V 8. številki našega glasila smo objavili "Osnutek samoupravnega sporazuma", zato bo člane delovnega kolektiva gotovo zanimalo kako poteka delo okrog sporazuma« Gospodarske organizacije tekstilne industrije skupine predilnic, 'tkalnic in oplemenitilnic Slovenije so obravnavale osnutek sporazuma v mesecu avgustu» Delavski svet našega podjetja je obravnaval o snu-» tek sporazuma 20« avgusta 1971 in posredo™ val komisiji nekaj dodatnih predlogov» Komisija je na podlagi dodatnih predlogov podjetij in Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva pripravila predlog samoupravnega sporazuma in ga posredovala vsem podjetjem naše skupine» Samoupravni sporazum bo sprejet, ko bo dal priBtojni organ sindikata soglasje in ga bo sprejela večina gospodarskih organizacij v enakem besedilu» Leto XII« september I971 Številka» 0 Glasilo ureja uredniški odbor* Eranoi Šarabon, Homan Planino, Slavka Seren, Metod Ahačič, Marjan Herak, ing. Jožo Zupan;. Glavni in odgovorni urednik» Stojan Saje. Izhaja vsak meseo v nakladi» 1500 izvodov. Predlog samoupravnega sporazuma je bil v našem podjetju posredovan članom samo-upravnih organov in političnim organizacijam, ravno tako kot prejšni osnutek. Gospodarske organizacije, med njimi tudi naše podjetje, sc sprejele samoupravni sporazum v mesecu septembru. V veljavnost bo. stopil, ko ga bo verificirala Republiška verifikacijska komisija pri Republiškem sekretariatu za delo. Rok za verifikacijo vseh sporazumov Je najkasneje 8. Oktober 1971« V roku treh mesecev po verifikaciji sporazuma bodo podpisnice sporazuma morala vskladiti svoje predpise o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami sporazuma. Siska tiskarna Delavske univerze Somo Brejo" v Kranju. Na 15» plenumu republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so obravnavali program za večjo akcijsko učinkovitost naših sindikata? Iz tega programa vam posredujemo kratek izvleček. Najprej - zakaj akcisjki program ? V sindikatih «ano si na drugi konferenci, ko smo se kot organizacija osamosvojili, izoblikovali politične cilje in naloge, le-ti niso imeli zgolj kratkoročni značaj, zato smo se dogovorili, da bomo za njihovo uresničevanje od časa do časa sprejemali akcijske programe in Operativne plane, v katerih bi sprejete cilje in naloge tudi uresničevali. Nedvomno nam to narekuje, da se akcijsko primerno prilagodimo tistim ciljem, ki so najpomembnejši in da se lotimo tistih nalog, katere so najnujnejše. Za nas akcijski program ne sme biti kot obvezni davek, ki ga moramo nekomu plačati, temveč je to izraz naše želje, da se akcijsko bolj usposobimo. Opozorimo na nekatere poglavitne vsebinske povdarke v akcijskem programmi V sedanji situaciji, ko tičimo v vsakdanji stiski in zagati, se nam je zdelo potrebno, da postavimo v ospredje načrtovanje družbenega razvoja. Prepričani smo, da brez pogumnega in daljšega pogleda naprej ne bomo našli izhoda iz sedanje krize. Zato sa v sindikatih pridružujemo prizadevanjem, da se izoblikujejo stališča o dolgoročnem razvoju Slovenije. Bistvo novih dopolnil zvezne ustave je namreč prav v tem, da bodo naposled omogočila spremeniti razmerja v porazdelitvi ekonomske in politične moči - tako znotraj delovnih organizacij, kot med delovnimi organizacijami in družbeno političnih skupnosti, ter mod samimi političnimi skupnostmi. Prav zaradi tega bo potreben še dolg in hud boj, da se bodo ta ustavna določila oziroma dopolnila tudi zares uresničila. V sindikatih tar j amo, J8° vijo taki ukrepi, ti “ -“L -ioar. da veljavo in večji učinek. 08p0a,arstva ni hitra in takojšna °^^t®pl®0Sajno, toda mogoča, da bo zdraV J^ukrepov in polna potreben Je Jasen naSr jK ^lastil, več odgovornost nosilcev j opravičil, poguma in manj izgovorov ter opravic . K da so sindikati V zvezi s tem je treba reči, • ■ atl se že začeli z vso °a30V0™°S*J ^ vsekakor lotili enega od pkrapov, u^ar;Janja delitve dolgoročnejši znaca^ t ^ ki lahko zelo dofeodka in osatih a^odk d0raka m pomembno vpliva na nadaiona & družbena gibanja. Nadalje je bilo več govora kako se morajo sindikati dosledno boriti za vsa ta načela in jih dosledno uresničevati. Spričo novih okoliščin, ki nastajajo v svetu in okrog nas, smo zapisali v program še posebno točko o splošnem ljudskem odporu, kar je vsekakor prav in potrebno, čeprav je odveč kakršenkoli preplah. Ta akcisjki program Ima veljavo za vse sindikate v Sloveniji in nas obvezuje, da istega dosledno uresničimo. Predsednik sindikalne podružnioe BPT Danilo Boblek I. Osnovni material Predilnica! PROIZVODNJA V AVGUSTU Oskrba b surovinami Je bila zadovoljiva in zaradi nje ni bilo med mesecem kakšnih bistvenih težav v proizvodnji. Z dobavo in uporabo sirijskega bombaža ISSAM za belo me" Sanico so se trdnosti teh prej nekoliko izboljšale. Kakovost ruskega bombaža I.vrste, ki Je bil dobavljen v precejšnjih količinah, pa zaradi slabše trdnosti in večje debeline vlaken' ni primerljiva s tovrstnim bombažem, ki smo ga uporabljali v preteklosti, amp-^k precej slabša. Tkalnica! Zaloge preje za predelavo so bile zadostne in v vsem asortimentu, zato zaradi tega ni bilo nobenih težav v proizvodnji. Zaradi pomanjkanja nekaterih vrst trdih cevk,predilnica izdeluje nekaj vrst preje na mehkih cevkah, čeprav so v celoti namenjene za predelavo v domači tkalnici. To pa povzroča precej problemov pri previjanju na križne navitke, zlasti na hitro tekočih avtoconerJih. Še vedno je bilo problematično krotovičenji; votka iz BD - predilnikov in neenakomernost prej iz mešanice bombaža in polinoznih vlaken, ker je trdnost teh prej tolikšna, Oplemenitilnica! Surovih tkanin za predelavo Je bilo tudi v avgustu dovolj in so njih zaloge zaradi dodelave tujih tkanin še celo nekoliko narasle. Zato zaradi tega ni bilo zastojev v proizvodnji. Zadovoljiva je bila oskrba z drugimi reprodukcijskimi materiali (pomožnimi sredstvi). Konfekcija! V proizvodnji ni bilo nobenih težav zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Tiskane tkanine za izdelavo garnitur "Astrid",ki so bile pripravljene za obrat konfekcije, smo zaradi pomanjkanja pro; -štora v priročnem skladišču celo morali začasno vskladiščiti v skladišče gotovega blaga. Tudi oskrba z vezenimi trakovi, sukanci in čipkami je bila dobra in ni ovirala proizvodnje} le asortiment je bil omejen v glavnem samo na dve barvi, ker menčka) ne utrgajo,ampak se naprej ne en ar- podelujemo stare vzorce komemo raztezajo in predejo. J \ { bomo prešli na nove. II. Proizvodnja julij avgust Predilnica! - izvrši, piana v ef. kg v . 93,09 fi 96,50 v baz. kg f 91,35 fi 100,77 fi - izkor. strojev i 55,40 fi 65,40 fi - produktivnost! baz g/vrh (prst.) 1 \ 11,71 14,43 baz g/pr.re.(BB) 44,94 41,91 HOK ura 18,55 18,21 Tkalnica: - izvrš, plana* r m 108,86 fi 104,62 fi v votkih 106,73 * 109,74 fi - izkor. str.! na pog. statv. ure 95,20 fi 93,80 fi na ef. statv. ure 97,70 fi 97,- fi - storilnost! enot/del. uro 41,02 38,05 Oplemenitilnica! _ Ć. - izvi*# plana v m 121,24 fi 121,41 fi Konfekcija! ^ - C - izvT3* plana: ▼ m 94,16 fi 98,61 fi v enotah 99,50 fi 110,48 fi - izkor. strojev 57,10fi 72,60 fi - storilnost: ur/ 100 enot 75,66 86,99 - V predilnici plan proizvodnje v efektivnih kg tudi v avgustu ni bil doseganj ker smo zaradi pomanjkanja izdelavnih delavcev proizvodnjo omejili in prodajo preje razen izvoza skoraj povijam ukinili. Zaradi tega na Rieter-predilnikih, po zaključenih kolektivnih dopustih, tretje izmene nismo več uvajali. Poleg tega je na izvršitev plana vplival tudi celomesečni zastoj treh BD - predllnikov, za katere ni bilo nadomestnih delo.v. Poleg proizvodnje enonitne preje je bilo v predelovalnem obratu izdelanih 2.610 kg različnih sukancev in previto na križne navitke 9.268 kg enonitne preje. V tkalnici je proizvodnja tekla kljub pomanjkanju ljudi zadovoljivo in je plan tudi tokrat delno presežen zaradi še vedno večjega obsega obratovanja v treh izmenah, kot pa je bilo to prvotno predvideno. V izkoriščanju statev in storilnosti je v primerjavi z julijskimi rezultati malenkostno poslabšanje, vendar ni zaskrbljujoče, ker med mesecem stalno nihajo. Plan oplemenitilnice je enako kot V juliju tudi v avgustu močno presežen, ker je bilo poleg predelav| domačih tkanin opravljeno približno 54.000 m storitev drugim podjetjem in preadju-stirano okoli 70.000 m kupljenih damastov. Obrat konfekcije se prav tako iz meseca v messo čedalje bolj približuje 100-odstotnemu izvrševanju občutno povečanega plana. V enotah je bil plan v avgustu celo presežen. III. Delovna sila - izostanki julij avgust - predilnica 28.1 $> 22,9 # - tkalnica 34,5 £ 27,3 # - oplemenitilnica 56,8 jž 30,5 $ - konfokcija 41,2 $ 25,6 # Občutno pomanjkanje delovne sile je v vseh proizvodnih obratih. V predilnici primanjkuje zlasti moških za čistilnico, v tkalnici čistilcev in natikalcev votka ter raznih vozačev, v oplemenitilnici za nekatere faze tehnološkega postopka sploh ni razpoložljivih ljudi in vodstvo obrata rešuje probleme z vsakodnevnim prestavljanjem ljudi po različnih delovnih mestih,v konfekciji pa število zaposlenih postopoma narašča, vendar kljub temu ne uspemo kriti vseh potreb tržišča, ker se je v avgustu 8 delavk šele priuče-valo in so nekatere od njih dosegale šele minimalne rezultate. Kot v juliju je bilo tudi v avgustu v osnovnih obratih zaposlenih precej šolske mladine, ki je bila dobrodošla za kritje vrzeli, predvsem na strokovno in fizično manj zahtevnih delovnih mestih. Iz primerjave Izostankov je razvidno, da so bili le-ti v avgustu v vseh obratih precej manjši kot so bili v juliju, to pa predvsem zaradi manjšega števila ljudi na letnem dopustu. Ostali izostanki se bistveno niso spremenili« Odstotek izostankov je tudi v avgustu najvišji v oplemenitilnici, ker je v njem zajetu tudi 13»4$ odsotnih zaradi prostih sobot (drugi obrati prostih sobot ne evidentirajo kot izostanke). IV. Vzdrževanje strojev in naprav Predilnica: - vsakodnevna tekoča popravila in nekaj večjih popravil na baterijih; - brušenje in previjanje garnitur mtkalnih in snemalnih bobnov ter nastavitve na 18 starih mikalnikih; - različna večja popravila na 3 predpredilnlh strojih; - prestavitev 1 Zinser pred. stroja iz C-pred. v A-pred. Tkalnica: Med mesecem avgustom je bilo iz pripravljalnic« izločeno eno staro SCHDAPHORSTOVO snovalo in dve cevčnici za snovala z delitvijo 200 mm. Ra mesto teh je bilo montirano novo premično Schlafhorstovo snovalo in dve novi čevčnici z delitvijo 24O mm (za večje X navitke). Remont Elitex statev in avtocopserjev je normiran in po dopustih teče po predvidenem planu. Oplemenitilnica: Poleg vsakodnevnih manjših popravil je bilo opravljeno med mesecem preč j j večjih mehanskih* in električnih popravil na strižnem stroju, belilnem agregatu, obeh razpenjalnih sušilnikih novemu kalandru in merilnih strojih. Za normalno delo v obratu je potrebno čim prej opraviti naslednja vzdrževalna dala: - prepleskati valje "dokov",na katerih rja povzroča poškodbe tkanin; - popraviti betonski tlak ob razpenjalnih sušilnikih, ki otežkoča notranji transport in nameščanje dokov ob strojih; - zamenjati izrabljeno dozirno črpalko pri fulardu novega razpenjalnega sušilnika, s čemer bo odpadlo ročno dolivanje raztopin (flote). Konfekcija: Največ manjših popravil in vzdrževalnih del so terjali vezilni avtomati, na katerih brezhibno obratovanje največ vpliva na izmet oziroma količine drugorazrednih izdelkov, ker se napak vezenja ne more popravljati. Nekaj večjih okvar in popravil je bilo na strojih za prišivanje in izdelavo gumbnic. V. Doseganje norm .julij avgust predilnica - skupaj 116,44$ 115,47$ tkalnica - skupaj 118,80$ 118.13$ pregledovalnica-skupaj 116.25$ 111,50$ oplemenitila!ca-skupaj 111,50$ 113,52$ konfekcija - skupaj 113,48$ 116,68$ sklad.gotov.blaga 126.10$ 130,10$ žabo jama 129,30$ 122,60$ BPT Skupaj: 116,73$ 116,97$ Služba za pripravo dela SKLENILI SO ... Ha 22. redni saji odbora za organizacijo dela in delitev dohodka, dne 18. avgusta, so člani obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma. Ha podlagi opisa, ki ga je dal vodja organizacijskega oddelka in na podlagi analitske ocene komisije pri odboru, se odpre s 1.8.71 novo delovno mesto:"Industrijski oblikovalec" s Številom oseb 1 in analitsko ocenitvijo 432 točk ter vrednostjo 10,65 din netto na uro. Zaradi pomanjkanja delovne sile poslužujejo nekateri delavci, ki delajo po normi včasih več strojev, kot je po predpisih določeno; zato je bilo sklenjeno, naj analitik za razvijanje sistema delitve dohodka in analitiki dela in časa pripravijo za taka delovna mesta predlog, kako naj se take delavce v sklopu norme stimulira. Tehnični sektor naj preko analitika za razvijanje sistema delitve dohodka posreduje spisek kritičnih delovnih mest z moško delovno silo s predlogom, kakšni naj bodo na teh delovnih mestih osebni dohodki, da bs problem reši. Odbor je predlagal delavskemu svetu, naj se konec septembra izplača na hranilno knjižico 300,- din netto aa zaposlenega kot posebno delitev OD. Kriterije za obračunavanje naj posredujeta Delavskemu svetu direktor finančnega sektorja in analitik za razvijanje sistema delitve dohodka. Ha 19. redni seji odbora za gospodarske zadeve, ki je bila 20. avgusta,so obravnavali predlog tehničnega sektorja za razširitev obrata konfekcije v Loškem potoku in v Jurjevcih pri Ribnici. Predlog je članom odbora obSirno obrazložil direktor tehničnega sektorja. Sprejet je bil sklep, da se predlog osvoji in se da DS v dokončno potrditev. Članom odbora je bilo predhodno dano v pregled poročilo o finančnem poslovanju za I. polletje 1971. Poročilo je na seji odbora obrazložil tovariš Rudi Berlot. Ker pa je za potrditev tega poročila pristojen DS, odbor ni sprejel kakšnega sklepa. Odbor je pooblastil tovariša direktorja, da imenuje posebno komisijo, katera bo še pred letno inventuro pregledala in ugotovila, kateri neidoči in za podjetje neuporabni materiali se lahko odpišejo ali odprodajo. Nadalje je dal odbor predlog DS, naj poviša dotacijo odboru za gospodarske zadeve, ker je le~ta prvotno namenjena sredstva že porabil. Odbor je potrdil predlog komercialnega sektorja za odkup razstavne vitrine ob vhodu v prostore SO Tržič v izmeri 183 x 135 x 20 cm po ceni 7.500,- din. V ceno so vračunani vsi stroški, vključno razsvetljava. Odbor je pooblastil tovariša glavnega direktorja, da lahko samostojno odobrava razne vloge družbenih organizacij in posameznikov za brezplačno nabavo ostankov in naših izdelkov s tem, da o takih odobritvah občasno odboru poroča. K temu sklepu je odbor vodilo dejstvo, da take prošnje prihajajo v podjetje odnosno na odbor zadnje dni pred tem, ko jih prosilci rabijo, odbor pa se za vsako prošnjo posebej ne more sestajati. 20. avgusta je bila 16. redna seja delavskega sveta podjetja. Sprejet je bil sklep, da se registrirajo storitve laboratorija (kontrolne službe) v BPT pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani. Poročilo finančnega poslovanja za I. polletje 1971 je na seji obrazložil tov. Rudi Berlot, finančni direktor. Delavski svet je poročilo potrdil s sklepom, da se odobri dodatna dotacija odboru za gospodarske zadeve. Osnutek samoupravnega sporazuma je tolmačil tovariš Rudi Ahačič, analitik za razvijanje sistema delitve dohodka. Delavski svet je seznanil tudi s predlaganimi spremembami Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva in s predlogi sprememb Sindikalne organizacije podjetja ter Odbora za organizedjo dela in delitev dohodka. Predlog razširitve obrata konfekcije je delavskemu svetu posredoval tovariš Marjan Šarabon, tehnični direktor. Delavski svat je predlog ustanovitve dveh novih obratov konfekcije v Loškem potoku in Jurjevcih soglasno potrdil. Potrdi bo predlog odbora za organizacijo dela in delitev dohodka za spremembo 19. Siena Pravilnika o nagradah praktikantov. Delavski svet Je potrdil predlog 22. redne seje odbora za organizacijo dela in delitev dohodka, da ee konao septembra izplača na hranilno knjižico znesek 300,- din netto na zaposlenega kot posebna delitev OD z naslednjimi kriteriji, ki služijo kot navodilo za obračunavanje: - Navedeni znesek pripada vsem zaposlenim, ki so na dan 31.8.1971 v rednem delovnem razmerju in so v teku avgusta 1971 dosegli 12-mesečno neprekinjeno zaposlitev v našem podjetju. V kolikor Je doba zaposlitve krajša, se sorazmerno zniža navedeni znesek, vendar pa se upošteva samo polne mesece zaposlitve, tako da se obračuna za vsak polni maseo 25,- din netto. - Pri obračunu se upošteva tudi pripravnike, porodnice, dalje tiste, ki so bili v teku 12 mesecev na rehabilitaciji, kakor tudi invalide in ostale osebe z odobrenim skrajšanim delovnim časom, - Vajenci prejmejo to enkratno nagrado v višini 150,- din netto pod enakimi pogoji glede zaposlitvene dobe v teku zadnjih 12 mesecev. - Osebam, ki so na dan 31.8.1971. v odpovednem roku, posebna delitev OD ne pripada. Prav tako ne pripada posebna delitev OD osebam, ki samovoljno izstopijo iz podjetja po dnevu izplačila posebne delitve OD. Izplačani znesek se Jim odtegne od OD za mesec avgust 1971. Kar Je članom delavskega sveta iz oplemenitilnice tov. Frideriku Eignerju, prenehalo delovno razmerje, se namesto njega kooptira tovariš Jože Žnidarič, kateri Je pri volitvah prejel naslednje najvišje število glasov. Potrjen je bil predlog odbora za izobraževanje, da se zaradi prenehanj delavnega razmerja tajniku in dvam članom odbora na novo kooptira naslednje: namesto tajnika Miha Petka - Anko Kotar namesto člena Janeza Ziblarja- ing. Stanka Pesjak namesto člana F.Eignerja - Frenca Aljančič Delavski svet je pooblastil tovariša Janka Lončarja, da se kot delegat udeleži sestanka, na katerem se bodo volili predstavniki v organ® Gospodarske zbornice Slovenije. Odbor za organizacijo dela in delitev dohodka Je imel 31. avgusta svojo 23. redno sejo. Po sklepu 22, seje, naj se posreduje odboru predloge načina stimulacije delavcev, ki delajo po normi in poslužujejo več strojev, in spisek kritičnih delovnih mest z moško delovno silo s predlogom kakšni naj bodo na teh delovnih mestih osebni dohodki, da se reši problem, so delovne enote posredovale predlo™ ge in jih je odbor potrdil kot sledi: Zaradi pomanjkanja delovne sile se odobri na sledečih delovnih mestih začasne dodatke: Predilnica: Vozač preje in košar 5 fi Vozač svitkov 5 fi Vozač predpreje 5 fi Kazalec predpreč* in predeln. 5 fi kazalec mikalnikov 5 fi Baterist 5 fi Posluževonje mikalnikov 10 fi Posluževalec willow stroja 10 fi v primeru če so vsi odpadki predelani Posluževalec catonija stroja 10 fi Podmojstre prstančnih strojev se vskladi s tkalskimi podmojstri I. grupe 6,30 din brutto, II. grupa 6,00 din brutto na uro. Pogoji za določanje grupe podmojstram so enaki kot v tkalnici: 2 leti prakse, uspešno zaključen tečaj in uspešno položen strokovni izpit. Tkalnica: Čistilec obratnih prostorov tkalnice 10 fi Vozač votka in pobiranje cevk IO fi Vozač blaga 5 fi Voznik akumulatorskih vozil 5 fi Pomočnik škrobilea 5 fi Kuhar škroba v tkalnici 5 fi Mazač strojev v navijalnici 5 fi Pometanje obratnih prostorov tkal. 5 fi Čistilka higienskih prostorov tkal. 5 fi Oplemenitilnica: Delavci pri kuhanju škroba 10 fi Delavec pri striž. in čišč. tkanin 10 fi Delavec pri smodilnem stroju 5 fi Skladiščnik surovih tkanin 5 fi Delavec pri pripravi partij 10 fi Ta začasni dodatek se obračunava samo na efektivne delovne ure v koloni 37 kot "Dodatek za posebne delovne pogoje, velja pa od 1. septembra 1971 dalje. Zaradi posluževanja več strojev na normiranih delovnih mestih kot je po predpisih določeno in to v primerih pomanjkanja delovne sile se prištejejo k produkciji predpisanih strojev polovico proizvodnje dodatnih strojev. Ta zaslužek se obračunava ICO fi po učinku v koloni 19, ostalo pa kot prekoračenje norme v koloni 21. Tega načina obračunavanja naj se poslužuje tkalnica pri delavnih mestih:Tkalka na avtomatih in previjalka votka od 1.9» 1971 dalje. Če bi se odločili za večje posluževanje strojev tudi na drugih del. mestih se je treba posluževati istega načina obračunavanja. Odi) or je olir am aval noro organizacijo oddelka za obračun OD» katero je posredoval odboru organizacijski oddelek in jo je odbor tudi v oeloti potrdil. Z novo organizacijo se ukinja sledeča delovna mestai I. DS obračun OD predilnica 4 oseb II. DS obračun OD tkalnice 6 " III. DB obračun OD oplemenitilnioe 1 " IV. DS obračun OD konfekcije 1 " V. DE obračun stroSk.mest in OD 1 " VI» DE analitik OD 1 « VI. DE knjigovodja osebnih dohodkov 2 " 8 tam v zvezi pa se ustanovijo naslednja nova delovna mesta v finančnem sektorju VI. DE, s sledečo analitsko ocenitvijoi Vodja oddelka za obračun OD - 1 oseba,368.točk, 9»05 din brutto Obračunovalka vezav - 1 oseba,287 točk, 7,05 din brutto Obračunovalka OD I. -11 oseb, 278 točk, 6,85 din brutto, Obračunovalka OD II. 259 točk, brutto 6,40 din Obračunovalka I. se smatra takrat, ko zna obračunavati vse delovne enote, obračunovalka II. pa takrat, ko zna obračunavati le eno delovno enoto. Nova organizacija za obračun OD stopi v veljavo s 15. septembrom 1971'» Na vlogo konfekoije za povečanje števila oseb na nekaterih delovnih mestih vsled povečanja kapacitet in nekaterih organizacijskih sprememb, ki sledijo vsled povečanja obrata konfekcije na Dolenjskem, je odbor sprejel sledeče spremembe} - poveča se število oseb na delovnem meetui Šivilja na "MAN-SEW stroju" od 8 na 10 oseb, "Strojno likanje" od 4 na 6 oseb » Vezilja na vezilnem avtomatu" od 8 na 12 oseb. Dkine se delovno mesto "Skladiščnik in transporter" in odpre novo delovno mesto "Skladiščnik v konfekciji" z novo analitdko ocenitvijo 254 točk in vrednostjo 6,26 din brutto na uro. Odpre se novo delovno mesto "Vodja krojilno nelegalnega stroja" s številom oseb 2 z analitsko ocenitvijo 248 točk in vrednostjo 6,10 din brutto na uro. Na novo je bila izvedena analitska ocenitev de^-c lovnega mesta "Mojster krojilnice in pakirnice" in delovnega mesta "Mojster šivalnice" z enako ocenitvijo točk 321 in vrednostjo 7,90 din brutto na uro. Vse spremembe ▼ konfekciji nastopijo s 1.9.1971. Na vlogo kontrolnega oddelka se zmanjša število delavcev na delovnem mestu "Eontrolorka v ople-menitilnici" iz 13 na 11 oseb in določi analitska ocenitev z 229 točkami in vrednostjo 5,65 din brutto na uro, obenem se ukinejo vsi dodatki in upelje 0 - 10# stimulacija na kvaliteto dela kontrolork v oplemenitilnici in ugotovljenih napak v konfekciji. la stimulacija se obračunava v koloni 40, kot vse vezave delavcev. Ukinejo se tudi vsi dodatki delavoem na delovnem mestu "Eontrolorka tkanin v tkalnioi" in upelje 0 - 10 # stimulacija na kvaliteto dela kontrolork in 0 - 5# stimul arci je prekoračenja norm tkalk, la stimulacija se obračunava v koloni 40,kot vse vezave delavcev. Vse spremembe v kontrolnem oddelku stopijo v veljavo s 1.9.1971. Stcijan Staje. OBVESTILO Izšel je VODNIE ZA VOZNIKE (Vodič za vozače). To je priročnik v srbtìhrvatskem jeziku, ki vsebujet - NAJNOVEJŠE NASLOVE (s številkami telefona) SERVISA V Jugoslaviji, - NASLOVE GENERALNIH ZASTOPSTEV proizvajalcev tujih vozil in njihovih predstavništev v SER J, - NASLOVE FIRM, pri katerih je možno nabaviti rezervne dele za domača in tuja vozila v SFRJ, Zajema vse vrste oziroma tipe vozil domače in tuje proizvodnje v SFRJ in ima AVTOKARTO Jugoslavije, v kateri so zaznamovana mesta s servisi in razdalja med njimi. Cena za priročnik je 10,00 din. Naročite ga lahko na naslovi ŠTAMPARSKO-IZDAVASEO PREDUZEČE PTT ul. Takovaka 2, Pošt.fah 74 11001 BEOGRAD teli. 331-378} 330-461} 331-558 žiro računi SIK Beograd številka 608-1-827-5 ŠTIPENDISTI BPT V ŠOLSKEM LET U Namen štipendiranja je - zagotoviti ustrezen strokovni kader za obstoječe in bodoče potrebe našega podjetja. Štipendije se dodeljujejo dijakom srednjih šol, študentom višjih in visokih šol ter fakultet, člane naše delovne organizacije želimo opozoriti na možnost štipendiranja in kreditiranja svojih otrok ( za prihodnje šolsko leto), pa tudi za izredni študij zaposlenih. Tako imamo v šolskem letu 1971/72 skupno 18 rednih štipendistov in sicer« - 8 na Srednji tehnični tekstilni šoli Kranj, od tega: . 2 za predilsko smer » 3 za kemijsko smer • 3 za konfekcijsko smer - 3 na Ekonomski srednji šoli v Kranju, - 1 na Višji tehnični šoli Maribor - tekstilna smer, “ 2 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, od tega: • 1 na tekstilni tehnologiji, • 1 na komijski tehnologiji, - 3 na Ekonomski fakulteti, poslovna smer, - 1 na Filozofski fakulteti, oddelek za psihologijo. študijski kredit pa prejemajo dijaki in študentje: - 1 na Srednji tehnični šoli, strojni oddelek, - 1 na Srednji tehnično-gradbeni šoli, - 1 na Pedagoški akademiji, — 1 na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Članom delovne skupnosti, ki se izobražujejo na raznih šolah, po potrebi podjetje plačuje stroške izrednega študija in Jim daje študijski dopust. Vsi izredni štipendisti pa so dolžni da po končanem šolanju, tako kot redni štipendisti, s svojim delom odslužijo stroške šole, katere je podjetje plačevalo, v nasprotnem primeru pa morajo stroške povrniti*. V letošnjem šolskem letu imamo v podjetju 20 izrednih štipendistov in sicer: NOVEM - 2 na večerni osemletki pri Delavski univerzi Tržič (( n - 4 na Delovodski šoli - 1 na Delovodski šoli pri DU Ljubljana - 1 na Upravni administrativni šoli pri DU Ljubljana - 4 na Ekonomski srednji šoli pri DU Tržič - 1 na Srednji tehnični šoli pri DÜ Škofja . Loka, - 2 na Višji šoli za organizacijo dela Kranj - 1 na Višji tehnično-konfekcijski šoli v Zagrebu - 1 na Višji pravni šoli Maribor, pri DU Kranj - 2 na FNT, oddelek za tekstilno tehnologijo - 1 na 2-letnem podiplomskem študiju iz operacijskega raziskovanja. V podjetju imamo tudi vajence, ki se učijo določenega poklica. Letošnje šolsko leto jih imamo 9t od tega: - 4 za obratne elektrikarje, - 4 zà strojne ključavničarje - 1 za avtomehanika. Iz leta v leto pa se večajo potrebe po vajencih, zato želimo seznaniti člane kolektiva s sprejemom v uk oziroma s kriteriji - pogoji, ki jih mora imeti kandidat: a) ^dokončana osemletka b) zdravstveno morajo biti sposobni. V prihodnjem letu bomo sprejemali predvsem vajence za izučitev poklica "strojni ključavničar" in vrjetno tudi za mizarja. Višina vajenčeve nagrade oz. osebni dohodek je predvsem odvisen od prizadevnosti vajenca pri praktičnem delu in uspeha v šoli. Mesečna nagrada oz. OD lahko znaša za: I. letnik od 200 do 280 din mesečno II. " od 280 do 350 din " III. " od 350 do 450 din " Navedene nagrade, ki jih je potrdil Delavski svet podjetja na zadnji seji, dne 47.-9.J311.j— so višje od dosedanjih, zato upamo, da nam bo za prihodnje leto uspelo dobiti več interesentov, vi pa se lahko do tokrat s svojimi sinovi pogovorite in odločite za izučitev omenjenih poklicev. Interesenti lahko dobijo podrobne informacije v centru za izobraževanje BPT. A.R, KADROVSKE VESTI V meseou avgustu so v naše podjetje vstopili naslednji sodelavci in sodelavke! v predilnico« ▼ tkalnico! Savka Milakovič Branko Meznarič Nevrosa Muratovič Jela Gajič Dragica Nikolič Izeta Hodžič Brano Gros Dragica Grdič Šejka Kostič Branoi Pamberg Kristina Vrtič Patka ELezovič Janez Česen(z JLA) ▼ oplemenitilniooi ▼ konfekcijo! Janja Golmajer Fehim Ramičevič Milka Bartolao Marija Šomin Mira Pogačar Marko Marič v vzdrž.obrate! Smiljan Bogataj v upravo! Vlasta Novosel Ivanka Šulgaj Prano LupSa Marija Mlakar Almira Gregorič Bojan Pozar9ek(z JLA) V mesecu evgustu pa so iz podjetja odšli! samovoljno! Slavko Jančič Marija Ravnik Ivan Sarmen Maks Klemeno Živko Aleksič Ivanka Praprotnik Pranoka Škantar Joži Jano Nada Milanovič Patina Dizdarevič Marija Lupga Štefan Stritih Anton ŠuStar Samil Muratovič Milioa Bobar Janez Plohl Anloa Krmelj Ankloa Maleševič Šeflka Selimovič Vojko Uzar v preizkusni dobi! Savka Milakovič Dragica Ifikollč Jela Gajič pravilna odpoved! Bleonora Jaklič v pokoj! Ana Markič Marija Klemenc inv.upokojenai Slavka Beguš v JLAl Leon Bahun Referent za kadrovsko evidenooi Malči Vesel NAŠB MAMICE V času od 23. julija do začetka septembra so rodile naslednje članioe našega kolektiva: Majda Kozamernik, Ivana Knific, Ivanka Kuvek, Metka Flajbes, Olga Žmavc, 23. Julija 1971, dečka 10.avgusta " dečka 22.avgusta * 28.avgusta * 1.septembra " dečka deklico dečka ISKRENE ČESTITKE I ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem za obisk ▼ času moje bolezni. s"* S***"“ • Pranoka Knafelc iz predilnloe dialog Principi varstva pri delu Direkcija sa socialno delo Komisijo evropsko skupnosti je organislraja pred slabim letam dni SIMPOZIJ O PRBPHEČmHJO HESREČ PRI DELU T Luzenburgu, kjer se je sbralo Okoli 300 strokovnjakov*. Udeleženci in komisija so sprejeli nokaj principov» ki predstavljajo temelj učinkovitega Izboljšanja varstva pri dolu. KaKo pri nas ? v. ti Koliko lahko vodstvo obratov» delovnih enot In strokovnih služb samo lzvajja ukrepe za_ _ varstvo pri delu in kakšno je sodelovanje_ varnostne službe ter tujih strokovnjakov? ___ A.*?.! Temeljni zakon o varstvu pri delu iz leta 1965 ima nekaj novih določil glede odgovornosti oziroma nalog posameznih služb - od glavnega direktorja, tehničnega direktorja, službe varstva pri delu, do posameznih obratovodij in Seveda tudi mojstrov. Vedno je izpostavljen neposreden stik med vodstvom in strokovno službo za varstvo, po potrebi pa sodeljujejo tudi tuji strokovnjaki oziroma zavodi. Oe služba za varstvo opazi nepravilnost-» izda nalog tehnični in pravni Blužbi, en izvod naloga pa obdrži za svojo dokumentacijo. Postavljeni so tudi roki za izvrSitev določenih nalog, vendar si jih vsi, na žalost, ne držijo. Kadar se pojavijo v oddelkih problemi» ki se nanašajo na varnost pri delu in jih ne morejo izvesti naše službo, takrat so poklicani posebni strokovnjaki oz, zavodi, ki so na podlagi zakonov pooblaščeni, da vršijo taka dela. Vemo, da imamo pri nas strokovno službo» ki skrbi za varstvo pri delo in tudi pravilnik katerega je sprejel delavski svet leta 1968, toda, da bi zvedeli kaj več, smo prosili za razgovor organizatorja varnosti pri delu, tovariša Andreja Stancar ja. Zanima nas kako ml upoštevamo te osnovne principe in kaj bi se dalo IzboljSati. Najprej seznaniva bralce s temi principi» NajviSje vodstvo podjetja mora anatrati pospeševanje varstva pri delu za bistveni del svojih nalog in posredovati v primerni obliki svoja stališča vsem zaposlenim po možnosti vključeno v proizvodnjo. Vodstvo podjetja in •bratov se mora pri izvajanju ukrepov za varstvo pri delu posluževati strokovne pomoči specializiranih varnostnih strokovnjakov ln zavodov, pri tam pa ni oproščeno osnovna odgovornosti za varstvo pri deluj. Vsaka vodilna oseba se mora zavzemati za izvajanje ukrepov, za varno delo na področju svoje pristojnosti in o tem poročati svojim predpostavljenim. Praktična posledioa tega principa jo, da se pri ocenjevanju osebja pripisuje izvajanju varnostnih ukrepov enak pomen kot drugim znanjem ter sposobnostim. Tudi 13. člen pravilnika o varstvu pri delu govori o odgovornosti za pravilno izvajanje varstva pri delu. T-U Kakšen pomen se pri ocenjevanju osebja pripisuj» izvajanju varnostnih ukrepov v najem kolektivu?. A.i-s V primerih, ko se delavci ne drže varnostnih predpisov, jih predpostavljeni opozarjajo in če ne zaleže opozorilo, se uvede proti kršitelju disciplinski postopek. Kadar nastane materialna škoda zaradi delavčeve malomarnosti, pa pride tudi do zahtevkov za povračilo stroškov. DIALOG 287 Za izvajanja varnostnih ukrepov skrbijo obr; to-Toaje, mojstri, služba za varstvo pri delu tar ostale tehnične služba, ki so odgovorne, da se posamezne napaka oziroma nepravilnosti odpra-vi jo* Izvajanje varnosti tehničnih ukrenov v tekstilni industriji nima dejanskega vpliva na ocenjevanje oseb, kakor je to naprimer v gradbeni industriji. Vsi ukrepi za varstvo pri delu morajo biti medsebojno vsklajeni v program varnosti v podjetju;. V rednih obdobjih se mora poročati o stopnji in stanju izvajanja programa. Vsak ukrep programa mora obsegati več far,; pripravo, izvedbo, kontrolo izvedbe in ugotovitev ter oceno rezultatov. Program ne sme temeljiti le na analizi predhodnih nesreč, temveč tudi na natančnom proučevanju nevarnosti in tveganj, ki so obstajala pred nastankom nesreč. 0 programih varstva pri delu morajo podati svoje mnenje tudi predstavniki delavcev - neposrednih izvajalcev dela. Sodelovanje le-teh ima največji pomen pri izvajanju progr.una. 17. člen pravilnika omenja programske naloge. T. t. ; Bi nam hoteli povedati kaj več o takem programu ln~naateti se druge naloge službe za~varBtvo pri delu? Na podlagi inšpekcijskih pregledov in zaključkov moramo po odločbi odpraviti vse nepravilnosti v rokih, ki so določeni, če se teh rokov organizacija ne drži, sledijo sankcije (ukrepi, kazni) za delovno organizacijo in službo za varstvo pri delu. Takih problemov do sedaj ni bilo, la včasih je potrebno pri večjih delih, kot so rekonstrukcijo, zaprositi za podaljšanje rokov. Poleg teh programov obstajajo kratkoročni in dolgoročni programi. Kratkoročni odpravljajo napake z raznimi nalogi med službami, dolgoročni program pa obsega daljša obdobja za opravo nepravilnosti, ki se nanašajo na večje stroške in mora ga potrditi delavski svet podjetja. Za varstvo pri delu skrbi razen službe varstva še odbor za varstvo pri delu, ki deluje kot kolektivni izvršilni organ. Ta odbor ptoučuje na svojih sejah možnosti reševanja in urejanja posameznih problemov, da bi ustrezali pogojem varnega dela v podjetjuj. Služba varstva ne obravnava samo nesreč pri delu kot take, ampak mora izvesti razna druga dela, ki temeljijo na zakonih o varnem delu. Testiranje strojev, preizkus znanja delavoev, urejanje tehnične dokumentacije, zaščita raznih strojev ter strelovodnih naprav, proučevanje nevarnosti škodljivih delcev itd. .sn tehničnih in. organizacijskih ukrepov zn prò;reòevenje nesreč ima največji pomen tudi varnostna vzgoja ( izobraževanje) vodilnega osebja in neposrednih izvajalcev dela. V ta namen je potrebno ukreniti vse potrebno, da varnostna vzgoja in izobraževanje postane sestavni del poklicnega izobraževanja. čo to ni mogoče, naj bo varnostna vzgoja podjetja vključena v splošni program varstva pri delu. 67. člen pravilnika določa, da se mora član delovne skupnosti ob nastopu dela, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, oziroma ob spremembi delovnih pogojev, teoretično in praktično vsposobiti za varno opravljanje dela. Občasno se mora izvesti preizkus znanja o varstvu pri delu. Osebe na odgovornejših delovnih mestih pa obvezno opravljajo preizkus znanja enkrat v letu. T. t. ; Na sprejemno-uvajalnih seminarjih poslušajo novo-sprejeti člani tudi predavanje o varstvu pii delu oziroma o preprečevanju nesreč pri delu in prejmejo en izvod pravilnika o varstvu pri delu. Njihova dolžnost je, da se seznanijo z določili tega pravilnika. Kaj menite, kolikšen procent članov kolektiva je seznanjen vsaj z dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz tega pravilnika? Kakšne so še oblike izobraževanja na področju varstva pri delu?” A.š<: Kot je že bilo rečeno, se za novo-sprejete delavce vrši seminar, poleg tega pa jih mojstri odrejajo na delo šele takrat, ko so sposobni delati samostojno. Ker to ni zadostnega pomena, določa zakonodaja o varstvu pri delu, da morajo vsako leto - posebno vodilno osebje - izvesti preizkus znanja z varstva pri delu. Obstajajo posebne testne pole za posamezna področja iz katerih lahko služba varstva ali inšpekcija zaključi, kakšno je znanje izprašanih oseb o varstvenih predpisih. Težka naloga loži na mojstrih, ki so neposredno povezani z delavci in na podlagi teh stikov opravijo veliko delo pri varstveni vzgoji. Znanja so lahko splošna in specializirana za posamezne službe. Npr.: viličarji imajo poseben tečaj in praktični izpit, ki se nanaša tudi na varnost. T, t.: Na koncu bi nas zanimalo s kakšnimi problemi se srečuje služba za varstvo pri vsakdanjih opravilih in kateri so najpogostejši vzroki ža nesreče pri delu? DIALOG ___________ rn~- Problemi so bili našteti že v prejšnih odgovorih in ni potrebno, da Jih posebej naštevamo. Mislim, da je največji problem pomanjkanje šuta odgovornosti pri posameznikih. Če ni tak čut v človeku, tudi služba za varstvo s svojimi ukrepi ne more pomagati. Nekatera izvajanja testov se marsikomu zdijo odvečna ali smešna, a ko se zgodi nezgoda, se tudi taki zavejo, da je drugače. Pri nas je največ ženske delovno sile, od katerih zahteva sam tehnološki proces urnost in spretnost pri delu. Zato je največ manjših nezgod, ki nastajajo zaradi naglice pri delu in samo majhna neprevidnost ali odsotnost je dovolj, da pride do vbodov, zarezov z nitko itd. Tovarišu Štsmcarju se zahvlajujemo za odgovore in sodelovanje’. Marsikdo bo ta članek prebral in marsikdo bo še bolj prepričan o pomembnosti varstva pri delu. Mogoče bo kdo menil, da moramo še kaj izboljšati in mislim, da ne bo na tistega, ki želi dobro, nihče hud. Sicer pa je bil naš namen samo ’zbuditi čut odgovornosti, ki včasih v nas zaspi in opozoriti, da smo za napake in nesreče, pa čeprav majhne, odgovorni prav vsi. Urednik TEDEN POŽARNE VARNOSTi Z namenom, da bi pridobili v gasilske vrste več mladih sodelavcev in strokovnih ka * je bila izvedena široka propagandna dejavnost, razprodali pa smo še 375 dv07 barvnih znamk z motivom požerno-varnosxn e tedna. Tako je naše gasilsko društvo lZ ' dokaj zahteven program - upoštevati mor i da smo pripravili še dve dnevni ia en mokro praktično vajo. Naši gasilci so sodelovali tudi pri rektorski mokri vaji na Trgu svobodo v Tržiču« obxinake je pripravil in vodil štab operative 'gasilske zveze, na njej pa je sodelov gasilsk h društev. Zelo uspešno je sod novonabavljena gasilska motorizacija, P . občanov, ki so si vajo ogledali, ni manj Tako je letošnji teden varstva pred razvil takšno propagando gasilske de;)® * da bi pri slehernem občanu vzbudili v J pozornost za odstranjevanje številni« vzrokov požarov. Ivan Valjavec ŠUŠTPRSKfl NEDELJA Ul Znano je, da amo letošnji teden varstva pred požarom izvedli pod naslednjimi geslis »NE BODIMO POVZROČITELJI POŽAROV!" "ALI POZNATE POŽARNE NEVARNOSTI DOKA 'IN NA SVOJEM DELOVNEM MESTU 7 " Naša gasilska služba je organizirala v tem tednu 15 krajših prodavanj v gasilskem domu, demonstracije uporabe priročnih sredstev za gašenje začetnih požarov in prikazali smo nekaj dokumentarnega gradiva ter gasilske opreme. Predavanje in vaje smo izvedli po delovnih izmenah in s tem omogočili vsem členom delovne skupnosti, da so sodelovali. Poučevanje naših sodelavcev o požarnih nevarnos-etih v vseh proizvodnih obratih, delavnicah, skladiščih in centralah ter način uporabljanja razpoložljivih sredstev, je brez dvoma zelo poi pomembno področje preventivne dejavnosti. Tudi naše podjetje je letos sodelovalo na tej tradioionalni turistični prireditvi. Na sejmu, ki je namenjen v glavnem prodaji čevljarskih izdelkov, smo tudi mi postavili svoj "štant". Prodaja je bila dobra in zanimanje za naše izdelke veliko.Obiskovalci so lahko kupili kilogramska ostanke, več vrst blazin, rjuhe zavihanke ter posteljne ganiture "Astrid", za katere smo dobili na sejmu "KODA 71” nagrado, Ljubljanskega zmaja. Seveda'je bilo največje povpraševanje po naših standardnih izdelkih posteljnega perila, ki ga pa na žalost nismo mogli nuditi, ker so ti artikli popolnoma razprodani. Tudi naši prodajalci so se dobro izkazali in upamo, da bo sodelovanje v prihodnjem letu še uspešnejše. S.P. V OBČINI REDNA KRVODAJALSKA AKCIJA Potrete po krvi naraščajo iz dneva v dan. Kadarkoli vzamemo v roke časopis in preberemo novice dneva ali tedna bomo zvedeli za prepogoste, hude neereče s težkimi telesnimi poškodbami. Naše bolnišnice, zlasti še nezgodni oddelki so prepolni. Mnogim ponesrečencem bo morda le KRI rešila življenje, toda takšno zdravilo mora biti vedno pri roki, da je takoj na razpolago, potrebna pa je tudi rezerva. V sodobni medicini povsod po svetu dosegajo nove rezultate in spretne zdravniške roke v oepareijskih dvoranah rešujejo človeška življenja. že šestnajst let organiziramo prostovoljne krvodajalske akcije na Slovenskem. lahko trdimo da imamo na tem področju že kar bogate izkušnje. Rdeči križ s svojimi organiziranimi akcijami zagotavlja zdravstveni službi zadostno količino krvi in ji omogoča uporabo modernih metod zdravljenja s krvjo. Krvodajalstvo je organizsano tako, da daje vsakemu občanu možnost, da pravočasno sodeluje pri tem humanendejanju in tako pomaga zagotoviti KRI za skupne potrebe in s tem v morebitnem primeru tudi za svoje potrebe. Takšno gledanje na krvodajalstvo nam bo zagotovilo, da KRVI v naših bolnišnicah ne bo nikoli primanjkovalo. Člani naše delovne skupnosti dobro razumemo potrebe in globok pomen krvodajalstva, ne samo kot humano in solidarno geslo pomoči ČLOVEK - ČLOVEKU, temveč vse bolj tudi kot dolžnost vsakega posameznika do družbe in do samega sober* Občinski odbor Rdečega križa in komisija za krvodajalstvo Vas vljudno naprošata, da se v mesecu oktobru zanesljivo prijavite svojemu mojstru ali sindikalnemu odborniku, kateri dan želite priti na odvzem krvi. Naš delaveo pri pregledu Kdaj bomo lahko darovali kri v naši občini? v petek, dne 29. oktobra od 5 ure dalje in v soboto,dne 30. oktobra od 5 do 13 are. Odvzem krvi bo tudi letos v Zdravstvenem domu Tržič. Dajanje krvi je torej sestavni del zdravstvenega varstva in eden izmed prispevkov zdravstve ì ga zavarovanja. Vsakdo naj bi imel vedno pred očmi in v srcu resnično solidarnost, da Je darovanje krvi ena izmed pomembnih dolžnosti v koledarskem letuJ Zavedajmo se, da bomo KRI, ki jo bomo dali, mogoče že jutri potrebovali sami. Ta misel naj nas spremlja, potem se kam ne bo težko odločiti in se pridružiti veliki skupini KRVODAJALCEV. Naši številni zdravstveni zavodi bodo imeli na razpolago to edinstveno ZDRAVILO pri vedno pogostejših operacijah. Zdravljenje bo možno, učinkovito, hitrejše, ker bo na razpolago KRI. Moramo ubrali pot, da dobimo vrste rednih krvodajalcev, vedno več novih, mladih in zdravih občanov. Ob dobri organizaciji krvodajalske akoije ,v naši občini preteklih let ^uspehi niso izostali in upamo, da bomo tudi letta člani našega kolektiva prispevali k uspešni akciji. Predsednik občinskega odbor« R.K«* Ivan Valjavec Tudi ti so darovali kri KJE SMO Tokrat amo Mii ilo bolj radovedni in naga vpreganja je Mio bolj osebno. Vseeno upamo, da nismo nikomur razkrili kake skrivnosti, ki ee je"nabrala"na dopustu in jo vsak hrani zase. Pa-da ne boste mislili, da smo preveč "firbčni"! Tako vprašanje smo postavili zato, ker-nas je zanimalo, ali Slani našega kolektiva preživljajo dopust doma, ali hodijo pretežno v "nag" PoreS .... ? Vsi so radi odgovorili, Se vas zanima, kaj, preberite nekaj naslednjih vrstici Dušan Mandelj - predilnica» Kot vsako leto sem Sel tudi letos v PoreS. 2 družino smo prebili 14- kar prijetnih dni v našem počitniškem domu v Materadi. Tu se Slovak poSuti kot doma, le da se nasitiš, je treba poSekati malo dalj. MogoSe M bilo dobro, Se bi uvedli, tako kot v tovarni, samopostrežno restavracijo in najbrž bi bilo za vse bolje. Kar Je ostalo od dopusta, pa ga porabim za drobnarije, saj pride vedno prav kak dan za razna opravila ali kratek izlet. Jelka PotoSnik - navijalnioa» Dopust sem preživela v Švici,-. - kar sel meseo sem bila tam, nekaj je bilo rednega dopusta, ostalo pa sem dobila izrednega. SplaSalo se jel Kaj ? Ja, z ansamblom "Dobri znanci" smo gostovali vsak veSer v nekem planinskem kraju, 80 km od ZUrieha. Bilo je preSudovito! Res, LETOVALI ? da sem pela, toda ni bilo tako utrudljivo, da si ne bi mogla v prostem Sasu, ki ga je ostalo še dovolj, ogledati marsikaj zanimivega in lepega. Pa tudi odpoSiješ se v tako mirnem in domaSem okolju:, saj so planine povsod nekaj svojstvenega. Za nameček pa še nekaj zaslužkar* skratka, prijetno s koristnim! Jazbec Pilip - skladišče gotovega blaga» Z ženo sva šla na Triglav - čez Vrata na Kredarico in vrh Triglava ter mimo sedmerih jezer nazaj;. Preživela sva štiri lepe dneve v planinah - hoja v tihi in mirni naravi Je lahko prav prijetna. Bilo je lepo vreme in takrat ni nikjer lepše kot prav v planinah -no, vsaj meni Je bolj všeč kot na morju, kjer je vedno večji trušč in se kar tare ljudi. Človek pride kar prerojen domov in čeprav še naredi potem kakšno malenkost, ima nekaj od dopusta. ENO VPRAŠANJE - ŠEST ODGOVOROV *v...... ..................,... Anioa Hegajs - belilnica: Bili amo v Dalju pri Osijeku» v kraju, ki Jo približno tako Tolik kot Tržič ali malo manjši. ObiBkali smo možev dom in teden dni Ja kar hitro minilo. Maio amo 51i okoli, kopali amo ae t Donavi, bili amo tudi v vinogradu in obirali prvo grozdje. No, Se Je dopust Se tako prijeten, ti ga vaaj malo zagrenijo naSa transportna sredstva - tudi na vlaku Je bil dren in zamudo so vsakdanja stvar. Nazajgrede smo se ustavili Se v Zagrebu in ko smo priSli domov Je ostalo Se nekaj dni za delo in počitek. Joži Čanak - konfekcija: Ponavadi gremo na dopust kam na morje, letos pa smo bili kar doma. Malo smo hranili denar in tako zaradi izdatkov, pa tudi zaradi otrok, nismo Sli nikamor. Sicer je doma tudi lepo in prijetno. Človek lahko malo bolj poleži, se dobro odpočije in nobene moči ter volje za dolo v službi in opravljanje drugih dolžnosti, saj Isto do drugega dopusta ni kratko}. Če Se kaj doma narediS in Se greS na krajSi izlet, je dovolj, da se zadovoljno vrneS na delo}. Prane Kristan - mizarska delavnica: Ravno danes sem se vrnil z dopusta, lahko rečem, da sem spočit in da je bilo prijetno. Z družino smo bili v Dramalu pri Crikveniei, kjer ima podjetje "Žito” letovišče za svoje uslužbence in njihove svojce. Vsi bivajo v privatnih hiSah po 10 dni» Hrana je dobra in okolje je lepo, plaža je prijetna, saj greS po mivki postopoma v vodo'. Tudi cene ao zmerne, ljudje pa so prijazni in domači. Vreme je bilo v glavnem dobro, tako, da je bilo kopanja dovolj in malo smo se razgledali okoli. Bili smo na Krku, kjer smo si ogledali letališče in nekaj krajev}. Priznati moram, da eem bil v Poreču veliko let zapored, pa ni bilo tako. Kakor vidite ljudje še vedno ostajamo različni! tudi letujemo vsak po svoje: nekdo raje ostane doma - naj bo hote ali nehote, drugi gre na morje, tretjemu bolj ugajajo planine .... Delavci, ki smo Jih intervjuvali, so bili izbrani čisto naključno, toda, če bi jib povprašali več, bi najbrž bilo med njimi več"Porečanov* saj smo prepričani, da Se marsikomu pomeni naš počitniški dam edino možnost bivanja na morju. Intervju: Stojen Saje Joto: Slavko Teran ČE ŠTUDENT NA RASŽO GRE... Pročelje -tovarne tkalskih strojsv ROti z industrijskim tirom. WEBERE(MASCHINEN Vodja ekskurzijo, profesor dr.Leon Jeroveo njegova soproga 5. Julij Je Lil težkopričokovani dan našega odhoda. V hladnem jutru smo se zbrali pred poslopjem fakultete. Imeli smo si mnogo povedati, saj ja minili Se mesec dni od zadnjega predavanja. Kramljali smo v glavnem o tem, kaj nas čaka na dolgi poti ter o izpitih, ki jih bo treba opraviti po ekskurziji'. Ha pot nas Je odšlo 22, od tega 18 študentov. 7 prostornem avtobusu je bilo dokaj praznih mest, katar® pa amo med dolgo in utrudljivo potjo uporabljali za sioor ne preveč udobno »panje, ki pa Je bilo nujno, saj so bile po-oaaezn® etapo naše poti dolge tudi več kot 500 kilometrov. Pot nas ja vodila proti italijanski moji — Trbižu. Čimbolj smo se bližali meji, bolj je rasla napetost zaradi skritega dolarja, guldna, marke itd. katerih višina pa zar-nesijivo ne bo omajala naše (Se omajane ) A®~ vizrne bilance. Na srečo od silnega pritiska ni počila kakšna ateklenioa slivovke, kuplj®*” na v trgovsko-propagandne namene. Po opravljenih formalnostih smo krenili na dolgo vožno ( 700 kilometrov) mimo znanih zimsko-letoviških središč - italijanske Gortine d' Ampezzo in avstrijskega Innsbru-oka « do našega prvega oil j a Zfiricha, v katerega smo prispeli močno utrujeni,pozno zvečer. Pogled na jezero Lago di Lagno - v ozadju Dolomiti Yelika Seja me je napotila na pivo. To omenjam zaradi tega, ker sem bil prvjS presenečen nad tako razvpito švicarsko natančnostjo in še zlasti poštenostjo. Zapitek sem plačal v nemških markah, ki pa jih je natakar vrednotil enako kot švicarske, čeprav vrednostno ti dve valuti nista enaki I Razlika skoraj omembe ni vredna, toda zame dokaj pomembna. Mogoče ne bi smel tako hitro očrniti Švicarje, vendar mi bodo gotovo oprostili, seveda če bo kdo od njih bral, saj imam za njih tudi mnogo pohvalnih besed. Po dobro prespani noči amo se odpeljali z avtobusom do tovarne tkalskih strojev "Rati", ki jo zelo znana po celem svetu in to predvsem zaradi kvalitete svojih izdelkov - strojev. Ha poti do tovarne smo se peljali po lepi pokrajini, predvsem pa je "bodel v oči" velik smisel za red in čistočo. Zelo so urejene tudi avto-oaste in njihova okolica. Srečavali smo se z urejenostjo, čistočo, preciznostjo, z objekti splošno-družbenega pomena, z restavracijami in gostilnami, v katerih pred odhodom delavcev na delo ne točijo alkoholnih pijač, z urejenimi ljudmi itd.-skratka visokim standardom. Nehote se človeku vsiljuje vprašanje, od kot jim to, saj nimajo ne vem kakšnih naravnih bogastev. Vzroki so vrjetno tilei pridnost, natančnost in urejenost. Stare tkalske stroje uporabljajo predvsem za tkanje takih artiklov, ki se ne morejo tkati v novejših tkalskih strojih. Vse normirane dele za tkalske stroje kupi tovarna od kooperantov, saj je njihova proizvodnja cenejša. Presenetil me je oddelek za vajence in ne toliko zaradi samih vajanoev, predvsem pa zaradi pripovedovanj mojstra teh vajencev, in sicers " Vajenski staž traja štiri leta in v tem času posvečajo največ pozornosti redu in čistoči na delovnem mestu, kjer dela vajeneo. Pri tem zar> govarja oz. zagovarjajo stališče, da z redom in čistočo pride tudi kvaliteta pri delu samem. Tako imajo raje vajence, ki pokažejo urejenost in pridnost na delovnem mestu, kot pa, če dala samo kvalitetno. Vsakega vajenca opozarjajo med učno dobo na napaka in če ni napredka, mora po določanem času prekiniti učenje." Imajo tudi inštruktorsko sobo za mojstre. Tečaj za nastavitev stroja traja dva do tri tedne in ga posredujejo v petih jezikih. V tovarno smo prišli točno, saj so nas tudi oni sprejeli s švicarsko natančnostjo,. Tovarna je starejšega datuma in tudi po izgledu, zelo nova pa po svoji tehnologiji izdelavi strojev. leta 1942 se je specializirala samo na proizvodno tkalskih strojev, pred tem pa so proizvajali tudi previjalne in škrobilne stroje. Zaposlenih ima približno 2500 delavcev. Na lato izdelajo okrog 6000 statev raznih tipov. lahko bi začel z opisovanjem celotnega proizvodnega procesa, ki ga zahtevajo tkalski stroji in to na npr, od livarne, stružnic in rezkalnih strojev ter do samega montiranja strojev, vendar bi s tem moje pisanja postalo dolgočasno, zato bi nanizal le opažanja, ki so najbolj ostala v spominu in katera se mi zdijo pomembna. Ce je izbor pravilen,presodite vi sami I V ekladišču rezervnih delov imajo hranjene še dela strojev, ki jih ne izdelujejo več. To pa ima prednost predvsem v slučaju, da tovarna, ki kupuje njigove stroje naroči določeno količino novih strojev in postavi pogoj, da jih kupi le, če jim dajo rezervne dele za stare tkalske stroje. Tu ima tovarna veliko prednost, saj ostali izdelovalci strojev tega na hranijo. Montažna hala l»a tato« onaraoila traja točno 57 minut. Po pretečenem času se oomakne določen del tkalskega s^°3a -nor! ogrodje - za eno peracijo naprej in to .0-1Ho časa, dokler ne pride do zadnje operne in je tkalski stroj sestavljen. Tkal.ski 3 Sto prekontrolirajo: enkrat teče brez čolnička in na to še s čolničkom. Po **}JjJ ^gt« preizkušnjah je stroj prestal ognjen Na koncu smo si ogledali tudi vse tipe strojev ki jih izdelujejo v tovarni. Postavljeni so v posebni sobi, kjer se kupci posameznih tovoren odločijo za določen 'tip tkalskega stroja. Še vedno imajo prednost konvenoiona3.nl oziroma klasični stroji z nekaterimi tehničnimi izboljšavami. Po ogledu teh sistemov smo si ogledali tudi tkalski stroj z valovitim zevom z vnašanjem votka s celo vrBto čolničkov ter tkalski stroj za tkanje polietilenskih vreč. Po ogledu tovarne smo na povabilo vodstva odšli na kosilo v bližni hotel. Po kosilu smo jim izročili liter naša pristne slivovke, čeprav Švicarji ne slave kot uživalci alkohola, so je bili vseeno veseli. Še zadnji pogled na lepo Švico Ker je 'bila julijska vročina neznosna, amo »e Sli popoldne "ohladit" v ZftrichSko jezero. Naslednji dan nas je čakala zopet dolga vožnja, saj smo morali priti v 600 kilometrov oddaljen Bruxelles in to preko Severne Franoije in Luxenburga. Čeprav smo videli zelo malo 2r&-neije, je ta dežela pravo nasprotje Švioe. Ceste in okolica so zelo zanemarjene, tako, ia človek zgubi vsako voljo za opazovanje pokrajine> kaj Sele, da M si ogledoval kaj drugega. Mogoče prvi ia kratek uti« vara, vendar nekaj resnio® je tudi v tem. Kratek postanek v manjSea franooskem mestu smo izkoristili za nakup njihovih priznanih vin. Daber delež poti proti Bruxelleau smo prespali, Zbudili smo se Sele v prvi državi Beneluxe in ta je Luxenburg. Kar je to majhna dežela, smo je dobesedno preskočili in kar naenkrat smo se znaSli v Belgiji. Prevozili smo Se nekaj 100 kilometrov poti in prispeli na mesto naSega naslednjega počitka, v prestolnico Belgije, Bruxelles. (Nadaljevanje prihodnjič) Marjan Kogoj PROGRAM DELAVSKE UNfVERZE TRZtC 1971-72 obsega naslednja oblike izobraževanja» I. Šolet Osnovna Sola traja za en razred od 17 do 32 tednov. Delovodska Sola - strojna stroka traja dVe leti j pogoj za vpis je dokončana pokliona Sola in tri leta prakse. Ekonomska srednja Sola, traja Stiri leta» pogoj» končana osnovna Sola, starost 18; let. II. Družbeno izpopolnjevanje Politične Sole, Sole za upravljalce, razni seminarji in tribune. III. Strokovno izobraževanje Analiza kadrovske strukture in načrt izobraževanja za delovne organizacije (tečaj bo v primeru zainteresiranosti več delovnih organizacij);. Tečaji» za kurjača centralnih kurjav, za pridobitev osnovnega znanja higieni živil, za varstvo pri delu za civilno zaščito za strojepisni in stenografski tečaj, ki traja 3 do 4 mesece!. IY.Splošno Izobraževanje Jezikovni tečaji» a) slovenski b) tuji Jeziki» (odvisno od Število prijav) - nemSčina - angleščina - francoščina - italijanščina - ruščina Tečaji kuhanja, krojenja, Šivanja, vezenja KS pletenja. Šola za starSe, Sola za Življenje, obrambna vzgoja prebivalstva. Uresničite svoje želje po izobrazbi» Pot k večjim delovnim uspehom in bolJSim delovnim delovnim mestom rm je odprta! Bruxelles - Veliki trg POVESTICA O MATERADI n No» Pa je tudi to opravljeno!" je vzdihnila mini-gospodinjica, ko je za seboj in avo1o družinico pometla mini-hišico v "našem" Poreöu. V tam vzdihu pa ni bilo zadovoljstva ki ga ima najbrže tudi takle majhen Slovak * po opravljenem delu. Tokrat ga ni bilo. Nedolžno zasanjane očke so z ljubeznijo in žalostjo pobožala skregane kamne ob obali in se izgubile nekje daleč tam, kjer se zvešor gre še sonček skopaj v morje. V teh očkah je bilo nenapisano zapisanot "Skoda da so ti dnevi zdrseli mimo prav tako, kot zdrsi mivka na peskovniku skozi prstke!" Ta misel je bila misel marsikoga. Večine. In ko so se očke v daljavi odgledale, so objele še gugalnioe in se ustavile v živžava-stih vejah borovcev, ki so šepetalo mad seboj o neštetih otroških in odraslih skrivnostih in jih odšepetene potem varno zaklenile v svoje zelene dvore. Na, otrok ni med vejami iskal skrivnosti. Češarke in ptičke je štel, da bo vedal, koliko jih bo drugo leto več. Potem je še enkrat pomahal veliki slani luži v slovo in ni utegnil več videti hudobne vile, ki je vrhu bodeče in štrleče aja-palme vsa košata sedela in stegovala predse svoje dolge koščene prste e črno pobarvanimi nohti in gledala zlobno, kot da niti slovesa ne privošči več. V njenih očeh bi otrok prebrali "Nekoč bo ta biser iz Poreča krasil mojo zbirko draguljev. Ne, nočem, da ja toliko otrok iz mrzlega gorenjskega kota tukaj srečnih in veselih in celo vsako leto voč jih jel Veo oblo prebrskajo, vso travo pohodijo, v.io VC..0 skalijo, kar naprej kričijo. Ne, to bo mo -), moje in tu bodo zame na vsakem kamenčku na vs.::i senci travnate bilke in na vsaki borovi il'lic . škrati kovali zlate devizne tolarje. Naropatejša vila ob Jadranu hočem biti, ker hoče,h, da me končno le onazi in zasnubi princ z v sokimi škornji iz sosednjega kraljestva!" N6 tega pohlepa v očeh hudobne ,ile otrok ni vi d. če bi ga videl in razumel, bi zajokalo tli jč otroških oči. J. Z. O 3ISKALI SO NAS graničarji zjjubelja V czviru praznovanja dneva graničarjev, 15 avgusta, so nas obiskali pripadniki naša armade, ki čuvajo meje v Karavankah, al bolje rečeno, vojaki iz karavle na Ljubelju. Sedemindvajset fantov si je ogledalo naše podjetje in moramo priznati, da je vtčino zelo zanimala organizacija dela, delitev dohodka, predvsem pa tehnološki pi aces. Za mnoge je tekstilna industrija ter tehnološki prooea, tak kakršen je, poveem nekaj novega in vprašanju so kar deževala. Zg limali so se za vse. Vij bolj interesanten z i njih pa je bil obrat konfekcije, kjer eo se precej dolgo zadrževali pri ogledu ve-z .Inih avtomatov. Po .’.gladu smo ae še nekoliko pogovorili in «vedeli smo, da večina Se kratkem odide dom.’v, ker ae kadrovski rok T JLA že izteka, p/išli pa so že novi Suvsrji ireja. Povabili ».v nas na Ljubelj in sloer ? soboto, 14. avgusta popoldne. Razumljivo, da amo vabilo «prejeli1. Poleg tega so nas ''abili k sodelovanju pri športnih tekmovanjih ki jih organizirajo ob praznovanju njihovega dne. Domenili smo se, da bomo poslali ekipe za šah, nogomet in namizni tenis, medtem, ko ekip® za odbojko pri nas ni. Po malici v naši menzi smo se poslovili» oni so odšli naprej na ogled tovarne Peko, mi pa smo že začeli zbirati ekipe za tekmovanje, ki je bilo na sporedu sledeči teden, žal je napovedanega dne vreme prekrižalo račune organizatorju in ostalim prijavljenim. Tekmovanje je bilo prestavljeno na kasnejši datum, takrat pa jo bil na sporedu le mali nogomet in še to samo ena tekma med našimi fanti in ekipo JLA z Ljubelja. Zmagali so vojaki z rezultatom 5 « 4 po streljanih sedemmetrovkah, medtemj ko se je tekma v regularnem času končala z rezultatom 2 : 2. 7 drugi tekmi aped kombinirano ekipo iz Raven in Graničarji pa je žoga zletela preko ograje in ker Je niso našli, je bilo tekmovanje končano. Ekip za namizni tenis ni bilo, kljub temu, da se jih je nekaj prijavilo. J,?. IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA BODE. O D H Najnovejši predpisi o vzdrževanju reda in čistoče v podjetju nom je naložil kar precej dolžnosti, katerih pa izgloda ne moremo, ali pa nočemo izpolnjevati«, Samo primeri reda v jedilnici se nekateri ne morejo držati in odns8ti posode po končanem obroku na določeno mesto, ampak jo prav hinavsko stisnejo Skozi vrata. To, kar bi moral storiti vsak posemaznik sam, pa ne zaradi pravilnika, ampak zaradi tega, da pokaže odnos do reda in čistoče(med njimi so tudi ženske), puščamo da uredi nekdo drug namesto nas. Stopnja kulture nam ni zavidljiva ..... ..... pred leti je DS potrdil načrt ukrepov za varstvo pri delu za leto 1969/70 v katerem je zajeta tudi odstranitev dreves pred podjetjem. To, da je potrebno zaradi tega, kar so drevesa stara in preperela, pa tudi privlačnost sa strelo je kar imenitna, Ker se nismo mogli odločiti za ta korak, je narava ukrepala po svoje in začela s podiranjem. Kot vidite nas je treba samo spodbuditi pa gre, čeprav bi zaradi varnosti morali za to poskrbeti že .......... ..... z modernizacijo east in prometa na njih so tekom leta razni organi uvedli precej novih prometnih predpisov, določil, pa tudi prometnih znakov. Med te organe sodimo tudi v nagem podjetju, "zmontirali" smo si nov prometni znak, vendar bi si upal trditi, da js skoraj podoben enemu od starih. lahko pa, da je temu vzrok tudi nekaj drugega. Ta znak si lahko ogledata na sliki, ali pa med potjo, ko pridete v službo ..... ..... dež je že običajno odvečna naloga, toda neurje jo je 27.8.1971 zjutraj še posebno zagodlo vsem, ki so si olajšali pot v službo z vožnjo, z avtomobilom. Na parkirišču je bila nepopisna gneča in nered, vsak je pustil avto tam, kjer je pač našel toliko prostora, da se je lahko izkobacal iz njega. Vse v redu, samo preoej komplicirano za nočno izmeno, ki je imela avtomobile v notranjosti, fički pa zaenkrat še ne letijo. S samo ureditvijo parkirišča, ki je v letošnjem pltau investioij-ekega vzdrževanja (nekaj asfalta in bele barve) bi se gotovo izognili podobnim neprilikam. Seveda pa je vprašanje, če se bo to uredilo, ker se preveč zanašamo na travnik, ki je na nasprotni strani parkirnega parka - čez cesto ». ..... z izgledom tekstilca so nekateri zadovoljni» nekateri pa tudi ne. V sedanjem stanju tekstilec niti ni tako slab(kajti nikoli ne smemo biti zadovoljni), vendar je nekaj objektivnih faktorjev, katerih rešitev bi nam lzgled našega obveščevalca še olepšala. Ker kvalitetnih slik brez umetne luči (električne bliskavice) res ne zmorejo, pa tudi črke v besedilih Tekstilca niso nič kaj disciplinirane(pisalni stroj), jim bodo bralci pač oprostili zaradi kvalitete(tehnične) našega informativnega lieta, ker pač podjetju primanjkuje denarja in mogoče tudi razumevanja .. lep pozdrav Vaš trn * 1 2 3 4 5 6 Rešitev nagradne križanket Podpis, laik, analist, Janez, Jokaj, Amur, Te, odin, kab, RTV, okisel, DBS, stopa, Joe, oktan, ABČ, lak, J, ne, 1, trak, Safari, 0, Ana, Evi, Aon, oj, stražar, te, kanta,nosorog, Antar, Slatina. Povezani tlogovni magični kvadrati« I. « predica, diljeri, carina II. «Tivoli, vonjava, livada SREDNJI KVADRAT« Natali, tavati, litija III. « Mandrili, Driadi, litija IV. « jagoda, golida, dadaist Rešitev KVIZA« 1 - križni navitek (BD 200) 2 - votkovni navitek ( tkalnioa) 3 - navitek prstončnega etroja 4 - flyerski (krilni) navitek 5 - svitek iz čistilnice (bater) 6 - križni navitek (previjalni stroj) T^onašem© Kroniù' ZA RAZVEDRILO 303 STAROTra^MaflOE Znanja sluSi Sivijanju» modrost pa vlada življenju. Ni dobro odstopati od tistega» Sesar aa vsi drže. Vaö je vredno, Se sa premišljeno dala kot Sa ■a pametno misli. Čas Je Slovaku najkoristnejši svetovaleo. V dobrem Je lahko biti vladar. Jabolka so najslajša, ko Jih zmanjkuje. Boljši je vrabeo v roki kot golob na veji. BreSnejŠi Je tisti, ki veS daje kot pa prejema. Kdor hitro sodi, tudi hitro obžaluje. Svoje pravioa se posluži tako, da druge na oškoduješ. Nečloveško je uživati v tuji nesreSi. Usoda se na isti naSin poigra z uglednimi kot z neuglednimi ljudmi. Najgloblje reke teSejo najbolj tiho. Čista vest Je mirna tudi v družbi, neSiata pa ' oelo v samoti straši in vznemirja. Proti lisioi Ja treba postopati na lisiSji naSlu. Vsak Slovak lahko naredi napako, toda samo noreo pri napaki vztraja. Kadar reSeš vse kar hočeš, boš slišal tudi tisto kar noSeš. M.B. Na risbi vidimo ozek kanal in štiri Bolne, ki pldj#jd od leve proti desni} razporejeni -o po zaporedju 4, 3, 2, 1. Do toSke 0 pa morajo pripluti tako, da bo razvrstitev obratna} torej 1, 2, 3, 4« V toöki B j. kanal nekoliko razširjen in tamkaj je zato edino možno izogibališSe. Kako morajo manevrirati, da bodo Solni razporejeni kot zahteva naloga,? (Rešitev lahko najdete na zadnji strani). Posetnici ■ dva poklica REBUSA DVE REKI v deveti številki ste brali UVOENTKs Strani R.Ahačiča DoRobloki Bamoupravni sporazum Akcijski program oindikstov 277 278 f pOTJBTJGi Proizvodnja v avguetu a.B.i Sklenili so ... a!r0i Štipendisti SPI ▼ novam golakem letu KaJroveke vosti.naSe mnmioe, a «hvala, 279-281 281-283 284 285 DIALOGI 3.3. Principi varstva pri. delu 286-288 V 0BÖINI8 J.V, 3.P. 1.7. Ted^n požarne varnosti Suüt:i"ska nedelja Redna krvodajalska akoija 208 289 1 vpr.-_i_gjfci 3.3. Ej* «a» letovali? 290-..: fa.OVEK IN BELO* 3*3* Če Student na rajzo gr» ... Program BO Tržič 294 T7. ttredniStvai. J • J«F. Poveatioa o Uatsradl Obiskali so nas graničarji z Ljubelja Bode .••• 295 296 BRALNA STRANI 297-299 300 T.P. T.P. Kronika o našem mes^aeu Tri gazele GLASILO »EGA KOLEKTIVA mflŽilE NEMCE IM TKALK TRŽIČ NAGRAJENI REŠEVALO! KRIŽANKE IN KVIZA KRIŽANK Al 1. Jožefa Pesjaki predilnica «....... 25,00 din 2. Darinka Benedik, predilnioa 15,00 M 3« Petor Gladek, oplemenltilnioa •••• 10,00 * KVIZI j 1» Janko Jančič, elektro delavnloa .. 25,00 H ’ 2. 3'iavka Kočevar, obrat.pisarna pred.15,00 M I 3. Boris Benedik, predilnioa ........ 10,00 M ' NAGRAJENIM REŠEVAiolà. ČESTITAMO I I V manevriranja s čolni Odgovori Manever je dokaj zapleten in lahko si pomagate s papirnato maketo. Poteka takole» 4 gre v B, 3,2 in 1 pa plujejo po kanalu proti točki 0. Potem se 4 vrne do točke A, za njim pa gresta čolna 1 in 2, medtem ko 3 zapluje v B. Sedaj se 2 in 1 napotita do točke O, 3 pa se vrne v A. Coin 1 gre nato v B, čoln 2 pa proti A. Zahtevana razporeditev jo dosežena in čolni plujejo proti točki O v zaporedju 1»- » 3,4*