Vabilo za ustanovni sestanek 365 Mateja Griljc S prijatelji na poti v Kamniško Bistrico in v mladinski odsek 374 Janez Benkovič Odmev 3 svobodne gore 375 Marija Frantar 2enski Pamir 82 378 Janez Dolenc Blegoš v svobodi — III. del 382 Martina Rehar Utrinki z gora 388 Jože Cetina Good Bye! 389 Robert Zoreč Osp — vas, stena, dolina 391 Jože Fele Tečaj za vodnike lavinskih psov GRS Slovenije 393 Janez Bizjak 90- ali 100-Ietnica organiziranega planinstva 395 Društvene novice 396 Varstvo narave 402 Iz planinske literature 403 Alpinistične novice 405 Razgled po svetu 408 Na kratko ... 411 Naslovna stran: Pogled s Starega gradu proti Kamniškemu sedlu. 1S84 m — Avtor: Roman Dobrovoljc Lastnik: Planinska zvbzb Slovenija, LJubljana — Glavni in odgovorni urednik: Marjan Krišolj. p, p. 44 61119 L|ubl|aia. Uredniški odbor: ing. Tomaž Banovec, ing. Jsnez Bizjak (alpinizem), Ing, Aleš Dobarlet (fotografija), Stanko Hribar, dipl. oec. Bužidar Lavriü, prof. Evgen Lovšin, prof. Tine OrBl, Iztok Oso|nlk, dr. MIha Potočnik. Neda P.-aprotnik (varstvo narave in okolja). Janez Pretnar, Franci Savenc (alpinizem), ing. Albert Sušnlk (ioloorallja). ing. Povlo Scgulo (tehnični urodnlk), Frsnc Vogelnik. dr. Tone Wraber (varstvo narave in okolja). Izdajateljski svet pri PZS- Božo Jordan (predsednik). Matjaž Gerne, Viktor Parpar. Zoran Naprudnik. Stanko K inar. MIlan CllenSek. MarliBn Krišelj. Milan Naprudnik. Naslov: Planinska zveza Slovenije, 01001 Ljubljana, Dvorakova 9. LJubljana, p. p. 214 — TekočI račjn pri SDK SOini-STfi 47046, telefon 312 553. — P.anlnski vestnik Izhaja praviloma vsak nesec. Letna naročnina je 650 din, plačljiva tudi v dveh obrokih, zu tujino 30 Roklamocijc upoštevamo dva meseca po izidu ätevllke. Spremembe naslova javlja te upravi glasila; nevedlte vedno tudi stari naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med Istoin ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do I. decenhre za prihodnje leto. — Rokopisov In slik ne vračamo. — Tiska in kliseje Izdeluje Tisr so si ogledali grad. Akcijo MO OPD Koper sta finančno omogočili Zveza prijateljev mladine Koper in OK ZSMS Koper, ki sta pokrili vse stroške prevoza. SREČANJA MLADIH PLANINCEV NA VREMŠCICI, 22. maja, se je kljub nestalnemu vremenu udeležilo 400 mladih. Zelo pomembno je, da se v akcije MO OPD Koper, razen štirih osnovnih šol v Kopru, vključujejo tudi osnovne šole iz Pirana, Izole. Prad, Dekanov, Hrvatinov, Zavoda za korekcijo sluha in govora Portorož ter najmlajši plsninci iz WO. Anda Grošelj TEČAJ ZA GS V Savinjskem MDO so organizirali tečaj za GS in VN. (izvedba — PO Laško). Predavanja so bila v domu na šmohorju 7. in 8. maja. Predavala sta Peter Skoberie in Božo Jordan, vodja tečaja pa je bila 399 Fanika Lapornik. Izleti so bili na Kopitnik, Kozje in Šmohor. Tečaj jc končalo 14 planincev, (10 Laško, 4 Rog. Slatina). Med njimi je bila tretjina, ki se bo ukvarjala s pedagoškim poklicem. Pisna vprašanja je sestavil Peter In so dala 56 točk. Dosegli so jih od 43 do 52, (pogoj 35 točki). Za tečaj GS in VN bi moraii imeti natančneje izdelan učni načrt in porazdelitev učnih vsebin z ustreznim didaktičnim ma-Icrialom. S pravilnikom je to določeno le okvirno. Tako bi dosegli na tečajih večjo snovno enotnost. Tudi poročilo o tečaju naj bi bilo «standardizirano«, da bi lahko zasledovali cilje, ki zanimajo komisijo za VN in GS pri PZS. Za PŠ je izdelan tak poskusni obrazec. S pisnih izdelkov je mogoče ugotoviti, da nekateri zelo površno prebirajo snov, saj so se pri ustnem zagovoru čudili svojim »nesmislom«. B. J. 30. OBČNI ZBOR PD SEŽANA Letos je minilo 30 let od ustanovnega občnega zbora PD Sežana. Kot vsako leto smo se tudi letos zbrali v predavalnici delavske univerze. V prvi točki dnevnega reda je predsednik Emil Orel prebral poročilo. v katerem |e pregledal delovanje PD v lanskem letu. Ugotovil Je, da članstvo ni nazadovalo, temveč je celo poraslo. Omenil je tudi udeležbo na planinskih izletih (najbolj razvejane dejavnosti PD), ki že dve Isti nazaduje. Nato je sledilo poročilo alpinističnega odseka, prebral ga je načelnik Marjan Olenik. Po tem poročilu je prišlo na vrsto poročilo mladinskega odseka in sekcij na osnovni šoli Dutovljc in srednji šoli Srečka Kosovela v Sežani, sledila so poročila markacijske-ga odseka, odseka za varstvo narave, odseka za izletništvo in propagandnega odseka. Za propagandni odsek so ugoloviii, da jc premalo aktiven. V bodoče bo moral poskrbeti za večjo propagandno dejavnost v PV in sredstvih javnega obveščanja. Predsednik Emil Orel je prebral pregled izletov za letošnje leto. Pozval je planince PD Sežana k čim večji udeležbi, sledili sta poročili linančnega in nadzornega odbora. Predsednik MDO primorskih PD Ciril Zupane je opozoril društvo na večjo propagandno dejavnost in ureditev kronike. Društvo sta pozdravila tudi predstavnika Športnega društva Sloga Bazovica in Obalnega PD Koper. Občni zbor je bil 10. maja 1983. Tomaž Švagelj USPEŠNI PLANINSKI ŠOLI Tudi letos je MO PD II Bistrica organi- ziral Osnovno planinsko šolo. Sestavili so 400 program predavanj in 22. aprila so na obeh šolah — na OŠ Ivan Brozina-Slovan Jelšane in na OŠ Dragotln Kette II. Bistrica — vzporedno začeli s predavanji. Predavanja so bila dvakrat na teden, predavatelji so bili v glavnem aktivni člani MO — mladinski vodniki in mentorji Dogovorili so se, da bodo Izpite opravili na OŠ D. Kette v II. Bistrici. Na izpite so. poleg predavateljev povabili tudi starejše aktivne člane PD II. 3istrics, med njimi tudi prof. Draga Karolina, ki je mladim planincem pred izpitom povedal nekaj vzpodbudnih besed. Medtem ko sq člani komisije pregledovali teste, so mladi planinci občudovali diapozitive tov. Ande Grošelj iz Kopra. Po razglasitvi rezultatov so se pionirji planinci pozabavali še na »planinskem reju«. Na popravnih Izpitih, ki so jih Imeli teden pozneje, je izpite opravilo še šest učencev in tako je letos v dveh OPš opravilo zaključni izpit 43 učencev. Mirjam Celigoj MLADI PLANINCI — LEPI OBETI PD Tolmin sodi med tista društva, ki se lahko pohvalijo s številnim mladim članstvom. Od 900 članov jih je kar 470 mladih; organizirani so predvsem na šolah in v vrtcih. Največ je pionirjev Iz osnovnih šol Tolmin in Deskle ter cicibanov iz tolminskega otroškega vrtca. V zadnjem letu so se jim pridružili še pionirji iz osnovne šole v Podmelcu in cicibani iz vrtca na Kneži. Delo MO je usmerjeno predvsem v Izletništvo in pohode, povezane z obujanjem tradicij NOB. Lani so opravili kar 36 izletov in pohodov. Od teh so jih imeli pionirji 25, cicibani 8, mladinci pa tri. Svoje vtise z izletov beležijo v posebne dnevnike. Pionirji se že od vsega začetka vključujejo v tekmovanje »pionlr-planlnec«. Doslej je prejelo bronasti znak že 265 pionirjev, srebrnega 58, zlatega pa 12 pionirjev. Prijetno je ugotoviti, da je v MO čez 70 cicibanov. Kar 35 je lani — za opravljenih 8 izletov — prejelo »našitek«, 41 pa znak »ciciban-planinec« za 11 izletov. Mlade planince pa skozi vse leto srečujemo tudi na raznih drugih akcijah, kot je kurirčkova pošta, štafeta mladosti in na tradicionalnih pohodih starejših planincev na Stol, Porozen in planino Sleme. Prav v tem času pa poteka v Tolminu tudi planinska šola. Obiskuje jo 24 pionirjev iz tolminske osnovne šole. šola bo trajala do junija, ko bodo mladi planinci po zaključnih izpitih prejeli diplome in značke planinske šole. M. P. ČESTITKA PLANINSKEMU DRUŠTVU POLZELA Planinci, združeni v MDO »Savinjska«, čestitajo članom Planinskega društva Polzela za visoko odlikovanje SREBRNI ZNAK OF, ki so ga prejeli ob letošnjem dnevu OF. Polzelani so dobili visoko družbeno priznanje za uspešno delo na različnih področjih planinstva. Dobili so ga za uspešno obnovo planinskega doma na Gori Oljki, za uspešno delo z mladino, za vedno zelo uspela orientacijska tekmovanja, za gojenje tradicij NOB. Veseli smo, da je eno izmed naših društev dobilo to visoko priznanje prav ob letošnjem jubilejnem letu, kar dokazuje, da gre planinstvo krepko po poti, ki jo je zastavil Kocbek in drugi planinski veterani. F. Ježovnik RAZSTAVA OB 90-LETNICI SPD NA TŠC »BRANKO BRELIH« V NOVI GORICI V počastitev 90-letnice SPD so učenci Tehniškega srednješolskega centra »Branko Brelih« v Novi Gorici pripravili planinsko razstavo. Obiskovalcem so predstavili organizacijsko shemo PZS, jih popeljali skozi zgodovino slovenskega planinstva ter jih seznanili z delom novogoriškega planinskega društva, njegovega alpinističnega odseka in jim prikazali uspešno osemletno delovanje mladih planincev na TŠC. Del razstave Je bil namenjen varovanju narave, planinskemu cvetju, orientaciji v gorah in uspehom jugoslovanskih alpinističnih odprav v tujih gorstvih. Zanimanje obiskovalcev je pritegnila razstavljena planinska literatura — planinski vodniki, leposlovje, vzgojna brošure in priročniki. Posebne pozornosti so bili deležni dnevni zapiski o planinskih turah goriškega planinca iz leta 1920. Zorko Kenda PLANINSKI POHOD NA TRAVNIK Planinski pohod na Travnik postaja vse bolj množičen. Letos so ga opravili v nedeljo 15. maja s proslavo pri Tratniku na Planini. Nastopil je moški pevski zbor iz L|ubnega, kulturni program pa so pripravili pionirji Iz OŠ Ljubno. Letos praznujemo 90 let ustanovitve savinjske podružnice SPD, zato je bil govornik iz vrst planincev. Dr. Čerinova, preživela borka, je obudila spomine na tiste hude dni. Pohod Je tokrat predstavljal prvo akcijo v planinskem tednu mozirske občine. Za naslednje leto obljubljajo, da bodo tam, kjer je stala bolnišnica, postavili obeležje; tega že pripravljajo. Pot bo šla iz Ljubnega, mimo Robana, Tratnika, Mrzlili vod, bolnišnice do ceste in dalje po novi cesti na Hlipovec (17 km je ceste do Ljubnega) in na vrh Komna, zadnji del planinske poli XIV, divizije. Letos je bil to IV. pohod za značko. Bil jo peti po vrsti. B. J POHOD NA GOLODAR Navsezgodaj zjutraj smo se ozirali v črne oblake in vseeno upali, da nam bo vreme dovolilo, da bi šli na dolgo pričakovani pohod na planino Golobar. Proti Koritnici nas je že pošteno namakalo. Ustavili smo se pri spomeniku, kjer so nas že čakali vojaki. Čez obnovljeni mostiček smo se napotili v hrib. Ob živahnem pogovarjanju Jože Vodusek. predsednik PD Ljubno, pozdravlja udeležence planinskega pohoda na Travnik. Planina, 15. maj 1983 Foto B. Jordan nam je pot hitro minevala. Opazovali smo mlado bukovo zelenje, pozdravljala nas je kukavica. Pri gozdarski koči smo so preobuli in nadaljevali pot proti planini. Tu so ležale še zadnje zaplato snega. Ko smo prišli do spomenika, so je spet ulil dež. Starejši so na robu gozda zakurili ogenl. Lepo smo so posušili in pogreli. Priključili so so nam tudi mladi tolminski planinci. Ob 11. uri je bila slovesnost pri spomeniku. Dva borca sta najprej položila venec. Potem smo nastopili učenci 4. razreda z rccitalom o Titu in svobodi. Nato je borec Stanko Berginc pripovedoval spomine na golobarsko bitko. Ob njegovi pripovedi smo bili vsi ganjeni. V počastitev so vojaki izstrelili tri salve. Ob slovesu smo prižgali svečke. Spustili smo se v dolino in že tedaj sklenili, da se bomo tudi drugo leto udeležili golobarskega pohoda. Mojca Mihelič, 4. razred DREVESA UMIRAJO TUDI PODROČJU ALP NI PRIZANESENO »Daleč iz gozda prihajam, toda povedati vam moram — nI ga več!« Tole reklo, žal, ni nikakršna vizija prihodnosti, na poteh po Erzgebirge in Riesengebirge že postaja kruta resnica. V obeh omenjenih pogorjih so gozdovi na obširnih območjih že odmrli ali trenutno odmirajo. Na pobočjih In grebenih vse pogosteje srečujemo žalostne drevesne mrtvake. Takšne gozdove marsikod sekajo na golo, da bi rešili vsaj les. Poslej se bo treba marsikje sprijazniti, da ni več varovalnega učinka gozdov. Gozdarske uprave si obupno prizadevajo rešiti oziroma preprečiti najhujše. Toda vsi dosedanji poskusi, da bi opustošena področja znova pogozdili z listnatim drevjem, kot sta to jerebika in jelša, utegnejo komaj zadovoljiti tudi največjega optimista. Po ocenah strokovnjakov 30 v obeh pogorjih gozdovi odmrli na površini več kot 120 000 ha. Tudi na področju ZR Nemčije so marsikod že opazili bolensko pojave, ki opozarjajo na hude poškodbe gozdnega ekološkega sistema predvsem zaradi onesnaženega zraka: kislega dežja, škodljivega industrijskega prahu in strupenih plinov. Ocene glede dosle| obolelih gozdnih površin pa so seveda zelo različne. Medtem ko jih na Bavarskem uradno ocenjujejo s 6 do 7%, govorijo združenja za varstvo naravo o veliko višjih odstotkih. Deloma uvrščajo že dve tretjini gozdnih površin med prizadeta področja. Kako prepoznamo obolela drevesa? Pri iglavcih (smreka, jelka, bor) se bolezen praviloma kaže z odpadanjem ali porume-nelostjo iglic. Pri prizadetih listavcih, naj-402 več pri bukvah — se kaže bolezen prav tako najprej na listih, ki postajajo od roba proti sredini lista rjavi. Razen tega se začnejo pogosto sušiti vrhovi drevesnih krošenj. Vsakdo, ki z odprtimi očmi popotuje po nemških deželah, bo zlahka opazil takšne bolezenske pojave, še nedolgo tega jc prevladovalo mnenje, da onesnaženje zraka vpliva le na gozdove v neposredni bližini industrijskih središč. To je bilo zlasti očitno v Porurju. Ker pa so v zadnjih 10 letih začeli graditi vso višje dimnike, sa škodljive snovi razpodele na vse obsežnejša področja, tako da obolevalo gcz-dovi tudi v tistih krajih, ki so zelo oddaljeni od industrije. Prav to v zadnjem času ugotavljajo tudi za celotno področje Alp. Gotovo je, da ne gre le za posamezne primere, saj je žc hudo prizadeto področje bavarskih Alp, isto pa valja tudi za obsežna območja Avstrije. Poškodba so najbolj opazne na smrekah in jelkah, toda tudi borom ni prizaneseno. Na srečo škoda v alpskem prostoru še ni tako huda kot drugod. Kljub temu je vznemirljivo, da so bolezenski pojavi vse pogostejši. Na izpostavljenih legah v gorah so bile smreke in jelke že od nekdaj manj vitalne. Zdaj je povsod tam še huje. zlasti pa to valja za višine, se pravi za naravno drevesno mejo. Že samo dejstvo, da se umiranje dreves ni ustavilo v velikih višinah, še posebno vznemirja strokovnjake, ki kaj takega sploh niso pričakovali. Danes domnevajo, da škodljive snovi ne napadajo le korenin, ampak predvsem iglice oziroma liste. Prav o tem potekajo žolčne razprave, pravega haska pa od vsega skupaj ni. Vse to bo namreč imelo v gorah neprimerno hujše posledica ket v nižinah. Gorski gozdovi naj bi seveda zadrževali padavinsko vodo, ohranjali plodno zemljo in čistili ozračje, hkrati pa pomenijo najboljšo in pogosto edino zaščito pred plazovi in erozijo. Kaj bi bilo možno storiti? Ohranitev gozdov mora postati prednostna naloga vse družbe. Dolgoročno pa bi bilo mogoča gozdove zavarovati le tedaj, če se bo v največji možni meri posrečilo odstraniti ali občutno zmanjšati vse dosedanje škodljive snovi iz zraka. Onesnaženje ozračja nedvomno pomeni najhujšo grožnjo gozdnemu ekološkemu sistemu v vsej srednji Evropi. Ozdravitev in s tem ohranitev gozdov bo torej odvisna predvsem od poostrenih zaščitnih ukrepov, ki prizadevajo vse povzročitelje onesnaževanja zraka tako z žveplenimi kot dušikovimi dioksidi. Ukrepi bodo morali zmanjšati onesnaževanje na najmanjšo možno mero, kot jo omogoča sodobna tehnika. Zgledov za to je dovolj. Omenimo naj le Japonsko, kjer predpisi dovoljujejo le 90 miligramov žveplovega dvokisa na kubični meter, kar je sedemkrat manj, kot dovoljujejo predpisi v ZR Nemčiji. Za vse to bodo seveda potrebna velikanska denarna sredstva, toda vsakršen kompromis bi bil docela nemogoč. Narava ima pač svoje lastne zakonitosti in si ne pusti ukazovati od človeka. Ekološko katastrofo v vsej srednji Evropi bo mogoče potemtakem preprečiti le z docela novim pojmovanjem, ki se ne bo niti moglo niti smelo ustaviti pri denarju. (Povzetek po prispevku z istim naslovom, ki ga je za revijo »Deutscher Alpcnvere-in«, 2/1983, napisal Heinz Röhle.) M. A. Efe pJaMski [feiÄre ALPINISTIČNI RAZGLEDI ŠT. 16 Da gre v alpinizmu zares, zgovorno pripoveduje že naslovnica zadnje, 16. številke AR. A ne le zares, temveč tudi strmo navzgor. Torej, naslovnica simbolizira izjemen kakovostni vzpon našega alpinizma v zadnjem desetletju. Prav o tem pa lahko veliko zanimivega in inlormativnega preberemo tudi na vseh petdesetih straneh te številke. Uvodničar je tokrat Bine Mlač in pripoveduje o razmišljanih načelnikov alpinističnih odsekov o načelništvu, že na peti strani pa Isti avtor nadaljuje svoje »Velike pionirje alpinizma« (XVI. del). Tokrat končuje pripoved o odličnem nemškem alpinistu Willu Welzenbachu, »snežnem možu«, katerega življenjska maksima je bila: »Plezanje je vse, slava ni nič « Welzenbachovo plezanje se je končalo na usodni nemški gori, Nanga Parbat. Med pomembnejša prispevke v tej številki AR vsekakor sodi zapis pogovora o varnosti, ki je bil osrednji del seminarja za alpiniste-inštruktorje oktobra leta 1981 v Kamniški Bistrici, obenj pa sodi, čeprav zastavljeno z druge plati, razmišljanje Ncjca Zaplotnika o alpinizmu brez Alp, o bolgarskem plezalnem športu. Za sprostitev po branju o varnosti je tokrat poskrbel Marko Kragelj s svojimi »Pro-blemčki, problemi«, kjer je povsem na koncu zapisal zavidljivo pohvalo AR, saj pravi, da izmed vseh časopisov in revij le-ti najbolj zbližujejo alpiniste med seboj. In spet je tu Bine Mlač, tokrat s VII. delom zgodovine osvajanj v Grandes Jorasses, ko opisuje zimske vzpone, na naslednjih straneh pa so objavljena tri pisma s pripombami k vodničku Logarske doline in k vsebini AR. Tudi Slobodan Zalica se še ni utrudil in marljivo nadaljuje opisovanje velikih sten v Bosni in Hercegovini. V tem tretjem nadaljevanju pripoveduje o severni steni Izgorjele grude, o Cvrsnlci in Velikem Kuku. Rok Kovač piše o Grosshornu in Lauterbrunnenskem Breithornu, kjer se je lanskega oktobra mudil s prijatelji In dosegel nekaj zavidljivih uspehov. Peter Podgornik je prispeval kratko in jedrnato poročilo o primorski Aconcagui 1982, Iztok Tomazln pa je zapisal nekaj misli odaravi Colorado 1982 na rob. Ten pripombam in poročilom slede sprehodi po tujih alpinističnih revijah. Irena Komprej piše o letošnji drugi številki Alpin Magazina, Janez Bizjak pa o lanski decembrski in o letošnjih prvih dveh številkah revij — Der Bergsteiger In Mountaineer. Tu sta potem še dva prevoda in ena priredba. Spis Jeana-Marca Boivina o vzponu prek južne stene Fouja in zahodne stene Druja (v enem dnevu) je prevedla Ines Božič, razmišljanje Glenna Ran-dalla o prostem plezanju Irena Komprej. Igor Radovič pa je priredil članek Martina Lutterjohanna z naslovom — Odločitev: nadaljevanje ali umik. O skalolazenju kot o pripravi alpinistov piše tokrat Bojan Leskošek, Jože Pele pa razmišlja o vlogi lavinskega psa pri reševanju izpod plazov. Končno je tu še nekaj tehničnih zanimivosti iz ZDA, ki jih je izbral Vlado Zlatko Gantar, povsem na koncu pa naj omenim še vrsto skic in opisov plezalnih smeri, od domačega Stor-žiča in Planje do Centralnih Alp in Južnoameriških Andov. M. Košir SFINGA Dokumentarni film, prvič ga je ljubljanska televizija predvajala 22. maja 1983, posnet pa je bil avgusta leto dni poprej, ko sta kot osrednja plezalca (filmsko bi rekli — »glavna igralca«) v smeri Siingin obraz v Sfingj nastopila Andrej Stremfelj in Aleš Kunaver, z njima na vrvi predvsem kot snemalec pa je bil še Marjan Manfreda-Marjon, kamera v rokah televizijskih snemalcev pa je nekaj detajlov vzpona posnela tudi od daleč, z roba triglavske slene — s Plemenic. To bi bili najosnovnejši podatki o tem. dvajsetminutnem filmskem zapisu, namenjenem predvsem prikazu plezanja v težavni steni, vključujoč vse možne prvine alpinistične tehnike, načine vzpenjanja (tehnično in prosto plezanje), načine varovanja, alplnlstovih spretnosti, hladnokrvnosti in lepote tega športno-duhovnega dejanja (seveda se je oko kamere kolikor je slednje v danih okoliščinah bilo mogoče. oziralo med posameznimi scenami, plezalskimi detajli, ki so dogajanja popestrili — tudi po bližnji triglavski okolici). Film je bil posnet, kot smo lahko brali v časopisju, v okviru sedanjih planinskih praznovanj, točneje ob obletnici ustanovitve turistovskega kluba Skala. »Sfinga« je tako pravzaprav lo drugi del, je nadaljevanje posnetega gradiva (prvi del filma o skalaših — z zgodovinskim obeležjem povezanim s sedanjostjo, je ljubljanska televizija prikazala nekaj tednov poprej). Kakšno sporočilo nam prinaša dokumentarni film »Sfinga«? Govori nam o triglavski severni steni (uvodni motiv kaže Steno od spomenika padlim gornikom v 404 Vratih: vponka in klin in v ozadju del ostenja s Sfingo). To edinslveno in veličastno, spoštovanja vredno zidovje naše najvišje gore, ta naš nacionalni ponos, božanstvo in kraljestvo (kakor je napisal Julius Kugy: »Triglav ni gora. Triglav jc kraljestvo!«). Pokaže nam Steno in nas popelje k njeni izraziti lepoti in skrivnosti — k Šlingi, dvesto metrov visokemu stolpu, ki je pravzaprav stena v steni, ali stena pod robom Stene, nad Amfiteatrom, tistim značilnim in razbitim grabnom, ki nekako ločuje osrednji del ostenja od zahodnega. Pokaže nam Sfingo, pojem in hotenje povojnih plezalcev, ki ji je veliki mojster takratne dobe. ljubljanski alpinist Ante Mahkota, namenil svojo knjigo »Sfinga«, s podnaslovom: »Zadnja skrivnost triglavske stena«; v njej govori o svojem gor-niškam življenju in s posebnim poudarkom piše o svojih poskusih in poskusih prijateljev v Sfinginem obrazu. Od prvih začetnih iskanj prehodov leta 1956 do uspelega vzpona deset let kasneje. In takrat, pravi, ko sla s prijateljem Petrom ščetini-nom vendarle stala po uspešnem vzponu na robu Steno, na robu Sfinge, na Pleme-nicah, jc bila Sfinga, želja mladosti, izpolnjena. Sfingin obraz, zahodni del stolpa, je zahteval deset let iskanja. Dolga doba bojev s strehami, previsi in previsnimi zajedami. Vse to, vse te zapreke, kjer so Mahkota in n|egovi, doživljali razočaranja, poraze, zmage in veselja, vse to smo videli na filmu. Vse to, že kar grozljivo prepadnost, danes od mnogih vzponov varno in dovolj nabilo s klini. Tudi levi, vzhodni del Sfinge je terjal deset let. Aleš Kunaver je poskušal tamkaj, dokler ni z Mikcem Drašlerjem uspel. Potem so Moj-strančani preplezali še osrednji del, raz Sfinge. Kasneje je celjska naveza — Franček Knez-Jože Zupan, posegla še bolj levo od Sfinginega obraza, tja kjer je najtežje in zarisala čez črne plati že kar nemogoče — smer Črni prt. Je odisejada v Sfingi končana? Film »Sfinga« na to vprašanje ne odgovarja. Nihče ne odgovarja Le vsi vemo, da mladi rodovi plezalcev dosegajo v stenah že kar neverjetne, ekstremne uspehe. Za vse nas, ki smo v Sfingi že plezali ali bili vsaj v njej sosednih smereh, vsi. ki smo se ozirali v njena obličja ali se skusili v njeni navpičnosti, je bil film »Sfinga« lepo doživetje in priložnost za obujanje spominov. Na drugačen način žlvetje s Steno, daleč proč od njenih pečin, a z mislimi tam, smo doživljali teh svojih dvajset minut. In zaželeli smo si ponovno tja: v Steno, v gore, k dejanjem, k življenju, ki lepša in bogati vsakdanjo pot. »Sfinga« je film o plezanju, o obliki alpinizma. Je pripoved o plezalcih. Je prikaz — izsek iz njihovega, iz našega življenja v gorah In v stenah. In je podlaga za razumevanje, za spoznavanje smisla, bistva in tudi namena vzpenjanja po stenah, hOje po gorah in živl|anja z gorami. Priti na goro. biti v gori kot alpinist. Za ne-alpiniste je »Sfinga" stvarna podoba nečesa, kar jim |e bilo morda doslej tuje, neznano, kot stvar, ki ni zanimiva in ki lahko sedaj, odslej, postane predmet razmišljanja, pogovora in morda celo — stvarnega zanimanja. Predvsem pa — objektivnega gledanja na alpinizem in na alpiniste, ki je šo v mnogokaterlh okoljih izrazito odklonilno in ga kot dejstvo, v katerem današnji, sodobni človek tudi išče del svojih poti in hotenj, odklanja. Glede na vse to, »Sfinga« v celoti dosega svoj namen in poslanstvo, opozarja pa na svoj način na Skalo, na nacionalni boj slovenskih skalašev za svoje stene in gore. Za svoj — Triglav. »Slinga« je praktična nadgradnja prvega dela celotnega filma, Čeprav je v svetu posneto mnogo tovrstnega gradiva in so uspešni poskusi znani in prikazani tudi pri nas, smo pričujoči film potrebovali. In ne nazadnje. »Slinga« lahko postane (morala bi postati) velika vzpodbuda za nove tovrstne stvaritve. Morda še bolj podrobno izdelane alpinistične in planinske filmske zapise, z več;im zagonom, z svežimi idejami, z novimi filmskimi rešitvami, režiserskimi, snemalskimi in montažerskimi spretnostmi ob različnih situacijah v steni, na poteh... Milan Vošank KRONIKA POMEMBNEJŠIH VZPONOV 00 20. MARCA DO 1. JUNIJA 19S3 BOLGARIJA Rila 2'J. 4.. JZ stena Kuklata. Smer čavdar: VI, Al, A 2, 150 m, Z uri, t. JP MarkD česen In Iztok Tomozin Osp 27. 3 . Netopir; 150 m. 2. PP Rok Koveü [z Matejem Kobilico), ocena VII—, VI- 12 4 Steber spominov: V. VI, A 2. 120 m. 0 ir 3. P. Tomo Česen In Ančrej Stremfelj 29. 5., Italijanska smer: 120 m, 2. PP Hvle Kozjek in Bolen Leskovšek, ocena VI + 15. 4., S stena Anič Kuka Bukova 3mer: 185 m. 2 PP Pavle Kozjek in Bojan Leskovšek, ocena VII—, V—VI 15. 4., SZ stena Anič Kuka, Desna Tržiška smer: 123 m. 2. HP Malej Kobilica in Juruz Skok neona VI I 16. 4., SZ stena Ani«": Kuka. Kača: 270 m, 3. PP Pavle Kozlek In Bolan LeskovSek, ocena VI + . V—VI 2R 4., 1 SP Pavle Kozjek 16. 4.. SZ Stena Anič Kuka. VelebltaSka smer: 2S0 rn, 4. PP Andrej Koka!) In Tode; Slabe, ocena VII—, VI 27. i., s. PP Rankwller In Wüscher 20. 4., 0. PP Bogdan Biščak In Igor Mezgea 30. 4 , 7. P? Pavle Koz|ck In Bolan Leskovšek 17. 4., SZ stena Anič Kuka, Forma viva: 300 m. 4. PP Bojan Leskovšek (Pavlu Kozjek I x tuli.), ocnnu VI +, V VI 23. i., S. PP Lidija Palnkihsr in Igor Skamperle 'M. 4., K. PP švicarska naveza 28. 4.. 7. PP Rok Kovač (z Eriko Gregoikaj. Rajko Slalekar (z b-alomj 29. 4., 8 PP Put ur Clžmck [s Kmetom) 33. 4.. S. PP Siivo Karo [z Gradom) 17. 4.. I stena Anič Kuka. Utopija: 120 m, 6 PP (5 P) Andrc| KokBl| In Tedc| Slabe, ocena VII. VI 28. 4.. 7. PP (5. P) Anker in Pavle Kozjek 29. 4.. 8. PP C7. P) .lai 'M Jugih*:, Silvu Knrn in Metod Skrrja 19 4 . SZ stena Anič Kuka, Albatros: 290 m. 1. PP Tadej Slabe (Andrej Kokalj 1 x teh.), ocena VII +, VI +, 20. 4., 1. SP Pavle Kozjek 24. 4., S stena Anič Kuka, Vražja smer: 25U m. I. PP Pavlo Kozjek In Janez Skok ocana VII 25. 4., 2. PP Jnnko Humor In Silvo Karo 26. t.. 3. PP Janez Jeglič in Metod Skarja 24. 4., SZ slena Anil": Kuka, Klin: 2B0 m, 2. PP Lidija Painkihur In lour Skamperle, occno original VIII. VII. VI + 26. 4.. 3. PP Janez Kknk [Pavlu Kn/jnk 1 x tuli.) 27. 4., 4. PP Igor Mezgec (iJogdan Biščak 1 x teh.) 26. 4.. 5. PP ladoj Slabe (Andrej Kokalj 1 x teli.) 20. 4., 6. PP Rok Kovač (z Markom Klopčlčem) 26. 4.. SZ stena Anič Kuka. Subara direkt: VI. A 2. 2M(J m. 4 P Janez Benkovič in Janko Humar 27, 4., 5. P Mfitjn? Ivnik In Andrc| Strcmfolj 27. 4.. SZ stena Anič Kuka, Raz malega k adiva: 11b m, 2. JPP Rok Kovač, ocena VII +. VI +. V 27. In 28 4, SZ stena Juraäove glavice, šlmpanz: V I . A 3 , 200 m. PrV Sondan Kladnlk In Iztok Villč 27. 4., S stena Anič Kuka, Ljubljanska smsr: 2U'J m. a. PP Pavle Kozjek in Janez Marlnčič. Rok Kovač (z Eriko Grenorka), occno VI +, V V 27. 4., SZ stena Anič Kuka, Leva Tržiška smer: 150 m. 4. PP Andrej Kokalj In Tadej Slabe, ocena VII—, VI 28. 4., SZ stena Anič Kuka, Domžalska sito: VI 4, V. IIS m PrV (PPJ Janez .l«g||ß in Silvo Karo 29. 4 . 1. P (PP) B-uno Rankwiller in Thomas Wüscher. Pavle Kozjek in Bojan Leskoväek 4., JV slana Visoka glavice. Slovenska smer s pips varianto 200 m, 4. PP Metod Skarja, ocena Vi +, V — 4.. JV stena Visoke glavice. Tinin raz: V I , A 2e'IV, Al, 200 m. 1. P Bablč In Ivo VcbcrIS 4., SZ stena Anič Kuka, Rio: VI, A 1/V. 260 m. 8 ur. 3. P Janez Jeclič in Silvo Karo 4., 4. P. Janez Benkovič In Metod skorja ■1., SZ stena Anič Kuka, Cvrčev steber: VI, A1, 280 m. 5. P Janez Jeglič in Silvo Karo 4., SZ stcmi Anič Klika, Spadaj Valebitaška zgoraj Jenjava smer: 290 m, 1. PP .lauaz Jeglič in Silvo Karo, ocena VII —, VI + Legenda: l. PP — prva presta ponovitev 1. JPP — (»rvn jugoslovanska prosta ponovilev PrV — prvenstveni vzpon 1. P prva ponovitev 1. SP — prva solo ponovitev Tomo Česen Kronika vzponov v stenah BiH — zima 1982 83 2.-3. 1., Izgorjela Gruda (Pranj), Kavkaška smer: V—Vl'lll—IV. 460 m, 23 ur. 1. ZP 17. P) Mukrim šlšič. 12,—13. 1.. S stena Otila (P'en|) Mlhaljevlč-Sofor: IV, 250 m. 12 ur, 1. 7P Mukrim Sišii':. 14,—15. 3-, S slana Botina CVelež). kombinacija Davorove in llijeve smeri: Will—IV, 400 m. 25 ur. 1. ZP Goran Gvozderac-Nesmlr Preiožlč. Dragan lllč USPEHI ČEŠKOSLOVAŠKIH ALPINISTOV V LETU 1982 Lani so se češkoslovaški alpinisti poskušali v več kot 25 alpinističnih območiih, od domačih »peščenjakov« do Fitz Roya v Patagoniji. Največ so plezali v lahko dostopnih peščenjakovih stenah v okolici Teplic in v Nemški demokratični republiki, kjer so prosto preplezali vrsto smeri 9. težavnostne stopnje (vzhodnonemška lestvica) in opravili nekaj ekstremno težavnih prostih prvenstvenih vzponov. V Visokih Tatrah so dosegli vrhunske re-406 zultate z ekstremnim zimskim plezanjem v kombiniranih ledenih smereh (npr. Stolp v severni steni Železne brane, V, A 2, Belica—Porvaznlk) In prostimi ponovitvami že preplezanih smeri (npr. Pšenlčnlkova smer v zahodni steni Lomnickega štlta, VII—, Slehta—Ullsperger). Od nižjih gora velja omeniti plezanje v stenah Velike Paklenlce, v Julijskih Alpah (zimska ponovitev Nemške smeri s Zim-mer-Jahnovo varianto v severni Triglavski steni, III—IV, Janšta—Culek—Mikyška), v Haslijski dolini v Švici (npr. smer Boulder Higway, Vili—, Ac, Nežerka, J. in Z. Hofmanovä, Havlikovä, Šilhan, Novak), v Rhatikonu in Civetti. Uspešni so bili tudi v švicarskih visokih gorah, zlasti v Beminskih Alpah (npr. Angleška smer v vzhodni steni Piz Badile, VI, A 2, 1. zimska in 1. ženska ponovitev, Z. Hofmanovä—Stehlikovä; smer Memento mori v severovzhodni steni Piz Badile, VI + , A3, 1. zimski vzpon, 1. ponovitev, Bauer—Doubal) in Bernskih Alpah (npr. 2. ponovitev Ženevskega stebra v severni steni Eigcrja, VI+ . A3, Teissier—Zboja; Direktna smer v zahodnem stebru Schei-dcgg-VVetterhoma, VI, 1. ženski vzpon, Stchlikova—Doubal). Poglavje zase je zimsko plezanje v Sa-voj3kih Alpah, kjer so opravili 40 plezalnih vzponov. V glavnem so plezali ekstrem-ne smeri v ledenih ozebniklh In stenah (npr. severna stena Les Droites, smer Cor-neu—Deville, V, A1, led 7Q\ Mrözek; ozebnik Lagarde, V, led 85°, Pifios; Mont Blanc du Tacul, Angleški ozebnik, led 85°, Slechta—Slavik; ozebnik Mocho, led 80°, Mrözek in Super kuloar, V-, led 90°, Nežerka—Rakoncaj: Grandes Joras-ses, Walkerjev steber. Angleška smer iz 1976, VI A 1, A 2, led 80". 1. zimski vzpon, Kyrc—Mrözek; Mont Maudit, leva vdolbina v jugovzhodni steni, V+, A 2, led 853, prvenstveni vzpon, Demjän—Piaček, itd.). V zimi 1981/82 je bil prvič odprl zimski mednarodni alpinistični tabor na Kavkazu, kjer so češkoslovaški alpinisti opravili vrsto zimskih prvih pristopov (npr. Italijanski ozebnik v severni steni Nakra Tau, led 60°, Šmid in Češki steber, 4 b, Dole-žal—Cejka—Pašek itd.). Dve odpravi sta plezali v Fanskih gorah, Tadžiška SSR (več prvenstvenih smeri v severni in zahodni steni Bodchone, severozahodni steni Capdare in čimtarge), udeležili so se še 1. mednarodnega alpinističnega tabora v Altajskih gorah in alpinističnega tabora v Pamirju (prvenstvena smer v severovzhodni steni Pik Moskve, V—, Ac, led 65°, Glejdura— Kyrc; prvenstvena smer v zahodni steni Pik Korženevske. IV-f, led 60', Belica— Božik—Demjän; prvi spust na smučeh s Pika Korženevske, Rajtar itd.). Velike uspehe je dosegla odprava v Cor-dillcro Blanco in Cordillero Huayhuash (Peru). Plezali so prvenstvene smeri v zahodni steni Rondoya (nova smer V I , A 2, led 90°, Becik—Porvaznik je bila proglašena za najboljši češkoslovaški vzpon leta 1982), v jugozahodni steni Jirishjance (V, led 70", Drlik—Stejskal), v severni steni Yerupaja (led 55°, Kulhavy—Porvaznik— Krajčik) in se kot prvi povzpeli na 5684 m visok vrh Mituraju preko jugozahodne stene (led 70°, Becik—Stejskal). Praški alpinisti so se sredi zime povzpeli v alpskem stilu na vrh Mt. Steele (5011 m) v St. Ellias Mountains (Kanada) (Bohä-ček—Weigncr—Kohout), medtem ko se je morala večja češkoslovaška odprava na Fitz Roy (Patagonija) po trimesečnih naporih umakniti zaradi neznosnega vremena. (Op,: po tem poskusu je uspela naslednja četverica češkoslovaških alpinistov / Orolin, Petrik, Gälfy, Brabec / ki jc 15. 1. 1983 dosegla vrh Fitz Royal, 3375 m. po težavnem vzponu prek 2100 m visoke zahodne stene). (Povzeto po reviji Kräsy Slovenska 4/83.) Karel Natek POVSEM PREPROSTA METODA DOLOČANJA VIŠINE Avstrijski alpinisti so odkrili preprosto metodo, s katero je mogoče brez tehničnih pripomočkov določiti višino. Z nekaj vaje in izkušenj je namreč mogoče ugotoviti višino do 50 m natančno na podlagi trenja pri drgnjenju palca ob kazalec. Zdravnik gorske reševalne službe v Kaprunu dr. Franz Berghold bo to metodo vključil v svoj učni program, salzburška sekcija OCAV pa bo v kratkem priredila osnovni tečaj učen|a te metode. Z. Z, (Alpin 4/83) RENATO CASAROTTO SAM V SEVERNI STENI MANGRTA Italijanski alpinist Renato Casarotto (34) je kot prvi zmogel direktno smer v severni steni Malega Korltnlškega Mangrta v Julijskih Alpah sam pozimi. Italijan, ki je s podobnimi dejanji že večkrat vzbudil pozornost, je vstopil v 800 m visoko steno 31. 12. 1982, vrh pa je dosegel dvanajst dni za tem. Med vzponom je moral zabiti več kot 200 klinov. Z. Z. (Alpin 4/83) MESSNER: HIMALAJA LAHKO (ZA ZDAJ) POČAKA Glasilo italijanske KP Unita je objavilo 27. 12. 1982 pod gornjim naslovom sestavek z naslednjo vsebino: Gore so premagale svojega junaka. Reln-hold Messner se je moral odpovedati svojemu desetemu osemtisočaku. Alpinist iz pokrajine Alto Adige v Italiji (južna Tirolska), ki sc jo odločil za načrt, priti na vrh Co Oyuja (8153 m), in to v zimskem času, jc skupaj s sedmerico mož, ki 30 tvorili odpravo, odnehal. V višini 7500 m se je skupina sedmerih alpinistov zaradi previsokega snega in številnih plazov sklenila vrniti v bazno taborišče. Messner se je s svojim moštvom nameraval povzpeti na osmi najvišji vrh prek jugovzhodnega ostenja brez kisikovih apa- 407 ratov in brez pomoči višinskih nosačev. Čo Oyu je gora, na katero so bili vse doslej zimski vzponi prepovedani. Zato je veljalo Messnerju Izdano dovoljenje kol posebno priznanje za njegove himalajske izkušnje In vse poprejšnje uspehe. Dosegel je že devet osemtisočakov, od tega nekatere kot samohodec. Dvakrat se je povzpel na sam vrh »strehe sveta«, to je na Everest, in dvakrat na Nanga Parbat. V minuli jeseni je splezal v borih štirih mesecih kar na tri osemtisočake Težave, ki jih je Messner skupaj s tovariši srečal na tem novem osemtisočaku, si je mogoče zlahka zamisliti: temperature do 60 stopinj pod ničlo, izredno močne vetrove, ki se jim niso mogli upirati niti najboljši visokogorski šotori, velike tehnične težave in neprestana nevarnost plazov. Vse doslej nI uspel še noben zimski vzpon na kateregakoli izmed osemtisočakov. V alpinističnem koledarju je zima zelo na kratko odmerjena, saj velja zanjo le čas od 1. decembra do 31. januarja. Leta 1981 je organizirala skupina poljskih plezalcev odpravo v velikem slogu na Everest. Žal so dosegli vrh šele tri dni po določenem roku in tako jim podviga niso priznali za zimski vzpon. Odločitev Reinholda Messnerja je vsekakor sad filozofije tega intelektualističnega alpinista. Potrjuje namreč njegovo sta- lišče, da je tveganje vedno vračunano in da pride zmaga nad vrhom vedno šele po zmagi nad samim seboj. M. A. ZIMA V KARAKORUMU Svetovno znani vodja poljskih odprav Andrej Zawada je letos v lebruarju šol v osrč|e Karakoruma, da bi preučil zimske pogoje v teh gorah. Skupaj s Kanadčanom Jacguesom Olekom sla preživela dva meseca na ledeniku Baltoro in preučevala meteorološke pogoje. Na višini 4000 m je bila takrat stalna temperatura —30° C. Kot kaže, so zimske razmere v Karakorumu še slabše od tistih v okolici Mt. Everesta. V začetku marca je pričelo močno snežiti in njun sestop je bil nadvse naporen in zelo tvegan. To je bil prvi obisk človeka pozimi v teh širnih daljnih gorah. Prvi podalki o vremenskih pogojih so zdaj znani. Zimske odprave bodo Imele težave z najemanjem nosačev. Tu bo problem oblačil, strah pred plazovi, mrazom in nevihtami. A. Za-wadi Je s težavo le uspelo dobiti 4 nosače. a so vsi takoi zbežali, ko so videli prvi plaz na gori. Tako sta oba alpinista sama nosila vsak po 50 kg tovora na svoji poti do ledenika Baltoro. jn ir^igiM p© E6 YU EIBISWALD—REKA (Zapiski z dvakratnega pohoda po tei daljinski transverzali) Približno 260 km dolgo daljinsko transverzalo od Eibiswalda, to je Ivnika na avstrijski strani severno od Radelj ob Dravi do Reke. sem prvič prehodil v letih 1979 in 1981 v troje, drugič pa leta 1982 v dvoje, in to vedno v času od maja do oktobra. Obakrat smo pot opravili v dveh etapah predvsem zaradi siceršnjih težav s prtljago, perilom in telesno vzdržljivostjo. Za delitev poti smo se obakrat odločili v Grosuplju, ker so iz tega kraja zelo dobre in cenene prometne zveze z Ljubljano. Kdor ljubi samoto in nedotaknjena področja, bo na omenjeni poti vsekakor prišel na svoj račun. Medtem ko je v Avstriji na daljinskih poteh že marsikje čutiti neprijetne vplive turizma — prenekatera poljska pot je že asfaltirana, kar pohod-nikom gotovo ni po volji, bi mogli E6 YU glede tega le pohvaliti. Pot je speljana večinoma skozi gozdove — na področju Snežnika pa prevladujejo gozdovi vso tri dni. Seveda je tudi tu dovolj odprtega sveta. Kot posebnost je treba omeniti, da nas vodijo markacije pogosto tudi skozi zasebne sadovnjake, kmetije in ob travnikih, pri čemer so lastniki po zatrjevanju slovenskega turističnega društva na to celo ponosni. Markacije na vsej poti E6 YU so domala brez napak, žal pa nI na volji primernih zemljevidov. V vodniku naštetih vojaških specialk ni mogoče skoraj nikjer dobiti, so pa že tudi 20 do 25 let stare. Že omenjeni opis poti bo v kratkem izšel v novi izdaji in bo opremljen ludi z novimi zemljevidi, žal pa zaradi premajhnega zanimanja ne bo nove izdaje v nemščini. Največje težave so sloj ko prej na vsej poti s prenočišči. Najslabše glede tega je v Starem trgu in okolici, čemur pa se je mogoče izogniti tako, da se preusmerimo v Cerknico. V najbolj samotnih predelih je za skromen kvartir vedno poskrbljeno v gozdarskih kočah. Z jezikom nI posebnih' težav, saj so Slovenci zelo ustrežljivi, če le opazijo tujčevo dobro voljo. Kljub temu je priporočljivo vzeti s seboj na pot vsaj skromen slovarček. Kdor lahko shaja brez privajenih jedi in se zna prilagoditi prehrambenim navadam na tujem, naj ne nosi s seboj preveč popotnega brašna. Na vsej poti se je mogoče dobro oskrbeti, seveda pa je treba imeti na zalogi enodnevni obrok hrane. Preveliki izbirčnosti pa se je na taki poli tako ali tako treba odpovedati. Glede zamenjave denarja ni zanesljivega nasveta, ker se ustrezni predpisi v zadnjem času pogosto spreminjajo. Šilinge je mogoče zamenjati skoraj povsod, cene pa so za avstrijske turiste na splošno zelo ugodne. E6 YU ponuja popotniku na začetku državno mejo, na koncu: morje. Na mejnem prehodu je pač treba med smrdečimi avtomobili požreti marsikakšen pomilovalni pogled, če si opremljen le z nahrbtnikom, sam postopek pri prehodu meje pa je zelo hiter. Čeprav sc daljinska pot konča v Kastvu, je treba vsekakor priporočiti enourno nadaljevanje do samega morja. Svojo zmago bomo lahko tako okronali s kopeljo v morju, ki je Imelo 4. oktobra ša vedno 23 stopinj. E6 YU gotovo ni daljinska pot za vsakogar in veliko jih je, ki so jo docela neupravičeno kritizirali. Vsakomur, ki premore vsaj ščcpcc pustolovskega duha in so mu pri srcu nenavadnosti, pa mirno duše svetujemo, naj se le odpravi na pot. (Povzetek po razmišljanjih, kakor jih je bil zapisal Herwig Baumgartner.) M. A UIAA — SREČANJE MLADINSKIH VODNIKOV Mednarodna zveza planinskih društev — UIAA — prireja po možnosti vsako leto mednarodno srečanje mladinskih vodnikov. Letos je bilo takšno srečanje v času od 10. do 16. aprila, organizirala pa ga jc zveza avstrijskih planinskih društev pri Rudollovi koči, torej v visokogorskem središču Visokih Tur. Tokratno srečanje je bilo namenjeno mednarodni Izmenjavi mnenj o vzgoji mladinskih vodnikov, strokovni pripravi smuških tur in ne nazadnje tudi zabavi Srečanja se je udeležilo 14 mladih planincev iz Nemčije, Jugoslavije, Švice, Italije in Grčije, poleg tega pa še 11 domačinov. Ob tej priložnosti so poudarili, da je temeljito pripravljeno in strokovno vodstvo smuških pohodov posebno odgovorna naloga mladinskih vodnikov. Pri izvedbi tovrstnih podvigov bi moralo predvsem obveljati načelo: namen nI v tem, da bi za vsako ceno dosegli vrh, marveč v varni vrnitvi z gore. Temu ustrezna so bila predavanja vodilnih strokovnjakov, vse skupaj pa so spremljale obsežne praktične vaje v poznavanju snežnih razmer in plazov, v vodstvu in načrtovanju pohodov, orientaciji in različnih možnosti varovanja. Razprave In predstavitve posameznih or- ganizacij so zahtevale toliko časa, da je preostalo le malo možnosti za plezanje v bližnjih oslenjih. V celoti je bil ves teden izredno živahen in zanimiv, le vreme mu žal ni bilo posebno naklonjeno, saj je v prvih treh dneh zapadlo kar 120 cm snega. (»Der Tourist« — obvestila avstrijskega turističnega društva — maj/junij 1983.) M. A. NAJNOVEJŠI FILM LUISA TRENKERJA Luis Trenker, ki je nedavno tega slavil svoj 90. rojstni dan, je v razprodani palači »■Mathäser« v Münchnu predstavil svoj novi lilm — »Južna Tirolska In njeni gorski vodniki«. Kot sta v svojih pozdravnih govorih poudarila dr. Siegfried Wender, predstavnik južnotirolskega deželnega turističnega urada in Herman W. Dippe, govornik prireditelja, »Festivala počitniškega filma«, ima Münchcn že dolgoletno tradicijo kot premierno mesto planinskih filmov. Luis Trenker je tudi tokrat za svoje temperamentne zgodbe doživel aplavz. Podjetje za distribucijo filmov »Georg Reiss« je predstavilo »Festival počitniškega filma 1983« še v Stuttgartu, Frankfurlu, Düsseldorfu, Kölnu, Hamburgu in Berlinu. Trenkerjev film so predvajali v Frankfurtu še 16. aprila, v Stuttgartu so si ga ogledali 4. junija, 11. junija pa ga bodo ponovno predvajali v Miinchun. Z. Z. (Alpin 4/83) MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V LES DIABLERETSU 1983 Mednarodni festival planinskih filmov v Les Diableretsu bo letos od 27. septembra do 2. oktobra. Na festivalu bo neodvisna žirija podelila več nagrad, kriterije pa bodo določili ali organizatorji ali darovalci nagrad. Priznanje SAC-1983 bodo letos podelili tistemu filmu, ki bo najbolje izrazil občutja in doživetja ljudi, navdušenih za planine. Filmi naj bi prikazali povsem običajne, »povprečne« planince. Z. Z. (Alpin 4/83) Z DVEMA PALICAMA HODIMO BOLJE Dr. P. Beckmann, zdravnik iz Murnaua, priporoča planincem, naj podobno kot smučarji, uporabljajo dve palici tudi pri hoji. Če si pri hoji pomagamo z dvema palicama, namreč bistveno razbremenimo sklepe, piše zdravnik v strokovnem časopisu »Aerztliche Praxis« In kdor pravočasno uporablja dve palici (in ne čaka, da 409 ga začnejo boleti Kolena), lahko prepreči degeneracijske poškodbe sklepov v starosti. Če hodimo osem ur, obremenimo sklepe z okrog 250 tonami pritiska. Z. Z. (Alpin 4/83) SOS NA ŠKORNJU (Reševanja žrtev snežnih plazov s pomočjo elektronike) Strokovnjaki kraljevske tehniške šole v Stockholmu so razvili novo elektronsko napravo za reševanje žrtev 3nežnih plazov. Napravo so imenovali RECCO in je že na tržišču. V bistvu gre za dve samolepilni reflektorski nalepki, ki reflektirata signale iskalne antene, s katero je opremljeno reševalno moštvo. Signali prodrejo skozi snežne gmote tudi do deset metrov globoko, se odbijejo od obeh nalepk in jih lahko reševalci zelo točno lokalizirajo. Samolepilni reflektorji ne potrebujejo nikakršnega vira energije, opremljeni pa so z miniaturno anteno in eno diodo. Iskalna naprava je sestavljena iz oddajnika in sprejemnika, spravljena je v nosilnem ogrodju jn tehta 12 kg. K njej sodijo slušalke in prenosna radijska antena. Ce usmerimo anteno proti plazu s ponesrečenimi, je slišati v slušalkah zelo razločen signal. Alternativno inačico RECCO reflektorja je mogoče prišiti na hlače In je zato posebno primerna pri smuških pohodih in podobnih podvigih. Odvisno od zunanje temperature, deluje iskalna naprava, če so baterije nove, do dve uri. Baterije je v napravi mogoče zamenjati v manj kot eni minuti. M. A. DOŽIVETJE NA ETIOPSKI VISOKI PLANOTI VZPON NA VRH VUČAČE (3360 m) Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz središča Adise nekako 15 km proti zahodu. Bili smo štirje prijatelji gora in po kratki vožnji smo pustili vozilo v bližini ceste. 2e dolgo načrtovani vzpon smo začeli ob sedmih zjutraj, naše izhodišče pa je v višini 2100 metrov. Žareča sončna obla že stoji nad 3117 m visokim Jererom in nas začenja ogrevati. Lahen vetrič pihlja, gorski vršaci pred nami se še skrivajo v oblakih. Najprej hodimo skozi svetal gozd evkaliptusov, nato mimo travnikov in deset metrov visokih brinovih dreves. Kdaj pa kdaj nas iz okroglih koč, ki se imenujejo tukuli, pozdravljajo prijazni etiopski kmetje. Zatem nas lep kos poti spremlja gruča radovednih otrok. Že zdavnaj smo na spranih stezah, ki so primerne le za živali in ljudi. Srečujemo s kurjavo oblo-410 žene osle, ki se vračajo v dolino. Nekajkrat moramo prečiti globoke zajede s skoraj usahlimi vodnimi koriti. Zdaj |ih zlahka preskočimo, toda v deževnem razdobju se za|ede spremenijo v besneče hudournike. Trenutno nas molijo le trnove akacije in drugo bodičevje. Devet takšnih prečnih dolin moramo premagati, preden se znajdemo v višini 2700 m, kjer se naš vzpon šele pravzaprav začenja. Pred nami se vzpenja precej strmo poboče Vučače, na katerem ni videti nobene poti. Sopihaje se vzpenjamo mimo velikih skalnih odlomov. Nekako v višini 3100 m prečimo veliko poljano orjaškega osata. Rastline so do 3 metre visoke, uspevajo pa le malokod in zgolj v tem ozko omejenem višinskem pasu. Značilne zanje so do 25 cm velike cvetne krogle. Nekako uro zatem dosežemo vršni greben. Po njem se vzpenjamo mirno granitnih skladov proti domnevnemu vrhu. Kmalu nato smo ob robu kraterja nekdanjega ognjenika Vučače. Približno 3 km pred nami nas pozdravlja še za meter višja vršna piramida Moglija. Razgled je zaradi čistega ozračja edinstven in nam ponuja bogato plačilo za ves prestani napor. V oddaljenosti nekako 20 km leži pred nami le 1000 m globlje etiopsko glavno mesto. Tik pred nami pa je v globini 200 m ugaslo ognjeniško žrelo. Na zaščitenih južnih legah uspevajo tukaj nekakšne posebne in palmam podobne rastline. V čistem ozračju nas obkrožajo sokoli, jastrebi in mrhovinarji. Po izdatnem počitku na vrhu se odpravimo v dolino. Spremlja nas bosonogi etiopski mladenič, ki nas obvaruje pred prenekatero nepotrebno stranpotjo. Za nami je 11 ur hoje in več kot 25 km poti. (Prirejeno po sestavku dr. ing. Rainerja Oetteia v vzhodnonemški reviji »Der Tourist«, 4/1983) M. A NE I5CI CA Ne išči ga z rokami v črni zemlji njegovo telo je daleč v kruti steni njegova duša pa se vrača s sončno uro med cvetoči rožmarin. Slavko Kvas (Iz zbirke: Zakričal bi v temo, Ljubljana 1983) 4888 m kmllm m. MEBMIJE PiosiRJEV PL«ii*ctv »SilHE llfiiSKA «15THfCH Jeinwio 21 maj 1933. GRADlNiA. 661 m 3 »I i-UCMJf CIC.iAM* (»UMIKEV OSCWE H 1*1*4 8ISTWCA j ILIRSKA BISTUICA. 3! m»j 1983. —X GRADIŠČE, 690 rn QX.ICKOV sEsrsrv /v rzc. T V S/L c v? v ToZbUA iv l/ /A/ T'On/tH.-JEV TLA V/A/C By T£& MBvro SV£iv>/cOM ~£>H.A LC E M PLAWH. VZSTN/k'A »WS . Z 7(/?jL]A / ZA Aso yA y G 4 v O o POZDRAV S PLANIN Izdaja na cikloslilu MO PD Domžale. Jo to bilten, ki so ga sestavili udeleženci »zimovanja« na Veliki planini. Namenjen je obujanju spominov pa tudi (in predvsem), da bi tudi drugi planinci spoznali nekaj njihove planinske dejavnosti. V biltenu seveda sodelujejo mladi s prozo in pesmijo pa tudi z risbo. Odlikuje ga veliko število Imen sodelavcev, kar pomeni. da je organizator znal vzpodbuditi mlade, da so se odločili za sodelovanje. SIGNALI 8/63 Osma številka glasila delavccv TOZD in DSSS podjetja za PTT promet iz Ljubljane prinaša reportažo s Planinske poti srem-ske fronte. Planinci Planlnsko-smučarske-ga društva iz Novega Sada so člane PD pobratene delovne organizacije PTT Ljubljana povabili na pohod po Planinski poti sremske fronte. Ta pot je speljana po zah. grebenih Fruške gore. Manilestacija pa je bila posvečena dnevu, ko so partizanske enote strle nemške postojanke, ki so ovirale osvobajanje Jugoslavije od Save do Donave (20. aprjla 1944). Sestavek je napisal in ga opremil z dvema fotografijama — Lojze Terglav. BOGATA »PLANINSKA ŠTEVILKA« Že večkrat 6mo pisali, da NAS ČAS — glasilo SZDL Titovo Velenje, veliko objavlja o planinstvu. To nam potrjuje tudi številka, ki je izšla 19. 5. 1983. Že na prvi strani nas pozdravlja skupina pionirjev-planincev z lokalno štafeto. Tu beremo, da so pionirje-planince navdušeno sprejeli, saj je bila za njimi 140 km dolga šaleška planinska pot. Verjetno je bil to enkraten primer, da so planinci ponesli štafeto po planinski transverzali. Sicer pa šaleška pol obide vse najbolj znane kraje iz NOB v tem kraju. Planinci so sodelovali tudi v lokalni štafeti v Mo-zirski občini. Z Okrešlja so jo ponesli do obmejne postojanke v Logarski dolini, od tu pa je krenila še do postojanke v Podolševi. V isti številki je objavljena tudi reportaža Pohod »Travnik 83« množično in prisrčno To je zapis o planinskem pohodu k bolnišnici Celje. Udeležilo se ga Jo nekako 800 pohodnikov. Objavljen jc tudi sestavek »Planinski teden v Mozirju«; Zlatka Zupan iz OŠ XIV. divizije Titovo Velenje pa se spominja pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Pohoda so sa udeležili pionirji-planinci njihove šole; po pohodu so obiskali še Kamniško Bistrico. Franc Ježovnik VISOKA PRIZNANJA ob 90-LETNICI SPD Ob 90-!etnici organiziranega planinstva so dobili visoka družbena priznanja v celjski regiji: Vili Vibichal, predsednik PD Polzela, red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Priznanje je prejel za uspešno vodstvo PD Polzela. V občini Šmarje pri Jelšah je najvišje priznanje Občinske konference SZDL — srebrni znak OF — prejelo Planinsko društvo Rogaška Slatina. Značilno za društvo je množičnost; ob ustanovitvi leta 1976 je društvo štelo 55 članov, danes jih šteje 480, od tega 188 pionirjev. Društvo vzdržuje 155 km dolgo Bratsko transverzalo, speljana je od Knežca v Hrvaško Zagorje in nazaj na Kozjansko Srebrni znak OF v občini Žalec je prejel tudi Partizan Vinska gora in sicer za uspešno delo tudi na planinskem področju. Medaljo za zasluge za narod je prejela Marija Kapus iz Osnovne šole Slavko Slander Prebold. Marija Kapus je mentorica pionirske skupine na šoli, ki je uspešna predvsem v orientacijskem tekmovanju. V imenu planincev MDO Savinjska vsem iskrene čestitke. Franc Ježovnik NOVICE 8/83 Na planinstvo je to glasilo vedno pozorno. PTT delavci iz Slovenije posvečajo tej dejavnosti kar precejšnjo naklonjenost, saj lahko v tej številki na primer preberemo obširen pregled izletov in prireditev planincev PD PTT iz Ljubljane; s sestavkom Pojdimo na Transverzalo kurirjev in vezistov NOV Slovenije pa nas Jože Dobnik vabi na eno najzanimivejših poti v Sloveniji. Razpotcgnjena je od Prek-murja do Kopra in obide najlepše kraje v Sloveniji, ki so znani iz partizanskih dni. NOVICE 9—10/03 Tri petine zadnje strani časopisa, ki ga izdajajo PTT delavci Iz Slovenije, zavzema zanimivo poročilo o organizaciji letošnjega XIII. planinskega tabora ljubljanskih planinskih društev. Med drugim je rečeno, da MDO Ljubljanskih planinskih društev združuje danes 52 planinskih društev z 25 000 člani. Najmočnejše društvo v tej druščini je Ljubljana-matica, eno najbolj aktivnih pa PD PTT Ljubljana. Lojze Cuz-nar, avtor tega članka, v nadaljevanju nadrobno razlaga, zakaj so se letos odločili prav za Kureščck. Je predvsem privlačna izletniška točka, ima pa tudi bogato zgodovino NOB, ko je bila 1941 tam ustanovljena Mokrška četa, sploh pa je bil Kurešček shajališče prvih partizanov. INFORMACIJE 5/83 PD Medvode izdaja ciklostiran bilten s tem naslovom. V majski številki objavljajo spominski govor ob smrti podpredsednika Gabriela Thalerja, okvirni program dela za leto 1983/84, informacijo o obnovi Triglavskega doma na Kredarici in pa seznam članov odborov PD Medvode. S širšim opisom Kureščka predstavlja prostor, kjer se je letos odvijal XIII. planinski tabor ljubljanskih PD. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE. 61000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9. Vom nudi Zemljevida; 1. Julijske Alpe — 0oh nj 1 :2000a (19B1) 100,00 2. Julijske Alpe — Triglav 1 :20 000 (1981) 100,00 3 Julijsko Alpo — vzhodni dola 1 : 50 000 (1981 120,00 4 Julijske Alpe — zahodni del 1 : 50 000 120.00 5 Karavanke 1 :50000 (1980) 120,00 6. Kamriäke in Savinjske Alpe 1 :50 000 (1979) eo.oo 7. Polhograjsko hribovje 1 :50 000 (1977) CO.OO 8. Pohorje — vzhodni del 1 :50 000 (1975) v tisku 9. Kozja* 1 :50C03 (197G) 25,00 10. Panoramska karta Gorenjske v tisku 11. Škofjeloško hribovje 1 40 000 (1981) 100,00 12 Kamniška in Savinjsko Alpe 1 50 000, z OPirjem in Peco 130,00 13. Zemljevid — pregledne Karta občine Sevnica — planinska Izdaja 100,00 14. Zemljevid — pregledna kerta oBftlna Litija — planinska Izdaja 100,00 Planinske 1. Julijske Alpe (1978) 100.00 vodnike: 2. Karavanke, 2. popravljena izdaja v tisku 3. Vodnik po Zasavskem hribovju (1978) 120.00 4. Po gorah severovzhodne Slovenije (1980) 240,00 5. Blegoš (1980) 70,00 6. Lubnik (1977) 70,00 7 Ratitoveo (1978) 70,00 8. Po planinski poti SPD Trst 75,00 9 Šmarna gora. vodnik (1981) 50 00 10 Bil som na Triglavu v tisku 11. Solčava — 1982 200,00 12. Planine Hrvatske 400,00 13. Kamnläke in Savinjske Alpe, 3. popravljena Izdaja (1982) 350,00 Vodnike 1. Slovenska planinska pot (1979) 130.00 In dnevnike Dnevnik BO,00 po voznih 2. Od Drave do Jadrana — E 6 YU v tisku poteh: 3. Vodnik po transverzall kurirjev in vezistov NOV Slovenije (1980) 150,00 Dnevnik 25,00 4. Notranjska planinska pot (1977) 40,00 5. LoSka planinska pot (1873) 30,00 6. Ljubljanska mladinska pot v tisku 7. Gorenjska partizanska pot 40,00 8. Bohinjska planinska pot (1978) 40.00 9. Jezerska planinska pot (1980) 50.00 1D. Vodnik po poti NOB — Domžale (1980) 50.00 11. Vodnik po Badjurovi krožni poti (1974) 40.00 Dnevnik 20,00 12. Šaleška planinska pot (1974) 40,00 Dnovnik 20,00 13. Savinjska planinska pot (1680) — dravnik 20,00 14. Bratska planinska pot Ljubljana—Zegreb 30,00 15. Dnevnik Pomurske poti 20,00 16. Transverzala PD2 Jugoslavije (I960) 70.00 17. Kranjski vrhovi 60,00 18. Dnevnik Koroške mladinske poli 55,00 19. Idrijsko-cerkljanska planinska pot 50,00 20. Planinarski pot po Ravnoj gori — Z. Smerke 150,00 Alpinistične 1. Bohinjske slone — plezalni vodnik 40.00 in diuga 2. Alpinistična odprava občino Domžale 60.00 vodnike: 3. Ravenska Kočna (1977) 125,00 4. Paklenica 60,00 5. Logarska dolina, Matkov kot. Peči 200,00 6. Kogel 2094 m, plezalni vzponi 100.00 7. Turnosmučarski vodnik treh dežel (1979) — trl|ezlčen 90,03 8. NaS alpinizem (ponatis) 550,00 9. Plezalni vzponi Julijskih Alp — Tone Česen 150.03 Vodnike 1 Die Slowenische Sorg — Transverzala, 2. popravljena izdaja (1979J 70.00 v tujih 2. Triglav — ein kurzer Führer 120,00 jezikih: 3. How To Climb Triglav (1979) 70,00 4. Triglav, v angleščini (1975) 5,00 5. Triglav, v italijanščini (1975) 5.00 6. Paklenica 1932 (v nem , angl. ital. in francoščini) 110.03 7. Ravenska Kočna — Kletterführer (1973) 190.00 8. Escursioni nel e Alpi Giulie Orientali (1973) 105,03 9. Tumosmučarsk: vodnk treh dežel (1978), slovensko-nemSko-ltall|snskl 90,00 10. ZaScitena območja — Natursohutgebiele-Zone Prcte'.te 300,00 Vzgojno 1 Alpinistična Sola I v tisku literaturo. ? Planinska Solu (1933) 2OÜX0 3. Igre — taborniški priročnik 80.00 4. Pravilnik o planinskem vodniku (1980) 25,00 5. Orla zgodovine planinstva (1978) 35.00 6 Jakob Aljai (1980) 50,00 7. Dr. Henrik Turna (1975) 25,00 8. Pesnil i gora v tisku 9. Nevarnosti v gorah (197B) 60,00 10. Pozor, plaz 30.00 11. Prehrana v gorah (1978; 40.00 12. Vremenoslovje za planince (1978) 30.00 13. Dnevnik ciuibnn-planinnn 14,00 14. Dnovnik pionir planinec 24,00 15. Alpska flora (1980) 480,00 15. Planinski čnevn k (s častnim Kodeksom) 85,00 17. Zaščitena območja 300,00 18. Navod la za oskrbo in označevanja planinskih poti 70 00 19. Hoja in plezanje v tisku 20. Narava v gorskem svetu — II. dopol. izd. — 198? 200 00 21. Orientacija — taborniški priročnik 250,00 Značke 1. Planinska zveza Slavonijo 15 00 2. Planinskn zveza Jugoslavije 20,OD 3. 90 lat SPD 50.03 4 90 let SPD — Kredarica 50.00 5. GRS — 70 let 50.00 6. Lhotse 20,00 7. Triglav, ena iz ser je treh 30,00 8. XIII. pl. tapor 25.GO 9. Everest nsp 6O.C0 10. O Desk za ključe Lhotse 50,00 Rabat nb nakupu najmanj petih izvodov eno edicije ozirome dvajsetin kosov značk |e 15%. Naročila sprejemamo z naročilnico (za večje pcSll.kei. pisno ali po telefonu (061) 312553 za poäil|ke katere po5;l|emo po povzetju al priporočeno. Vse navedeno lahko kupite ob ponedeljkih med 14. In 18. uro, ob torkih, sredah, četrtk h In petkih pa med 8. in 14. uro. HIMALAYA PRIMA CROSS TAJ GA Naprodaj so v specializiranih športnih trgovinah. Zastopnik [5| FERROMOTO \f SAN MARCO -international.