobirja so zaprli,« je rekel Stane, in i xnje?ov^? Je gledalagrda privoščljivost.Poznal je zapore niih tu- prijetno zadoščenje, ker so se nepričakovano znašli v krofi • • ^ bi bili radi njega spehali vanje. In ki so pred Kratkim imeli še toliko moči, da bi ga. "aJ bomo imeli mir pred njim,« je rekel. Novakovi domačiji pa mir očitno ni bil sojen, k i ii^'j' so Prav v dneh največjega upanja naložili davščine, KIJgni zmogla. list k^ sfrn?el v papir, ki ga je imel razgrnjenega na mizi, v je zm1 k'*0 mogoče raztrgati in vreči pod peč. S kazalcem ga m znova drsel po številkah, ki jim ni mogel verjeti, a so navljal- rat' j'*1 P°gledal, opominjale, da vidi prav, in po- Prodam vso zemljo, komaj toliko dobim zanjo. Danes tnaPrU^ nedelja. Polona se je bila že vrnila od prve seh ei m P°grinjala za zajtrk. Oče je posivel čez noč. Ne v la-vedn aS6i zdavnaj bele, posivel je v obraz. Noge so ga Kek ? s n°sile, zato že nekaj mesecev ni hodil v cerkev, mizo Je' zjutraj v postelji. Če je res. Tudi ko je sedel za raz' >1° T mu Vstnice premikale kakor pri molitvi. Pa je samo so se rac* oblikoval misli v neizgovorjene besede, ko mrščil"11 L .ila usta v neme oje in aje. Nekateri gubajo čelo ali Jo obrvi, oče pa si je pomagal samo z usti. »Da,« je nazadnje rekel naglas. Potem se je ozrl po klopi in po stolih okoli mize in me vprašal: »Kje je Stane?« Kako naj bi bil vedel za Staneta, saj mi nikoli ni pravil o svojih poteh, hodil pa tudi nisem za njim. »Nisem ga še videla,« je rekla Polona. In je šla pogledat v zgornjo izbo, kdo pa naj bi šel, če ne Polona, in v hlev in nazadnje na skedenj. Gledal sem jo skozi okno, videl sem jo, kako je stopala pod kostanji in kako je odrinila težka vrata na skednju, in slišal, kako so zaječala. Morebiti ječanje v resnici ni seglo v izbo, morebiti si vse samo umišljam, škripanje vrat in Polonin krik. Stane je bržkone že od večera ležal na skednju. S hrbtom je bil naslonjen na otep slame, glava mu je omahnila na stran, pred njim na tleh pa je ležal pisemski ovitek in terjatev za davščine. Okoli papirja se je nabrala luža krvi, ki je pordečila vogal lista, se vpila v prah na podu in se že zdavnaj strdila. Stane je bil mrtev. V desnici je še zmeraj stiskal britev, iz prerezanega zapestja pa so se mu vejali temni curki v napol razprto dlan. Spominjam se njegovega obraza. Bil je bled, oči je imel široko razprte, črte okoli ust pa mu je ukrivil strah. Tak je bil nekoč, ko je izmoledoval pri mami denar za vlak, a je prometnik na postaji že dvignil palico, ko je Stane komaj pritekel do okenca. Tak je bil, ko je gledal za črnimi vagoni in za belo grivo pare in dima, ki so se mu izmikali in so bili videti zmeraj manjši. Stanetov obraz je bil podoben nekemu drugemu, ki sem ga gledal pred leti... obrazu Trpinovega Miloša, Olga. Dvoje otrdelih pogledov in v mrtvih očeh stran, ker se je zgodilo nekaj, česar ni mogoče spremeniti... ker je nekaj za zmeraj odhajalo. Spominjam se muhe, ki je lezla Stanetu čez usta. Sam se nisem upal približati, da bi jo odgnal, zdelo pa se mi je, da bi bil moral še mrtev zganiti z rbko in jo odpoditi. Spominjam se psice Bare, ki se je priplazila čez dvorišče, ovohala strjeno kri na tleh in se umaknila. Spominjam se očeta... Očeta ni bilo na skednju. Morebiti mu je zadoščal en sam pogled in se je umaknil kakor Bara. Oče je sedel na kamniti klopi pri vratih, natanko tam, kjer sem ga našel, ko sem se vrnil domov, z obema rokama se je oklepal palice, psica pa mu je ležala pri nogah. Spominjam se tudi Gašperja ... Polona je bila stekla po župnika. Po koga naj bi bila šla Po-1 Iona, če ne po župnika? In kdo naj bi se bil domislil, da mora za dogodek prva izvedeti oblast, če ne previdni župnik, ki se je bal? Zato se spominjam tudi Gašperja. Razkoračen je stal na pragu, roke je imel sklenjene na hrbtu in prsti so se mu ves čas živčno pregibali, kakor da štejejo. »Od kdaj je tu?« je hotel vedeti. »Najbrž od včeraj,« sem rekel. »Od včeraj zvečer.« »Najbrž?« »Nikoli nisem hodil za bratom.« »Je kaj rekel?« »Meni nič. Kar je prišla terjatev za davke ...« »Bi ga sedaj še ti rad razglasil za mučenca?« mi je segel v besedo Gašper. Sklonil se je, pobral papir in ovojnico in ju spravil v žep. »Kaj bi ga razglašal,« sem se uprl. »Povedal sem ti samo, kar vem.« »Koliko pa zares veš?« »Mislim ...« »... mislili bodo vsi, ki so nam sovražni, in spletli okoli smrti neumne zgodbe.« Spet je obtoževal, kakor nekoč v svoji pisarni, nič manj samozavesten ni bil, jaz pa sem se že zdavnaj otresel strahu in sem ga ostro zavrnil. »Mene ni treba šteti zraven,« sem rekel. Trdota v Gašperjevem glasu je popustila. »Zato pa. Nobenih zgodb. Tudi očetu povej ... tudi gospodinji. Nobenega papirja ni bilo ... in ga ni.« Gašper je branil ugled revolucije. Za vsako ceno. Neumnim zgodbam seje uprl že, ko je šlo za Olga. »Kaj pa veš, kaj ga je gnalo v obup,« je rekel za Staneta. In je s ponjavo pokril truplo na skednju. Tako je prekril pred leti Olga... z vejami. »Partizani se ne pobijajo sami za prazen nič. Kdove kaj ga je gnalo v smrt.« Tudi za Olga v resnici nihče ni vedel, kako je končal, tudi Olga je bil v zadnji uri sam. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. ^ m « Cgs r, m m Sobota, 9. februarja 1974 Naša muca Imela bom svojo sobo Naša muca, bela muca, miškice lovi, dve zagleda, eno ujame, druga se ji pa smeji. Naša muca, bela muca, včasih za pečjo zaspi, mala miška k njej pride in se ji sladko smeji. Ko naša muca, bela muca, v hudih sanjah se zbudi, miška hitro v luknjo smukne, mucek jezen nad njo renči. Tatjana Skrbiš, 8. č r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj, iz šolskega glasila Brstje Stanujem v bloku. Stanovanja so majhna, zato si svojo sobo delim z bratom, kar pa mi sploh ni všeč. Dekleta imamo pač rada svoj kotiček, v katerega zaklepamo svoie velike in male skrivnosti. Kmalu pa se bo naša družina preselila v svojo hišo in že vnaprej premišljujem, kako bom opremila svojo sodo. Nairaje bi imela svetlo pohištvo. Izbrala si ga bom po praktičnosti in seveda po ceni, ki jo bo zmogla moja denarnica (pa ne samo moja!). Omara bo kombinirana. Vanjo bom lahko spravljala knjige, zvezke in svojo garderobo. Če take omare ne bom dobila, bom kupila samo deske in barvo. Potem mi jo bo naredil bodoči sosed, ki je mizar. V kot poleg okna bom postavila posteljo. Pod oknom bo stala pisalna miza. Pravzaprav še ne vem, če jo bom imela. Na sredo sobe lahko postavim tudi navadno mizico. Zraven bosta stola, oblečena v črno blago. Na mizico bom položila prtiček, ki sem ga sama izvezla, nanj pa vazo s cvetjem. Pred posteljo bo ležala rdeča podolgovata preproga. Tako me zjutraj, ko bom vstala, ne bo zeblo v noge. Na okna bom obesila bele zavese. Na policah Sele pred kratkim sem prišel v Kranj. Zato sem se nekega dne odločil, da si ga podrobneje ogledam. Hodil sem po novem delu mesta, pot V spomin Francetu Prešernu Črna odeja pokriva tvoje telo tam globoko pod zemljo, tam spiš, se nikdar več ne zbudiš. Spominjamo se te, takrat tvoje pesmi pojejo se. , Otroštvo minilo je kot otroštva vsa, malo joka in veliko smeha. Potem, kot sam rekel si: goljfiva kača prišla, speljala te iz kraja domačega. Kmalu spoznal si, kaj je krivica. Zgrozil si se: saj ljudje sploh ne vedo, kaj je pravica. Trnovo, kraj nesrečnega imena, zaljubil si se vanjo, ona reveža te ni hotela. i To bila tvoja ie sovražna sreča, nisi več vedel, kje rana je najbolj boleča. Tolažbo v pisanju si iskal, a žal, sreče ni ranjeno našlo srce. Pisal si sonete, gazele, glose, balade, romance, nihče jih opazil ni, slaven postal šele po smrti si. Čeprav nad tabo kup prsti leži, tvoje ime med nami še živi, * tvoj portret nam je v očeh, iz srca nam Zdravljica govori: »Živ med nami, Prešeren, si!« Mar jetka Vovko, 8. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Sama Moje misli so daleč, odletele so nekam v oblake. Povsod te iščem, moje misli gredo naprej, v neskončnost, v večnost. Odhajajo k moji in tvoji zvezdi, a tudi tam te ni. A kje si? Moje misli gredo naprej, same, brez tebe, Prešeren, kopičijo se vprašanja: ali te bom znala dovolj ceniti? Milenka Pire, 8. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj bodo cvetele rože in dremale knjige. Včasih bo na njih poskočil gramofon z navito ploščo. Stene bodo krasile slike iz koledarja, za katere bom naredila okvire iz malo trše lepenke. Vse to bo zvečer osvetljevala oranžna stropna luč. Taka bo moja soba. Vsak dan jo bom čistila, kar drugače ni moja navada. Je že tako, da človek rajši dela, če mu nihče ne ukazuje. Brigita Perdan, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Nemir Ob slovenskem kulturnem prazniku Nenavaden pogovor s pesnikom me je zanesla mimo Vodovodnega stolpa. Vračal sem se mimo Prešernovega gaja. Ker sem vedel, da je tukaj pokopan Prešeren, sem z nekakšnim zanimanjem vstopil. Res, takoj sem zagledal Prešernov spomenik ter prebral napis v starem slovenskem jeziku. Bilo je že precej pozno in, ker me je zeblo, sem se odločil, da odidem domov. Toda začutil sem, da tega mesta ne morem zapustiti. Počutil sem se tako majhnega, kakor da bi stal sam Prešeren pred menoj. Mislil sem, da ga slišim in pesmi ne znam več na pamet. Zazdelo se mi je, da nekje daleč vidim njegovo podobo. Bil je visoke postave; takšnega sem si vedno predstavljal. Zdelo se mi je, da se je smehljal, a njegovo lice je bilo upadlo in izčrpano od napornega, a kratkega življenja. Hotel sem ga marsikaj vprašati in na vse sem, ne vem kako, dobil odgovore. Postal je, zelo zadovoljen, ko sem samo pomislil, kako lepe so njegove pesmi in kako ga danes spoštujemo. Zdelo se mu je dobro, da mi otroci živimo življenje, o katerem je nekoč Prešeren samo sanjal. Nenadoma je njegovo podobo zavila megla, sam pa sem se spet zavedel in spoznal, da še vedno stojim pred Prešernovim spomenikom. Še enkrat sem prebral napis, nato pa se tiho poslovil od tega velikega moža. TomaŽ Petrič, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Sedim za mizo. Pred mano je odprta zemljepisna knjiea in razgrnjen zemljevid Kitajske. Kar ne grejo in ne grejo mi v glavo imena mest, pokrajin in rek, pa naj si še tako prizadevam. Moie misli kar naprej uhajajo nekam drugam, moi pogled kar naprej boža šelesteče liste onkraj zaprtega okna. V roke vzamem berilo. Tovariš mi i'e naročil, naj bi se naučila pesem , )esanke Maksimovič Krvava bajka do prvega novembra. Nekajkrat ponovim. Vsakič boljše deklamiram. Ko se mi zdi, da je zadosti ponavljanja, vzamem v roke tekst prve slovenske mladinske igre Tinček Pe-telinček in se učim Mickine besede. »Jutri bo vaja,« pomislim in tovariš nam je naročil, da naj se naučimo tekst do desetega prizora. Tudi tega se mi zdi zadosti, zato vložim tekst nazaj v mapo in spet začnem brati sestavek o Kitajski. Prav nič bolje ni, kot je bilo prej. Saj bi vzela v roke angleško vadnico, jutri pišemo šolsko, pa se mi zdi, da mi za angleščino ostane še dovolj časa. Nič drugega mi ne kaže, si mislim, kot da se s podvojeno močjo vržem na ta presneti zemljevid, moram pregnati ta čudni nemir, pa če se svet podre. Zakaj nočem poslabšati dosedanje ocene, pa si kradem čas, ki si ga odmerim za ta predmet z neumnostmi. Nežka Jenko, 7. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka, iz šolskega glasila Trate Vsak ljubi svobodo Zima je. Zemljo pokriva snežna odeja. Veter žvižga okrog vogalov. Sedim pri oknu. Dolgčas mi je. Zrem v sivino neba. Razmišljam. Nenadoma me nekaj predrami iz razmišljanja. Majhna, siva kepa se stiska k okenski šipi. Pogledam. Vrabček, živ vrabček. Naslonim nos na šipo. Majhna glavica, kepasto telo, pokrito s puhom, majhne motne oči, vse to mi je v tistem trenutku pripovedovalo o nebogljenosti. Odprem okno. »Brrr je mraz!« rečem sama sebi. Stegnem roko proti sivi kepi. Čutim, da majhni stvarci bije srce. A glej, nenadoma razpre krila in odleti v večer. Presenečena strmim za piko, ki se izgublja v mraku. Ne razumem, zakaj je pre-mražen vrabček odklanjal toplo kuhinjo. Danes vem. Ni maral biti suženj. Ni maral tople kuhinje, ki je bila zanj ječa. Ljubil je svobodo, pa čeprav je bil lačen, premražen, a imel je le iskrico, ki mu je daiala upanje — imel je svobodo. Tudi človek se bori zanjo, zato se danes ne čudim več, da mi je nenadoma siva kepa sfrfotala z roke, obnemogla, a odšla je v svobodo. Milena Fornazarič, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Dokler človek lahko dela, se mu ne more slabo goditi, menita zlatoporočenca Marija in Mihael Dominko iz Hrastij. — Foto: F. Perdan O Dominkovih dveh -pa še o njunem vincu Prejšnjo nedeljo, 3. februarja, je minilo natanko pol stoletja, odkar sta si v prekmurski vasici Odranci obljubila večno zvestobo Marija in Mihael Dominko. In držala sta obljubo. Če bi je ne, bi oni dan zagotovo ne mogla praznovati zlate ohceti, ko se je v hiši njune hčere v Hrastju pri Kranju, kjer prebivata, zbralo šest od sedmih še živečih otrok. Dominkovi (živahna družina je svoje čase štela kar 10 članov) so najlepša leta prebili v Ljutomeru, kjer sta Marija in Mihael leta 1928 kupila hišo in 6 hektarov obdelovalne zemlje. »O ja, kar lepo smo shajali. Njive in vinogradi so poskrbeli, da ni bil nihče lačen in žejen. Seveda, morali smo pošteno pljuniti v roke, a rok k sreči ni manjkalo. Nekoliko težje je Slo šele potem, ko sva ostarela in ostala sama.« Da Mihaelova trta obrodi žlahten sad, sem se prepričal v četrtek. Prijazni triinsedemdesetletnik je namreč pred fotoreporterja Francija in mene postavil steklenico rujnega belega vina, kakršnega doslej še nisem pil. Vsi podobni izdelki z visokodonečimi nazivi, ki jih prodajajo po trgovinah in točijo po sodobnih gostilnah, se pred njim lahko skrijejo. In ne mislite, da pretiravam. »Ja, edino v času vojne smo veliko pretrpeli,« je nato Marija dopolnila moževo pripoved. »Partizani so dostikrat prišli v goste. Jesti sem jim dala — in malo medu za popotnico. Ampak potem so kozaki pobili sosede, nam pd zagrozili, da bomo seljeni. Pol leta sva imela pripravljene kovčke, pol leta sva trepetala, kdaj se bo zgodilo.« No, Dominkovi so vendarle dočakali svobodo doma, v Ljutomeru. In potlej, sta mi zaupala zakonca, je bilo spet lepo kot prej, celo lepše. Tudi zdaj, ko so jima leta vtisnila gube v obraz in je očeta Miho napadel revmatizem (najraje ga začne trgati spomladi in jeseni), sta zadovoljna. »Zet in hči naju kar preveč razvajata,« je pristavila Marija in v melodičnem prekmurskem dialektu povedala, da se nikdar, ampak zares nikdar ne sporeče-jo. I. G. Svet delovne skupnosti upravnega organa SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto davčnega inšpektorja Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in T leti ustreznih delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. i Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Todorov iz Hotavelj se je medtem priplazil do župnišča in opre-zal za mitraljezom misleč, da so Nemci v zvoniku. Vendar jih to pot ni bilo. Za nami so se priplazili tudi drugi borci in zavzeli položaje v zvoniku in pri Treh velikih lipah. Ob šestih so prišli Švabi pred župnisče. Oficir jim je dajal navodila. Žice so bile potrgane in telefoni niso delali, zato je razposlal telefoniste, da bi šli popravit zveze. Brat Mitja in Todorov sta jih že vzela na muho. Trije vojaki, kijih je oficir poslal v izvidnico, sojo mahnili proti naši zasedi. Oddaljeni so bili še slabih 10 metrov, ko sta brat Mitja in Todorov vžgala po njih. Dva sta se takoj prekucnila, tretji pa jo je ucvrl nazaj. radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7; ». 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 9. FEBRUARJA 4-30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 nonirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Poslušate radio — gledate televizijo?, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 ^ nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 b pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Klavir v ritmu, 17.20 Gremo v 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, iy.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Radijski radar, 21.00 večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi gosti, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden q proKram Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 ras'' tako - kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 3000 sekund Radia študent, 17.40 »vet m mi, 17.50 S pevko Ditko Haberl, 18.00 sto k'lovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 1905 Znanost in družba, 19.20 Bedrich Smeta-Mifii L ' slavnostna opera v treh dejanjih, Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske Poezije NEDELJA, 10. FEBRUARJA 600. Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Strahopetulus, 8.51 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci.čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s Pos ušalci, 14.05 Humoreska tega tedna, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljsko športno popoldne, 17.05 Nedeljska ^POrtaža, 17.25 Popularne operne melodije, torS ladijska igra — J. Husson: Zbiralec misli, IH.OO Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse ^ugi program 8-10 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši kraji in ^»dje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz & lahke glasbe, 14.00 Pop integrali, 15.00 nedelja na valu 202 Tretji ^ogram 19.05 vP>;?' ,n , , nw L i ■ nedeljska rep mo'kar ste izbrali, 22.55 Iz sle ortaža, 19.15 Igra-ovenske poezije PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA p? Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 iVkian 8Vet Pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za ,Sa*°§ar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 1^.10 Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kme-l-fto "asveti. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, m.JO Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori P.ojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Marjan Lipovšek: Druga suita za godala, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah Poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom bratov Avse-nik, 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek Beethovnove opere Fidelio, 22.15 Za ljubitelje Jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih revij, 16.00 S knjižne police, 16.05 Slovenske Popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Ljubljanskim Jazz ansamblom, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S nesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 Iz zborovske zakladnice, 19.30 Iz JanačkoVega cikla Po zarasli stezici, 19.50 Večer umetniške besede: Janez Eržen, 20.35 Baletna glasba našega stoletja, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Zvonimir Ciglič, 22.55 lz slovenske poezije TOREK, 12. FEBRUARJA p3® .Ppbro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 "adijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Poslušamo zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev, 10.15 Simfonični plesi na koncertnem j-Tu* 115 Z nami doma 'n na poti, 12.10 Zvoki m barve orkestra Franck Chacksfield, 12.30 {Vojski nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, £nPoročajo vam, 14.10 Ali jih poznate?, a, Na poti s kitaro, 15.40 Poje sopranistka .V'ar Lorengar, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš pod- Kistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in za 'ta, 17.45 Družba in čas, 18.15 Z orkestrom „• y"l°nd Chevreux, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z an- Hai"CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mofie Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združi™ Podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov m!?* ŽJYa in uprava lista: Kranj, 5S * r,V®deja - Tekoči račun Ri Knn v Kranju številka 51500-601-12594 _ Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprav«, 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 60 din, polletna cena za 1 Številko 70 par. — "proSčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. samblom Francija Puharja, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — W. Hildersheimer: Žrtev Helena, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Italijanska glasba tega stoletja Drugi program 13.05 ) Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu TVetji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Ivo Petrič, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Flandrijski festival 1973, 22.20 Benjamin Britten: Godalni kvartet št. 2 v C-duru, op. 36, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 13. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zp-adba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Ottorino Respighi: Ptice, suita, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital pianista Andreja Jarca, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.30 Prenos nogometne tekme Jugoslavija : Španija iz Frankfurta, 21.15 Zvočne kaskade, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Ladom Le-skovarjem, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 I)ve Mendelssohnovi simfoniji, 19.50 L. van Beethoven: Sonata za klavir v cis-molu, op. 27/2, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: France Marolt, 20.35 Deseta muza, 20.45 Komorni orkester Karla Richterja, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talij i ni h poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Giacomo Puccini: sklepni prizor 1. dejanje opere Tosca, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Večer s slovenskim dramatikom Janezom Zmavcem, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni solistični koncert Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnejga mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z meghnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Giuseppe Verdi: Othello, odlomki, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Glasba za flavto, 21.00 Flandrijski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 15. FEBRUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Iz albumov Leoša Janačka, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta, 20.00 Top-pops 15,.21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Z. Kostič: Svinja, 19.55 Minute z Ristom Savinom, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih poezije odrov, 22.55 Iz slovenske B presernovo gledališče SOBOTA 9. februarja, ob 19.30 — Bevk-Gra-bnar: KAPLAN MARTIN CEDERMAC; gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta; NEDELJA, 10. februarja, ob 16. uri — Peter Božič: KAKO SREČEN DAN; gostuje gledališče Pekarna; Košuta-Rustja-Verč-Kralj: DLAKA V JAJCU; Slovensko amatersko gledališče Trst; PONEDELJEK, 11. februarja, ob 19.30 — Branko Miklavc: POMARANCnIKOV NAJNOVEJŠI ŽIVLJENJEPIS IN NJEGOVA PRVA SMRT, Pavle Lužan: ZELENI VOLK; Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana; TOREK, 12. februarja, ob 15. uri — Minoli-Griln: VILINCEK Z LUNE; Mladinsko gledališče Ljubljana (izven abonmaja); ob 19.30 — Ervin Fritz: KRALJ MALHUS; gostuje ljudsko gledališče Celje. Kranj CENTER 9. februarja amer. barv. film SUPER FLY ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma METULJI SO SVOBODNI ob 22. uri 10. februarja amer. barv. film SUPER FLY ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma GETAWAY ob 21. uri 11. februarja amer. barv. film METULJI SO SVOBODNI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. film METULJI SO SVOBODNI (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. risanega filma MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 20. uri Kranj STORŽ iC 9. februarja amer. barv. film ROPARJI VLAKA ob 16. in 20. uri 10. februarja amer. barv. film ROPARJI VLAKA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film VZLJUBILA BOŠ MOJO MAMO ob 16. uri, premiera amer. barv. filma SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 20. uri 11. februarja amer. barv. film SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. film SHAMUS — SLA PO NEVARNOSTI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. februarja amer. barv. risani film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, franc. barv. CS film DVOBOJ PO SVETU ob 18. in 20. uri 10. .februarja franc. barv. CS film DVOBOJ PO SVETU ob 15., 17. in 19. uri 11. februarja franc. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 18. uri 12. februarja ital.-franc. barv. film PRINCU JE POTREBNA DEVICA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. februarja franc. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri 10. februarja angl. barv. film UPOR V AVTOBUSU ob 15. uri, franc. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 17. in 19. uri 11. februarja ital. barv. film UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA ob 18. in 20. uri 12. februarja amer. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 18. in 20. uri [Hiplica 9. februarja amer. barv. CS film TOPOVI ZA CORDOBO ob 19. uri 10. februarja amer. barv. CS film TOPOVI ZA CORDOBO ob 15., 17. in 19. uri Krvavec 9. februarja franc. barv. film ZACETNICA NA PLOČNIKU ob 19. uri Škofja Loka SORA 9. februarja angl. barv. film SINJEBRADEC ob 18. in 20. uri 10. februarja angl. barv. film SINJEBRADEC ob 18. in 20. uri 12. februarja angl. barv. film DEKLE Z OTROKOM ob 20. uri Železniki OBZORJE 9. februarja špan. barv. film MARTA ob 20. uri 10. februarja amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSIJ JAMESA ob 17. in 20. uri Radovljica 9. februarja angl. barv. film ŠKANDALI NEKE LADY ob 18. uri. amer. barv. film TAR-ZANOVA GROBNA TIŠINA ob 20. uri 10. februarja amer. barv. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 16. uri, amer. barv. film JEZA V NOCI ob 18. uri, angl. barv. film ŠKANDALI NEKE LADY ob 20. uri 11. februarja ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 20. uri 12. februarja franc. barv. film BEG SKOZI PUŠČAVO ob 20. uri Jesenice RADIO 9. in 10. februarja franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINA JE PUSTOLOVŠČINA 11 in 12. februarja amer.-jug. barv. film ROMANCA KONJSKEGA TATU Jesenice PLAVŽ 9. in 10. februarja amer.-jug. barv. film ROMANCA KONJSKEGA TATU 11. in 12. februarja franc. barv. film PUSTOLOVŠČINA JE PUSTOLOVŠČINA Kranjsku jfora 9. februarja ital. barv. CS film DOVOLJE-NJE ZA PEKEL 10. februarja ital. barv. film V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH poročili so se v Kranju Prdan Stanislav in Cegnar Antonija, Bogataj Jožef in Kerč Ana, Bevk Maksimiljan in Zupan Stanislava v Tržiču umrli so v Kranju Stružnik Ivana, roj. 1888, Zorman Janez, roj. 1899, Močnik Jože, roj. 1891, Kuhar Ciril, roj. 1911, Draksler Marjeta, roj. 1896, Mencinger Katarina, roj. 1899, Tkačev Štefan, roj. 1901 v Tržiču Pernuš Angela, roj. 1907, Frantar Ana, roj. 1914, Mencinger Katarina, roj. 1899, Primožič Frančiška Ksaverija, roj. 1904 dežurni veterinarji od 9. do 15. februarja; Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, telefon 22-994; od 15. do 23. februarja; Janez Teran, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644; od 23. februarja do 8. marca; Jože Rus, Cerklje, tel. 42-015. Sodelavko za pomoč v kuhinji v popoldanskem času zaposli za nedoločen čas restavracija Park Kranj. Podrobnejše informacije dobite na gornjem naslovu. 10.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 12.55 St. Moritz: svetovno prvenstvo v veleslalomu za ženske — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 15.35 Daktari — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 16.25 Košarka Lokomotiva : Bosna — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Hokej Jesenice : Olimpija — prenos 2. in 3. tretjine, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.35 Kviz 3x7, 21.35 Gledališče v hiši, 22.05 TV dnevnik, 22.20 Colditz — serijski barvni film (RTV Ljubljana) NE DEL. J A, 10. FEBRUARJA 8.10 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 8.55 St. Moritz: svetovno prvenstvo v slalomu za moške — barvni prenos (EVR — Ljubljana), 10.00 Ljudje in zemlja, 11.00 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali (RTV Ljubljana), 11.55 St. Moritz: svetovno prvenstvo v slalomu za moške — nadaljevanje barvnega prenosa (EVR — Ljubljana), 14.00 Poročila, 14.50 Koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja — barvna oddaja, 15.15 Najboljši slovenski športniki 1973 — reportaža, 15.45 Žigosani — ameriški film, 17.20 Poročila, 17.25 Prenos športnega dogodka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 M. Cepeljka: Prelepo dekle — češka komedija, 21.25 Nigerija, dežela presenečenj — 2. del (RTV Ljubljana), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.20 TV dnevnik (RTV Ljublj ana) PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli. (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.30 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Kljukec skrbi za teto — lutkovna serija, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film, 19.00 Mladi za mlade, 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20 30 D'Anza-Randone: Rim Alberta Moravie — italijanska TV drama, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Kulturne diagonale: Prešernovi nagrajenci (RTV Ljubljana) tržni pregled JESENICE Solata 12 do 22 din, špinača 10 din, korenček do 8,50 din, jabolka 6 din, pomaranče 6,20 din, limone 8,80 do 9,50 din, česen 40 din, čebula 4 do 8,50 din, jabolka 6 din, pomaranče 6,20 din, 4,50 din, fižol 12,50 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9,40 din, ohrovt 7,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,45 do 1,55 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,40 din, kisla repa 3,40 din, cvetača 10 din, paprika 40 din, krompir 2,20 din KRANJ Solata 12 din, špinača 20 din, korenček 6 din, jabolka 3 do 3,50 din, česen 32 din, čebula 5 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, hruške 8 din, peteršilj 18 din, radič 24 din, med 35 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 do 20 din, orehi 45 din, klobase 18 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 18 din, krompir 2,50 din TRZlC Solata 13 din, špinača 12 din, korenček 7 din, jabolka 6 din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, banane 8 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 6 din, jajčka 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 46 din, krvavice 20 din, skuta 11 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 din loterija w s jč ® S o * S u o «2 X 0 42620 68860 68860 76690 32060 71 0151 9281 98841 210521 42 11622 70002 57002 59682 60582 142262 853 543 92583 51343 294533 599933 94 44 984 55924 475504 15 75 »Z •o v cd.tS N XI O ® »■o 10 600 800 1000 800 1000 20 200 500 800 5000 50 600 600 800 800 800 10.000 60 80 600 600 5000 10.000 20 40 60 800 10.000 20 30 6 n>.- x c 2 o * 5 h o 85 04825 70715 586615 213705 96 46 676 73996 08106 75086 329086 170296 7 90447 77907 91607 97837 114817 551597 78 788 7208 84808 08338 42828 277118 29 76179 81799 467699 127299 TOREK, 12. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Sarajevo), 16.05 TV v šoli — ponovitev, 17.15 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 H. Ch. Andersen. Snežna kraljica — zadnji del pravljice, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Pevski zbor iz Divače — barvna oddaja, 19.00 Sodobna medicina, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Reflektor — oddaja T V Beograd, 21.20 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana) SREDA, 13. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.25 Poly in črni diamant — serijski film, 17.55 Obzornik, 18.15 Od zore do mraka, 18.45 Barvna risanka, 19.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 19.25 Frankfurt: nogomet Jugoslavija : Španija — prenos (EVR), 21.20 Sobotna matineja — film iz serije Doktor na pohodu, 21.50 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 8.10 T V v šoli (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina (RTV Beograd), 14.10 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.35 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 Iz slovenske književnosti — F. S. Finžgar: Razvalina življenja — zadnji del, 18.05 Obzornik, 18.20 L. Bernstein vam predstavlja: Večni Beethoven, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka, 21.40 Četrtkovi razgledi, 22.10 Glasbeni nokturno: Bratje Lorenz-Havdn: Klavirski trio št. 6 v D-duru, 22.25 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK, 15. FEBRUARJA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.45 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.25 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.10 Obzornik, 18.25 Pogovori s predsedniki ZK republik in pokrajin, 19.00 Krajevna skupnost na začasno zasedenem ozemlju, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.35 Ne kot tujec — ameriški film, 22.45 TV dnevnik, 23.(X) Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubljana) ta teden na TV I e -3 J> S5 "S ž N JO O O » T3 30 600 800 5.000 10.000 20 30 100 800 1000 1000 5000 10.000 10 600 600 1000 1000 5000 5000 20 80 300 600 800 1000 5000 40 600 1000 5000 150.000 Nedelja, 10. februarja, ob 15.45: ŽIGOSANI — ameriški film; režiser Rudolph Mate, 1951, v gl. vlogah: Alan Ladd (na sliki), Mona Freeman, Charles Bichford; m \ \ Rudolph Mate je režiser, ki se je posvetil vvesternom. Čeprav ne spada v vrh tovrstnih ustvarjalcev, so njegovi filmi tehnično gladko tekoči in neoporečni. Spomnimo se lahko njegovega filma Dolina nasilja, ki smo ga pred nedavnim videli. Tudi film Žigosani je serijski izdelek brez kakšnih posebnih kvalitet. Predstavlja nam revolveraša, zapletenega v mreže zločinca, ki je ugrabil otroka bogatega posestnika. RevolveraŠ pa se je uprl zločincu in s pomočjo posestnika našel izginulega dečka. Ponedeljek, 11. feb., ob 20.30: RIM ALBERTA MORAVIE — drama italijanske TV; režiser Dani-ele d'Anza; Drama je nastala po priredbi nekaterih najznačilnejših Moravijevih novel v zaključeno celoto. Prizorišče je Rim z okolico v letu 1946, obravnava pa problem brezposelnih v povojni Italiji. Ljudje se prebijajo na različne načine, mnori z goljufijo in krajo. Delo je prepleteno z epizodnimi slikami, ki osvetljujejo zgodbo glavnega junaka. Le-ta se v boju za obstoj nikoli ne zntgde. V obupu se z ženo odločita, da bosta petega otroka, novorojenčka, prepustila boljši usodi, vendar na koncu le zmagajo čustva. Petek, 15. februarja, ob20.35: NE KOT TUJEC — ameriški film; režiser Stanley Kramer, 1855, v gl. vlogah: Robert Mitchum, Frank Si-natra, Olivia de Havilland, Gloria Grahame; Zgodbe iz zdravniškega življenja so vselej zanimive. Stanley Kramer, ki se je uveljavil kot producent, si je leta 1955 za svoj režijski prvenec izbral prav to temo. Predloga, roman Mortona Thompsona, mu sicer ni nudila veliko spodbude, vendar je v zgodbi že nakazano umetniško hotenje režiserja, ki teži k duhovni poglobitvi snovi in se ne zadovoljuje s površnostjo in sentimentalnostjo. Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica Janeza Podgorška se iskreno zahvaljujemo za pomoč v težkih dneh, izrečeno sožalje in darovano cvetje vsem sorodnikom, sosedom, znancem, PGD Trboje in dijakom ter tovarišu razredniku 4. č razreda Gimnazije Kranj. Posebno zahvalo izrekamo tudi g. župniku, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, dr. Ma-yerju in pevcem. Žalujoči: žena Cecilija, sin Janez, brata Miha in France, sestri Julka in Urška in ostalo sorodstvo. Trboje, dne 2. februarja 1974 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Zahvala ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Valjavec Jakčove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, za pomoč in Iskreno sožalje, za podarjene vence in šopke, vsem ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini za pogrebni obred. Hvala kolektivom: Vino Kranj, Oblačila Novost, Upravi, sindikatu in sodelavcem Psih. bolnice Begunje za podarjene vence. / Žalujoči: hčerka Milka in Mari in sinovi Janez in Jože z družinami, sestra Neža ter ostalo sorodstvo. Lesce, Leše, Brezje pri Tržiču, Toronto, 2. februarja 1974 Prodam PRAŠIČA od 80 do 90 kg težkega. Sp. Duplje 51 679 Prodam TELEVIZOR PANORAMA, star 2 leti za 2.300 din. Zabret, Planina 60, Kranj 681 Prodam dvodelno OMARO, KREDENCO, SKRINJO za posteljno perilo, ŽENSKO KOLO in OTROŠKO KOLO. Kosi Milan, fotograf, Jenkova 10, Kranj 685 Ugodno prodam malo rabljen KAVČ. Bergelj, Pot na Jošta 8, Kranj, Stražišče 689 Prodam 2 do 3 kub. m smrekovih PLOHOV, Hrenko Franc, Kamno-goriška 57, Ljubljana 690 Prodam mlado KRAVO z mlekom in KRAVO pred telitvijo ter KOSILNICO »alpino« ali »rapid«. Gole, Višelnica 15 nad Gorjami 723 Ugodno prodam lepo ohranjen električni ŠTEDILNIK na štiri plošče, KUPERSBUSCH in TOBY štedilnik. Interesenti naj se oglasijo na naslov Šmid Francka, Vešter 13, Škof j a Loka . 724 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK. Redžepovič Antonija, Mlakarjeva 22, Kranj 725 Prodam OMARO ND 100,00, DIVAN ND 200,00, dve POSTELJI po ND 100,00, MIZO ND 100,00 in LESTENEC ND 50,00. Kranj, Gregorčičeva 12, tel. 21-345 726 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Srednje Bitnje št. 27 727 Prodam PEĆ na trdo gorivo za kopalnico ter PEČ GAŠPERČEK. Ul. Tatjane Odrove 5, Kranj 728 Prodam dobro ohranjeno SLA-MORAZNICO s puhalnikom in verigo ULTRA 3. Srednja vas 55, Šenčur 729 Zahvala ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene in niamice Kristine Saje se Iskreno zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta, posebno dr. Polanšku in dr. Kocjanu, ki so pokojnici nudili vso zdravniško pomoč, prav tako tudi osebju Poliklinike Ljubljana. Posebna hvala vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam tako nesebično pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Iskreno se zahvaljujemo njenim sodelavcem podjetja Živila Kranj, Samopostrežni restavraciji Kranj in zasebnemu delodajalcu Maček Andreju iz Šenčurja ter vsem, ki so kakorkoli počastili pokojničin spomin. Žalujoči: mož Milan, hčerka Jelka in sin Milan Kranj, 6. februarja 1974 Zahvala Ob boleči izgubi drage žene in hčerke Janke Levičnik roj. Vozel se prisrčno in iskreno zahvaljujemo številnim prijateljem, poslovnim znankam, sošolcem, sosedom in drugim znancem za prijazne besede in občutene izreke žalosti, za številna osebna in pismena sožalja ter poklonjeno cvetje, šopke in vence za njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo članom delovnih skupnosti Ateljeja za zlatarstvo in Združenega gostinskega podjetja v Ljubljani za izraze sožalja in vence. Nadalje se zahvaljujemo častitemu gospodu Janezu Pogačniku za toplo slovo ob njenem grobu, iskreno pa tudi prof. dr. Leonu Matajcu, dr. Marku Lavriču in dr. Janezu Bajžlju za vso skrb in nego v času njene bolezni. Vsi izrazi sožalja so nam v neprecenljivo tolažbo in uteho, lajšali so nam bolečino ob njeni izgubi, zaradi njih pa bo naš spomin na nepozabno Janko ostal še bolj trajen. Žalujoči: njen Žiža, oči in ostalo sorodstvo Zahvala ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta ter starega očeta Janeza Zor mana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem, številu spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru upokojencev, gospodu župniku, sosedom, posebno pa še sosedama Ivanki in Francki za iskreno, in nesebično pomoč, podjetju Projekt Kranj ter vsem ostalim, ki so poklonili vence in cvetje. Žalujoči: žena Ivana, hčerka Pavla z možem ter vnuka Marjan in Robert ter ostalo sorodstvo. Kranj, 4. februarja 1974 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Prodam 2 težki TELICI, visoko breji. Sp. Gorje 39 730 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Planina 3, Kranj 731 Prodam rabljeno strešno OPEKO »špičak«, gnojnični sod in črpalko. Voklo 53, Šenčur 732 Litoželezni KOTEL,' 170-litrski, prodam ali zamenjam za živinsko krmo. Zg. Bela 19 733 Prodam SENO. Poljšica 4a, Podnart 734 Prodam 7 mesecev starega škotskega OVČARJA (Lesi). Informacije v soboto in nedeljo na telefon Kranj 41-058, druge dni na tel. 21-585 735 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kilogramov. Sr. Bitnje 24 736 Poceni prodam globok italijanski VOZIĆEK in otroško mrežasto STAJICO. Tomac, Planina 26, Kranj 737 Prodam ojačevalec GELOSE 120 watov, HI-FI 60 vvatov, TORERO 30 watov. Zg. Brnik 41 738 Prodam semenski KROMPIR IGOR in motorno gnojnično ČRPALKO. Dragočajna 16 739 Prodam manjši KAVČ, 1,70 m in GRAMOFON — stereo. Telefon 21-769 740 Prodam ZAJCA in ZAJKLJO -»činžola«. Dolenčeva 2, Orehek, Kranj 741 Prodam KRAVO s teletom, dobro mlekarico. Ljubno 12, Podnart . 742 Prodam skoraj nov PLETILNI STROJ. Ogled popoldan. Zg. Duplje št. 54 743 Prodam BIKCA — simentalca, po izbiri, 260 do 270 kg. Breg 8, Preddvor 744 Prodam malo rabljeno EMO PEČ za centralno kurjavo in električna bojlerja 30 in 50 litrov. Zbilje la, Jeprca 745 Prodam večjo količino domačega ZGANJA. Okroglo l, Naklo 746 Prodam električni MOTOR 4 KW in SLAMOREZNICO. Koselj Jakob, Brezovica 3, Kropa 747 Prodam nakladalni VOZ za seno, acetilenski RAZVIJALEC in drobni KROMPIR. Kalan, Zapoge 11, Vodice 748 Prodam dve KRAVI s teletom ali brez. Janša Ivanka, Zasip n. h., pri Bledu 749 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo v začetku marca telila. Ljubno 4, Podnart 750 Prodam drobni KROMPIR. Vog-lje 37, Šenčur 751 Prodam KRAVO — simentalske pasme, ki bo tretjič telila. Podbrezje 111, Duplje 752 Prodam TELEVIZOR »GORENJE« in nove zimske ĆEVLJE št. 45. Zg. Dobrava 23, Kamna gorica 753 Prodam več metrov suhih bukovih DRV. Naslov v oglasnem oddelku 754 Prodam večjo količino krmilnega KORENJA. Novak, Jama 14 755 Prodam PUNTE in BANKINE. Strahinj 38, Naklo 756 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na drva »Gorenje«. Maček, Grajska pot 3, Škofja Loka 757 Prodam PESO in KORENJE za krmo. Reteče 87, Škofja Loka 758 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled popoldan. Kocjanova 22, Kranj, Kalvarija 760 Prodam dobro, črno KRAVO, ki bo v začetku marca teletila. Lom 25, Tržič 761 Prodam novejši električni ŠTEDILNIK in ZIBELKO. Cesta na Klane 57, Kranj 762 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Bohinc, Praše 2, Kranj 759 Prodam PRAŠIČA za zakol. Praše 6, Kranj 763 Prodam OPEKO »porolit« 8 cm, 800 kom. po ugodni ceni. Pokorn, Trstenik 35, Golnik 764 Prodam kompletno avto plinsko napravo z bombo 80 litrov plina, znamke Weber, komplet zavornih bobnov znamke Ford M 12, plašči 5.60 x 13, vzmeti in amortizerje za prikolico. Ogled v nedeljo. Latič, Prešernova 13, Radovljica 802 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 14, Kranj 803 Poceni prodam dvoje novih dvodelnih OKEN z roletami. Kos, Hra-stje 185 804 Prodam KRAVO ciko s teletom. Zg. Gorje 11 805 Prodam KRAVO, visoko brejo. Sp. Lom 27, Tržič 806 Prodam 4 OSLE. Ilovka 3, Kranj A - 807 Vzidljiv ŠTEDILNIK (rostfrei) in KREDENCO, ugodno prodam. Jezerska 6, Kranj 808 Prodam 300 kg težkega BIKCA in 200 kg težko TELICO. Viševica 3 pod Šentursko goro 809 Prodam novo CISTERNO za centralno kurjavo 2x2x1 m (4000 litrov). Naslov v oglasnem oddelku. * 810 Prodam KONJA. Zabnica 41 811 Prodam mlado KRAVO za zakol, tudi polovico. Žabnica 23 812 Prodam KANARČKE — samice za parjenje. Lavtar, Šenčur, Partizanska^ 813 Poceni prodam novo PEČ za centralno ogrevanje. C. na Klanec 24, Kranj 814 Prodam mlado KRAVO za zakol. Binkelj 7, Škofja Loka 815 Prodam vprežne GRABLJE in OBRAČALNIK znamke Krupp. Debeljak Janez, Dolenja vas 21, nad Škofjo Loko 816 Prodam dva mesnata PRAŠIČA po 90 kg težka. Praprotna polica 8, Cerklje . 817 " Prodam novo krožno ŽAGO z motorjem (4 KS) in z rezilom 50 cm. Cena 3200 din. Ajdovec, Oševek 7, Kamnik 818 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Praprotna polica 26, Cerklje 819 Prodam VESNA KROMPIR za seme in JABOLKA. Velesovo 31, Cerklje 820 Prodam SEME črne detelje in fižol. Lahovče 37, Cerklje 821 Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 17, Cerklje 822 Ugodno prodam 1000 kg gradbenega ŽELEZA O 10 in O 6. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka 827 Prodam polovico rejene klavne KRAVE. Moškrin 1, Škofja Loka 828 kupim Kupim dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Kern Janez, Pan-geršica 6, Golnik 709 Kupim LESONITKE za kozolec. Žagar Anton, Velesovo 16 783 Kupim smrekove PLOHE, tudi rabljene. Gorjup, Jelenčeva 23, Kranj, Primskovo 784 Kupim vzidljiv ŠTEDILNIK, desni. Eržen, Bukovščica 13, Selca nad Škofjo Loko 833 Kupim mirnega, neplašljivega KONJA, dobrega za vožnje. Binkelj 6, Škofja Loka 834 Kupim desni namizni ŠTEDILNIK (rostfrei). Naslov v oglasnem oddelku. 835 Kupim okrogel GRADBENI LES. Čufar Franc, Mlaka 28 836 Kupim rabljeno motorno KOSILNICO »AEBI«, ali rezervne dele za motor in ventilator »PASKVALI« letnik 1967. Gros Jože, Brdo, Podnart 837 vozila Prodam SPAČKA in rezervne dele. Cimprič, Golniška 115, Kokri-ca, Kranj 697 Prodam osebni avto TRABANT STANDARD, letnik 1970. Suha 30 698 Prodam rahlo karamboliran SPAČEK, letnik 1967. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 600 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Zadraga 11, Duplje 701 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO in GUMI VOZ, gume 13 col. Benda Janez, Trzin 34, Mengeš 765 Prodam FIAT 750, zelo dobro ohranjen, letnik 1970. Globevnik Darko,Smokuč 35, Žirovnica 766 Prodam VW 1200, dobro ohranjen. Čadež Jože, Na logu 17, Škofja Loka 767 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Gasilska 35, Šenčur 768 Zaradi selitve prodam FIAT 750. Grmičeva 31, Kranj 769 Prodam traktor »FERGUSON« 35 s kosilnico, nakladalno lopato in enoosno prikolico. Koselj Jože. Doslovče 21, Žirovnica 770 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Kutinova 13a, Orehek, Kranj 771 Prodam VW KASON ali zamenjam za FIAT 750 in vprežne GRABLJE. Šenk, Hotemaže 50 772 Za karambolirano ZASTAVO 101, AMI 8 ali FIAT 750, dam v zameno FIAT 1300. Ponudbe pod »Fiat 750 novejši« 773 Prodam PEUGEOT 204. Ovsenek Miro, Kidričeva 17, Kranj 774 Prodam FIAT 850 po zelo ugodni ceni, letnik 1969,65.000 km. Informacije na tel. 064-60-371 int. 17 775 Prodam FIAT 850, letnik 1971, kombibus, tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelku 776 Prodam motorno KOLO super-avtomatik, in ELEKTRIČNI PASTIR. Žagar Anton, Velesovo 16 777 Ugodno prodam dvobrazdni traktorski PLUG. Vrba 30, Žirovnica 778 AUSTIN 1300, ugodno prodam, letnik december 1969. Ogled vsak dan. Zorč, Betonova 22, Kokrica, Kranj 779 Samohodni obračalnik s koso, znamke LOMBARDINI, primeren l"Homefter> FERLACH-NESEN O E R KI R C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Zimska razprodaja do 16. februarja 1974 Jugoslovanski kupci kupujejo pri nas za 16 % ceneje Obiščite nas! « CENENI H? za ravninsko lego, popolnoma nov, ugodno prodam. Naslov: Turistično društvo, Škofja Loka 780 Prodam dobro ohranjeno KA-1RCO, letnik 1968. Ogled popoldan, lupaliče 49, Preddvor, tel. 45-029 781 Prodam FIAT 750 z dobrim motorjem, po generalni, za 3 000 din. Kavčič, Grahovše 5, Tržič 782 Prodam FIAT STAYER 1800, po ugodni ceni. Beleharjeva 6, Šenčur 823 Prodam FIAT 750, letnik 1973. na 19.000 din. Lahovče 64, Cerklje , p 824 'f oceni prodam MOPED, dve brzini, v nevoznem stanju. Kern, Potok Komenda 825 Prodam osebni avto VW 1200, let-7RrwA964 december. Prevoženih !oD™,r ' registriran do 10. januar-1»75. Triler Franc, Puštal 103, SkofjaLoka 826 rrodam tovorno prikolico za oseb-ni avto. Srednje Bitnje 105, Žabnica p . 829 o/pceni dam FIAT 750. Breg ob p1 j a'1 anJ 830 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Cena 5.200 din. Tenetiše Uolnik 831 Prodam RENAULT 12. Peternelj, anJ> Moša Pijade 48, tel. 23-175 832 stanovanja Sestri iščeta SOBO ali manjše stanovanje možnost kuhanja in pranja, lahko plačata vnaprej. Ponudbe Pod »Kranj« 713 Student išče SOBO, lahko tudi instruira. Ponudbe pod »Soliden« n 785 Opremljeno SOBO oddam. Naslov v oglasnem oddelku 786 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. *i.OV v oglasnem oddelku 787 ;*x mamica z dvoletno hčerko isce SOBO v okolici Škofje Loke ali pranja. Ponudbe na Turistično društvo, Škofja Loka 788 Mlada tričlanska družina išče SO-gO in KUHINJO ali samo sobo v ^ffliodietk^1- NaSl°V °ddajt?J OOU zaposlitve Sprejmem VAJENCA za keramično stroko. Konjedič Franc-An-arej, Delavska 39a, Kranj 652 PTbP^jmem SOBOSLIKARSKE in £LESKARSKE delavce in vajence. r-'P eskar, Kranj, Kidričeva 36, tej,21-820 536 faposlim DELAVKO v kemični ustiinici v Kranju. Pismene ponud-J s kratkim življenjepisom na naslov Erbežnik Lado, Ljubljana, Tu-gomirjeva 12 714 , Iščem ŽENSKO za varstvo enoletnega otroka od 13. ure do 19.30. Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 716 Zaposlim dva PLESKARJA. Možnost priučitve. Rihtaršič, soboslikar-Golniška 13, Kranj 718 . DELAVCA ali DELAVKO za kovinsko galanterijo sprejmem. Ciril ^ampe, Sp. Brnik 69 789 v priučitev vzamemo mladega fanta, eventualno priučenega ali jzučenega KLJUČAVNIČARJA za lahka ključavničarska dela. Ponudbe pod šifro »Ključi« 790 Sprejmem kakršnokoli žensko de-i° na dom. Naslov v oglasnem oddelku 79i Sprejmem 2 do 3 DELAVCE za priučitev zidarja ali polkvalificirane ziaarje. Stržinar Rudi, Gorenja vas nad Škofjo Loko 792 posesti M^fpdam nedograjeno DVOSTA-NOVANJSKO HIŠO z garažo in 750 «v. m ZEMLJE. Ogled v nedeljo dopoldne. Hrastje 94 719 J GARAŽO pri Vodovodnem stolpu z amen i am za garažo bliže centra. Virnik, Jenkova 4, Kranj 793 Prodamo ZAZIDLJIVO PARCE-« LO v Strahinju. Naslov dobite v oglasnem oddelku 794 V Kranju nujno prodam ENO-STANOVANJSKO HIŠO. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 795 Prodam trosobno komfortno STANOVANJE v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 796 Prodam DVOSTANOVANJSKO HIŠO na relaciji Jesenice—Slov. Ja-vornik. Naslov v ogl. oddelku 797 obvestila Lesene in plastične rolete in žaluzije, naročite zastopniku špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom 502 Cenjene goste obveščamo, da bo gostišče pri jancetu v soboto 9. 2.1974 zaprto! 721 instalacije za centralno kurjavo in vodovod vam hitro in solidno naredimo. Naslov v oglasnem oddelku. 838 Na Kokrici nova expres kemična Čistilnica, Cesta na Rupo št. 13. Odprto v torek, sredo, četrtek in petek od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Čistimo vse vrste tkanin, oblek, semiš, zavese, odeje ter jančka. Rok čiščenja 2 dni. Se priporočamo! 798 NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ v Delavskem domu se začne 9. 2. 74 ob 18.30 oziroma ZACETNI-ŠKI ob 19. uri. NEDELJSKI ZA-CETNIŠKI 10. februarja ob 9. uri. PIONIRSKI PLESNI TEČAJ se začne 9. februarja ob 13.30. Vabljeni. 799 prireditve MLADINSKI AKTIV ZALOG prireja v nedeljo 10. 2. 1974 PLES. Igra ansambel »KALIMERO« s pevcem BRACOM KORENOM. Vabljeni! 839 FOLKLORNA SKUPINA PRE-DOSLJE priredi PLES v soboto 9. 2. 1974 ob 19. uri. Igrajo »KARAVANKE«, Vabljeni 840 Inštrumentalni ansambel za pustovanje išče restavracija Park Kranj. MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni 337 Vsako soboto v Bukovici pri Vodicah PLES. Igrajo »STALAGMITI«. Vabljeni 800 DPD SVOBODA PRIMSKOVO gostuje z ljudsko igro Miklova Zala v Cerkljah, v nedeljo 10. 2. 1974 ob 17. uri. Vabljeni 801 Kr, Včeraj zvečer sta temeljna telesna skupnost Litija in združenje športnih novinarjev Slovenije podelili priznanje za najboljše športnike, športnice, ekipe in športnika združenja za leto 1973. Na športno-za-bavni prireditvi so se pred mikrofonom vrstili Vinko Jelo-vac, Nataša Urbančič, Marjan Mesec, Jože Šlibar, Tone Rožič, Peter Svet, Rudi Hiti, Marjan Prelovšek, Janez Za-kotnik, Alojz Šafarič, Eva Jeler, Draga Stamejčič in gostja iz Zagreba vratarka svetovnih rokometnih prvakinj Zdenka Ištvanovič. Kranjčan Marjan Mesec je prejel bronasto plaketo Branka Ziherla, ki jo vsako leto podeljuje uredništvo ITD ter »Zlate smučke« kot najboljši smučar sezone Sportskih novosti. Te slovesnosti se je udeležilo tudi naše športno uredništvo, saj smo Mescu predali pokal za najboljšega športnika Gorenjske, ki so ga v letu 1973 izbrali bralci našega časnika. Na prireditvi je igral ansambel »Vizije«, peli pa so Marjana Deržaj, Oto Pestner in Braco Koren. Za razvedrilo pa sta poskrbela Nela Eržišnik in Tone Fornezzi. Spored pa je povezoval znani športni reporter ljubljanskega radia Franek Trefalt. -dh TRGOVINA I. zvezna hokejska liga Medveščak: Jesenice 3:14 Zagreb, druga polfinalna tekma za jugoslovanski hokejski pokal, Medveščak : Jesenice 3:14 (0:4, 1:3, 2:7), dvorana športov, gledalcev 200, sodnika Janežič (Maribor), Repina (Ljubljana). Strelci za Jesenice: Hafner, Eržen po 3, Mlakar, Poljanšek po 2, R. Smolej, S. Košir, Felc po 1. Jesenice: Knez, S. Košir, Jug, F. Smolej, B. Jan, I. Jan, Ravnik, Be-ravs, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljanšek, Škrjanc, T. Košir, M. Jan, Eržen. Jeseničani so tudi v Zagrebu brez težav premagali domači Medveščak. Zagrebčanom se pozna, da zaradi zasedene dvorane med evropskim prvenstvom v umetnostnem drsanju niso mogli dovolj trenirati. Zato je delno opravičljiv visok poraz. Tako kot že prejšnja leta se bosta v finalu za pokal SFRJ pomerila spet stara nasprotnika Olimpija in Jesenice. Jeseničani so v obeh polfinalnih tekmah odpravili Medveščak s 40:3, Olimpija pa Partizana z 32:3. Finalni srečanji bosta 13. februarja v Ljubljani in 20. februarja na Jesenicah. -dh Imenitni gostje Zimski bazen v Kranju že dolgo časa ni imel tako imenitnih gostov kot ta teden. V okviru druge jugoslovanske vaterpolske šole so v njem na treningu naši najboljši vratarji ter peterica odličnih repre-zentantov. Trener vratarjev Dubrov-čan Trifko Bandžur je na zvezne priprave poklical Ka-čiča (Mornar), Vezeliča (Jug) ter Begovića (Crvena zvezda). Na stroške klubov pa pod njegovim vodstvom trenirajo še Vejnovič (Koper), Boško-vić, Staničić (Jug), Krivoka-pič (Mladost Bijela) ter kranjski vratarji Rebolj, Vidic ter Leskovar. Na korekcijski trening pa je zvezni trener Orlić povabil Poliča (POŠK), Antunovića ter Rudića (Partizan), Lozico (KPK) in Mračevića (Primorac Herceg Novi). Tega treninga se pod vodstvom zveznega trenerja udeležujejo tudi člani kranjskega Triglava. Na vprašanje, kaj meni o kranjskem vaterpolu, je zvezni trener Orlić ter trener lanskoletnega državnega prvaka beograjskega Partizana dejal, da je navdušen nad kranjskimi vaterpolisti, posebno pa še nad mladinci. Ni mu šlo v račun, da pri Triglavu delajo res tako amatersko, saj v jugoslovanski praksi vaterpolisti dobivajo del hranarine, študentje pa nekaj štipendije. Tega pa v kranjskem vaterpolu ni. -dh "Kometter pogovor tedna Matjaž Šoberl Mladost smučanju Med mladimi, uspešnimi smučarji, člani Smučarskega društva Jesenice, je v zadnjih sezonah in tudi v letošnji dosegel na raznih društvenih, republiških in državnih prvenstvih največ uspeha 17-letni Matjaž Šoberl. Med starejšimi mladinci je bil lani najboljši na državnem prvenstvu, v odlični formi pa je ostal tudi v letošnji sezoni, saj je najvišji državni naslov v alpskih disciplinah osvojil pred nedavnim tudi v Skofji Loki. Matjaž je tudi letos dokazal, da od njega lahko še veliko pričakujemo. »Matjaž, kdaj si prvič stopil na,dilce'?« »Že s šestimi leti, pozneje so me starši vpisali v klub in tam sem začel z resnim treniranjem.« »Kateri uspeh na tekmovanjih ti je najljubši?« »Vsekakor se najraje spominjam lanskega državnega prvenstva, ko sem v slalomu postal državni prvak. Vesel pa sem tudi letošnje zmage na državnem prvenstvu.« »Kaj misliš, čemu 3e imajo mladi jeseniški smučarji zahvaliti za kar precejšnje uspehe, ki jih dosegajo v alpskih disciplinah?« »Predvsem zelo resnemu treningu tako poleti kot pozimi. Letos smo kar dobro pripravljeni, saj smo zelo redno trenirali, poleti na plazu pod Prisankom, kjer smo med drugim zgradili tudi svoje zavetišče, pozimi pa zaradi pomanjkanja snega pri nas v nekaterih tujih smučarskih središčih. Vsekakor pa se je na vsaki tekmi posebej treba potruditi, kajti v Sloveniji je vedno več mladih, nadarjenih in dobro pripravljenih alpskih smučarjev.« D. S. -V Kolesarstvo Jože Valenčič pri Savi Pred dnevi so se vrnili iz CSSR kolesarji kranjske Save, ki so trenirali pod Visokimi Tatrami. Na treningu so bili 10 dni pod vodstvom trenerja Francija Hvastija. Poleg Žagarja, Tulipana in Ropreta je bil tudi Ljubljančan Jože Valenčič, ki je v teh dneh prestopil h kranjski Savi. Trening je bil v okviru izmenjav tradicionalnega sodelovanja med češkim klubom iz Starega Smo-kovca in kranjske Save. J. J. r Plavanje Jutri Triglav : Mladost Plavalci kranjskega Triglava se v zimskem bazenu vneto pripravljajo na letošnja zimska tekmovanja. Po republiškem prvenstvu bodo nastopili še na državnem prvenstvu ter v jugoslovanskem pokalu. Za pregled forme svojih plavalcev se bodo jutri dopoldne v prijateljskem srečanju pomerili z zagrebško Mladostjo. -dh Včeraj je predsednik skupščine občine Kranj Franc Šifkovič sprejel predstavnike vaterpolske zveze Jugoslavije, zvezne kapetane, predsednika zveze trenerjev ter predsednike strokovnih svetov republik in pokrajin ter štiri repre-zentante: Antunovića, Poliča, Mračevića in Veselića. (dh) — Foto: F. Perdan Jesenice: Ljubljana-center •7585 : 7471 Jeseniški kegljači so na domačem kegljišču presenetili goste, saj so jih krepko premagali. Najboljši rezultat je dosegel veteran jseniškega kegljanja Šlibar, ko mu je uspelo podreti a 1003 keglje. Jesenice 7585 (Šmid 929, Udir 889, Rijavec 916, Hafner 937, Oblak 993, Šavnik 946, Šlibar 1003, Crv 972). Ljubljana-Center 7471 (M. Križaj 978). Rudar : Triglav 7190:7137 Kegljačem Triglava, ki so favoriti tudi letos za najvišji slovenski naslov, na tujem ne gre in ne gre. Na slabem kegljišču v Trbovljah so 0 morali položiti orožje pred domačim Rudarjem. Opravičilo zanje je, da so nastopili brez Ambrožiča in Marte-lanca. Najboljši rezultat od Kranjčanov je dosegel Vehovec, ki je podrl 912 kegljev, slab dan pa je imel Turk, saj je dosegel enega najslabših rezultatov v zadnjih dveh letih. Rudar 7190 (R. Tomše 952) Triglav 7137 (Vehovec 912, Pavlin 869, Kordež 866, Bregar 901, Jen-kole 896, Prijon 908, Jereb 898, Turk 887). " , -dh »T V • V Norcic vendarle v Falun Negotovosti glede odhoda smučarskega skakalca Bogdana Norčiča na svetovno prvenstvo v Falun ni več. Vojaške oblasti so namreč Norčiču, ki služi vojaški rok v Bovcu, šle na roko ter mu odobrile dopust. Bogdan bo tako le s Stefančičem, Prelovškoni in Jurmanom zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah. -dh %M jMIk i I Sobota, 9. februarja 1974 Medtem ko v večini občin še razmišljajo, kako bi najbolj pametno porabili denar, ki je zbran v solidarnostnem skladu za nakup stanovanj, so v Škof-ji Loki prve družine že prejele ključe. Razdelili so jih dvajsetim prosilcem, ki so doslej živeli v najslabših življenjskih pogojih — v kleteh, podstrešnih sobicah brez sanitarij in brez tekoče vode — in niso imeli več kot 700 dinarjev dohodka mesečno na družinskega člana, ^orej tisti, ki ne morejo upati, da bi si od svojih skromnih prejemkov lahko kdaj prihranili toliko, da bi stanovanje kupili. V novi stolpnici ob Partizanski cesti v Skofji Loki stanujejo že približno mesec dni. Tri med njimi smo obiskali in se z njimi pogovorili o njihovem življenju prej in sedaj. Ivanka Sesek, delavka v Gorenjski predilnici: »Še ko smo imeli ključe v rokah, nismo mogli verjeti, da smo res dobili stanovanje in se bomo zares lahko preselili iz vlažne kletne sobe, v kateri smo živeli petnajst let. Tri sobe imamo, pa kuhinjo in kopalnico! Dovolj je za nas, čeprav nas je osem. Midva z možem in šest sinov. Andreju je že 17 let in se uči za avtokle-parja, potem pa so še Miro, Branko, Vilko, Mitja in 6-letni Uroš. Fantje imajo svojo sobo. Prej so spali v nadstropjih, po dva in dva skupaj. Starejši je bil celo pri očetu. Kdo mi je svetoval, naj se obrnemo na solidarnostni sklad? Sodelavke so mi povedale. Sprva jih sploh nisem hotela poslušati, češ, kdo naj bi nam kaj pomagal. Saj sem naredila že več prošenj za stanovanje, pa so bile vse zavrnjene.« Cilka Rus, gospodinja: »Stanovali smo v središču mesta, v stari hiši. Imeli smo kuhinjo in sobo, vendar oboje tako majhno, da smo se morali pošteno stisniti. Tudi tekoče vode ni bilo, le skupna pipa za več ^trank je bila na hodniku. Tudi stranišče je bilo skupno. Mož dela v Termiki, jaz pa sem doma, ker imava štiri otroke in bi varstvo preveč stalo. V podjetju je mož že pred nekaj leti vložil prošnjo za stanovanje, a je bila zavrnjena. Prihraniti bi morala nekaj milijonov in s pomočjo delovne organizacije stanovanje kupiti. Tega pa ob eni plači nikakor nisva zmogla. Ko je bil ustanovljen solidarnostni sklad, so možu v tovarni svetovali, naj se obrne nanj. Mogoče bodo tam njegovo prošnjo rešili. In res smo že po nekaj mesecih dobili ključe. Otroci so še posebno veseli svoje sobe, kjer se lahko v miru učijo.« Štefan Smutara, delavec v Loških tovarnah hladilnikov: »Odkar sva prišla v Slovenijo, sva se z ženo že večkrat selila. Najprej sva bila skupaj v eni sobi, ko so prišli otroci, je šla ona k svoji sestri, kjer je bilo nekaj več prostora. Zadnja leta pa smo bili spet vsi skupaj v stanovanju pri nekdanjem zadružnem hlevu pri Poljanah. V začetku je bilo dobro, ker pa stavbe nihče ne vzdržuje,„se je začela podirati. V sobi smo imeli strop podprt s stebri, da se ne bi posul. Žena dela v Iskri Reteče. Oba sva že pred nekaj leti vložila prošnjo za stanovanje in to vsak v svojem podjetju. Lani pa je žena napisala prošnjo še na solidarnostni sklad. Ko si je komisija naše bivališče ogledala, je takoj obljubila, da se bomo selili v novo, vendar nisva niti v sanjah pomislila, da bo to tako hitro. Dobila sva dvosobno stanovanje. Ker je kuhinja bivalna, bodo eno sobo imeli otroci. Najstarejšemu je 9 let, drugemu 5 in najmlajšemu 18mesecev.« L. Bogataj Velik porast zavarovancev pri Savi Nezgoda v gozdu 149-članski kolektiv kranjske poslovne enote Zavarovalnice Sava je minulo soboto pregledal poslovanje enote v preteklem letu in se seznanil z načrti za letos. Ugotovili so, da je njihova poslovna enota, ki je glede števila zavarovancev in premij v zavarovalnici Sava na tretjem mestu (Zavarovalnica Sava pa je po velikosti tretja med zavarovalnicami v jugoslovanskem merilu), dobro poslovala. Število zavarovancev se je v zadnjih letih v enoti močno povečalo. Leta 1970 je imela kranjska poslovna enota Zavarovalnice Sava 113.416 zasebnih zavarovancev in zavarovancev iz družbenega sektorja. Leto kasneje se je število povzpelo na 116.750, 1972. jih je bilo že 120.820 in lani 123.000. Največ je bilo požarnih zavarovanj skupaj s stanovanjskimi premičninami (47.000), sledijo avtomobilska zavarovanja (27.600) in življenjska (25.000). Pri slednjih je zavarovancev več, saj je med njimi precej družinskih zavarovanj. V zadnjem času pa se je precej razširilo tudi zavarovanje živine. Vzporedno z naraščanjem števila zavarovancev so naraščale tudi pobrane premije. Leta 1970 je na primer kranjska enota imela 4 milijarde starih dinarjev dohodka od pobranih premij, lani pa že 9,2 milijarde starih dinarjev. Razmerje med zasebnim in družbenim sektorjem pa je bilo lani 55 proti 45 v korist zasebnih. In koliko je bilo v zadnjih letih škod? Leta 1970 je bilo 26.148 pri- merov, leto kasneje 19.118, leta 1972. 18.583, lani pa 19.769. Lani so zavarovancem izplačali za 4,3 milijarde starih dinarjev odškodnin (od tega 55 odstotkov zavarovancem v kranjski občini, 20 odstotkov v škofjeloški, 17 odstotkov v radovljiški in 8 odstotkov v tržiški). Že nekaj časa pri poslovni enoti naraščajo tudi zahtevki od povzročiteljev škode. Leta 1970 so povzročitelji nesreč zaradi vinjenosti, vožnje brez izpita ali zaradi tehnično neizpravnega avtomobila morali zavarovalnici povrniti 21 milijonov starih dinarjev, leto kasneje 43 milijonov, 1972. leta 48 milijonov in lani kar 56 milijonov starih dinarjev. Z ustvarjenim dohodkom je kranjska skupnost poslovne enote ustvarila precej sredstev za sklade. Lani so se na primer osebni dohodki povečali za 11 odstotkov v primerjavi z letom poprej, skladi pa so narasli kar za 48 odstotkov. Dobršen del tega denarja pa poslovna enota namenja za preventivo; predvsem za požarno varnost in za kmetijsko zavarovanje. Tako pomagajo gasilskim društvom pri nakupu požarne opreme, pri kmečkem zavarovanju oziroma zavarovanju živali pa z občasnimi pregledi in z nabavo zdravil. Razen tega pa zavarovalnica del premij od požarnih zavarovanj daje v gasilske sklade po občinah. Lani so tako v gasilske sklade naložili 96 milijonov starih dinarjev; in sicer v Kranju 43, v Radovljici 22, v Škofji Loki 21 in v Tržiču 10 milijonov starih dinarjev. A. Ž. Pripravljajo pustovanje Na Bledu podobno kot zadnja leta tudi letos pripravljajo pustovanje. Pri turističnem društvu so že pred dobrim mesecem ustanovili poseben odbor za to prireditev. Kaže, da bo prireditev letos še bolj zanimiva, večja in bogatejša od lanske. Pustovanje oziroma pustni sprevod, ki se bo letos začel v nedeljo 24. februarja ob 14. uri, bo razdeljen na dva dela: etnografski in revijski. V prvem delu se bodo predstavile predvsem skupine iz okoliških vasi (Rib-no, Gorje) s šegavimi običaji (vozili bodo ploh, slamnato za »raufen-kom« in podobno), v revijskem delu pa bodo sodelovale delovne organizacije iz občine. Za zdaj je že zagotovilo udeležbo 20 delovnih organizacij. Prireditelji upajo, da se bodo v pustovanje vključile tudi gostinske in hotelske organizacije. Tako nameravajo pustnemu razpoloženju Vzorno društvo V soboto so se na občnem zboru zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva Sora. Dobra udeležba na zboru je potrdila pripadnost članstva društvu, ki obsega področje od Jeprce do Polhograjske grmade in preko Tošča do Brezovice. Lani so sodelovali pri gašenju več manjših požarov ter reševali imetje pred poplavami. Pridobili so več novih članov ter skrbeli za strokovno izpopolnjevanje. Na tekmovanju je pionirska desetina osvojila prehodni pokal Mestne gasilske zveze. Denar za svojo dejavnost so morali preskrbeti kar sami s prirejanjem raznih prireditev. Zbrali so kar 80.000 dinarjev. Denar nameravajo vložiti v graditev novega društvenega doma, za katerega že pripravljajo načrte. Radi bi UKV zvezo za boljšo povezavo ob požarih in elementarnih nesrečah, nujno potreben pa bi bil vodni rezervoar za vasi Sora, Topol, Dol, Goričane in Trno-vec. -fr primerno okrasiti izložbe, na različnih krajih pa bodo obiskovalcem postregli z domačimi jedili in drugimi specialitetami. Prijave za nastop skupin in posameznikov še vedno zbira turistično društvo na Bledu. Vabijo tudi posameznike izven občine, da se prijavijo. Tri najboljše skupine oziroma delovne organizacije in tri najlepše maske bodo prireditelji nagradili. Pri pustovanju bodo sodelovali tudi gostinska šola in učenci višjih razredov osnovne šole Bled. A. 2. Hladna valjarna na Jesenicah Na Jesenicah se že dalj časa pripravljajo na gradnjo hladne valjar-ne, ki bo začela obratovati leta 1976 in v kateri bodo proizvedli 115.000 ton hladno valjane pločevine. Zaradi nove hladne valjarne, ki predstavlja eno največjih investicij v srednjeročnem programu, so že začeli z regulacijo potoka Javornik in prestavitvijo ceste. Cesta bo poslej tekla bliže železniški progi Jesenice — Ljubljana. Za novo hladno valjamo, s katere proizvodnjo bodo oskrbovali domači in tudi tuji trg, so jeseniški železarji že dobili potrebne kredite pri tujih partnerjih. Ti krediti znašajo 60 odstotkov celotne investicijske vrednosti in sicer 1,5 milijarde dinarjev. Garancijo za tuje kredite je dala Ljubljanska banka, ki je tudi sama odobrila 150 milijonov kredita. Nekaj sredstev pa bodo prispevali tudi sami jeseniški železarji. V novi hladni valjarni bo ob najnovejši tehnologiji zaposlenih 300 delavcev. Prav zaradi nove hladne valjarne so v železarni že opravili ali še opravljajo nekatera rekonstruk-cijska dela sedanjih obratov. D. S. s sodišča V sredo, 6. februarja, dopoldne se je na gozdni cesti nad Jelendolom pri Tržiču pripetila nezgoda. Na tovorni avtomobil, ki ga je vozil Anton Meglič (roj. 1948) iz Jelendola so nakladali hlodovino. Vtem pa se je tovornjak začel premikati. Voznik je hotel drsenje ustaviti in se povzpeti v kabino tovornjaka, vendar mu ni uspelo. S tovornjaka je pri tem padlo tudi nekaj bukovih hlodov in voznika Megliča ranilo. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Obračunaval za svoj žep Peter Jankovič je bil carinik, doma iz Kapana pri Suhopolju, zaposlen pa je bil pri Carinarnici Jesenice. Jankovič je kot uslužbenec Carinarnice Jesenice delal na potniških vlakih. V skladu z ustreznimi carinskimi predpisi je obračunaval uvozne pristojbine za blago, ki so ga jugoslovanski potniki uvozili iz tujine. Potniki so lahko carino plačali tudi v tuji valuti. V takih primerih je moral carinik v obračun napisati znesek in vrsto tuje valute. V januarju lani je carinik Jankovič sicer pravilno napisal obračun v tuji valuti, na blagajni pa je oddal enak znesek v dinarjih. Pomote, kot sam pravi, ni nihče opazil, zato je prišel na misel, da bi bila tečajna razlika med valutami lahko donosen vir dohodka. Tako je na primer, kot so ugotovili iz obračunov, carinik Jankovič prejel od šestih potnikov 1859,10 nemških mark, na blagajni pa je oddal 1859,10 din. Tečajna razlika je v teh primerih bila 9109,59 din in ta denar si je Jankovič prilastil. Od januarja do maja lani si je na ta način prilastil 9684,06 din. S tem pa je storil kaznivo dejanje poneverbe, za kar je bil pred kratkim pred okrožnim sodiščem v Kranju obsojen na leto in pol strogega zapora. Med olajševalnimi Okoliščinami je sodišče upoštevalo, da je škodo deloma že povrnil, da še ni bil za tako dejanje kaznovan, med obtežilnimi pa je sodišče upoštevalo, da je dejanje storil , kot delavec pri državnem organu, da je v razmeroma kratkem času poneveril visok znesek in to na zelo prefinjen način. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica za dve leti po prestani kazni in za odvzem premoženjske koristi. L. M. Zadnje čase je zmeraj več ljubiteljev gora, ki se vračajo s planin hudo razočarani. Zlasti nejevoljni so, če delajo transverzalo. Zakaj? Zaradi tistih čudakov in brezobzirne žev, ki hodijo v hribe samo zato, da bi ob prihodu na cilj izmaknili ali uničili pribor za žigosanje. Drugi, ki načrtno zbirajo pečate, pa so potem prisiljeni oditi v dolino s praznimi knjižicami in dolgimi nosovi. Podobnih primerov je bilo v preteklih mesecih precej, in sicer na Blegošu, Poreznu ter Bevkovem vrhu; vsi trije vrhovi so vključeni v traso lani odprte Loške planinske poti. Pristojno planinsko društvo je povsod namestilo nove štampilj-ke, vendar nihče ne ve, kako dolgo bodo obstale. V imenu prizadetih pozivam neodgovorneže, da prenehajo krasti pribore za žigosanje. Ce so gore ljudem v užitek in če naj bi ta užitek kronali z žigom, potem bodimo pošteni in privoščimo tudi sotrudnikom simbolično zadoščenje po uspešno opravljenem vzponu, zadoščenje v obliki žiga. Pred dnevi mi je poštar prinesel naslednje pismo: »Spoštovani gospod Jež! N'kar na zamer k Ti piš'm toko kokr znam. Ampak dons j'glih Svečnca, se prau neš k meč k praznk. Mau več cajta mam, pa s'm se nate spomnu. Učen gospodje b'tole gotov bol'š povedal, čeprou upam, de bojo tud' moj stauki za silo dober. * Se ni douh k' sm biu na Bohinsk Bel in vom rečm, de take naumnost ket gor nis'm še nker vidu. Z blejske strani so ubcestne table z imenam kraja pumaknil' za prbližn' sto metru naprej, z buhinske pa še več. Hišne številke so pa ustale ta stare! B'lan se zdej sprašujejo, u k ter o grofijo spadajo. Sem zdi, de kat as trsk urad na občin u Radolc ne ve, koko j' z našm mejam. A j' res treba posnemat Izraelce pa Arabce, k' se na morjo poglihat za svojo zemlo? Uprašam ves, a bomo mi B'lan tud' mogl upela t kešn 101 kilometer, de se bo OZN zauzeva za nes, k' j' občina čist zatajila? L'po te prosm, gospod Jež, sam se prepričej, če misl'š, de laže m! Dubiu boš an vorng štikle špeha al pa krvavice.« Saj ti verjamem, dragi B'lan. Nič ne bom na obiske hodil. »Speh« in krvavice so res čudovita zadeva, toda če bi prišel ponje, bi mi kakšen pikolovski občinski pisarček utegnil kaj hitro podrobiti, da sem podkupljen. In danes, ko naokrog hodijo komisije za ugotavljanje upravičeno in neupravičeno bogatih, je to zelo sitna reč. Nov prospekt Turistično društvo Lesce je pred dnevi izdalo nov barvni prospekt s posnetki Šobca in Lesc, del prostora pa so namenili tudi Bledu in golf igrišču. Prospekt je v 50.000 izvodih natisnilo Časopisno podjetje Gorenjski tisk. Novi prospekt je precej bogatejši in tudi lepši od prejšnjega, ki so ga imeli na zalogi pet let. tudi to se zgodi Odborniki tržiške občinske skupščine so na torkovi seji potrdili cene vozovnic na smučarski vlečnici Novina v Hrastah. Ko so možje dvignili roke in s tem predlog poslovnega odbora vlečnice sprejeli, se je nekdo oglasil: »Upam, da bo sedaj, ko smo sprejeli cene za prevoze, končno zapadel še sneg...« -J k