Kmečka trgovina Ns kaj smo pozabUi? PrejSnjl teden Je zaaedal banakl avet, katere¦nt J« bdl predložen navi banovinakl prorafrun. O »¦ern se Je razpravljalo, eamo o vlrib., tz katerih ftrpa naa kmet arvoje dofaodke, da lahko zadosti »voijm dajatvam — U> Je o cenab kmettjakih prtdelkov — nl bQa podana nobena Izjava, ne predložena nobena amemica, po k&terl bl ae btkko v bodoŁe ravnali. Resnica Je, da. se težko dajo smernlce sa cene kmetijaklm pridelkom, l*di desar se tega perečega tn težkega vprašanja vaaktio rad izogne in ee ga raje ne dotakne. Toda kljub težavam v tera pogledu bl ustanova, kot Je banovtna a svojlm hansklm Bvetom (pa teprav Je to le poavetovalen argan), ne ¦mela molče preltl preko taJio važnega problema. V vvoji laatnl hlai (Slovenlji), W bo dobila avoje temelje z reSitvijo alovenskega vprasanja, bomo ¦oorali to vprasanje na zadovoljiv način refiltL Samoupravne oblasti bodo morale v bodofie porreti akcljo za konfcno atalno uredltev cetn kmeOJskih pridelkov. V ta namen bodo morali pod kontrolo aamoupravnlh oblasti delovatl posebni odbori za določitev tn nadzorstvo cen kmetijskih pridelkov. Tl odbori bi btii oeetavljenl Jz Javnih ¦amoupravnfh trgovsklh organov, kl bl odbor •talno poučevali o možnoati trgovanja z zunaBjim svetom; dalje iz sastopnikov trgovskih ¦druženj ln izvoznikov, katerih naloga bl btta, da xb blago najdejo prtmeren trg tn da blago poSiljajo v tiati obliki, ki ga trg zahteva; glavnl za•topniki takih odborov bi pa bili kmetje (prldelovalci) sami, kl bi sporočali, s kaksnimi stroški «e ta ali oni pridelek pridobiva in kakšna eena •e mora določiti, da se ta in ona kultura izplača pridelovati. Tako trgovcl ln zastopniki oblasti bl morali osvojiti le kmetovo mnenje, kajti podlaga ceni je kritje atroškov pridelovanja bi primerno plačilo za v to svrho opravljeno delo. ZaBtopniki trgovcev in oblasti bi blli radi tega le naki posvetovalni organi. Nekaj takšnega (ali sličnega) bodo samoupravo morale uvesti, če hoCemo Imeti kakšno kontrolo pri pTodaji in če hočemo preprečiti, da bi se >a račun kmetov še nadalje nekateri bogatili. Cene goveje živine Voll. Debeli voll so bili najdražji na sejmu v fimarju pri Jelšah, kjer ao doeegli 6.10 din kg, po vaeh drugih aejmili eo pa bili po 5 do 5.50 din. Plemenski tn slabše rejeni niso nikjer padli lzpod 4 dtn, povpre&na cena je pa bila med 4.50 do 5 din kg žive vage. Blki. Cene bikom po sejmib. so se gibale okrog 4 din kg žive vage. Krave. Zelo dobre plemenske krave in dobro rejene krave ter mlekarice so dosegle ceno 5 dtn, Blabše vrste so se plačevale povprečno po 4 dtn, krave za klobasarje so pa v Laskem padle celo na 2.75 din; povprečno so se pa klobasarice prodajale po 3—3.50 din kg žive vage. Tellce ta mladl junPfei so dosegli najlepšo ceno f fimarju prl Jelšah tn v Ljubljani, kjer ao bili po 5.50 din, povprečno pa 5 dln kg. Izpod 4 dln kg žive vage se pa te vrate živina nl nikjer prodajala. Teleta so bila najdražja v Ljubljanl, kjer »o dosegla 8 din kg. Povprečno je bila cena telet 6.50 din kg žive vage. Svinje Plemenske. Na mariborskem sejmu se cene tem svinjam niso spremeniie, na ptujskem so pa biU 6—12 tednov stari pujski po 130 do 190 din. Debele «vinje so bile najdražje v fimarju pri Jelšah, kjer ao dosegle 11 din kg, drugod se je pa cena gibala med 9 in 10 din kg žive vage. Pršutarji so v Smarju pri Jelšah dosegli 10 dln lkg-. Izpod 8 din se pa pršutarji niso prodajall. Konji Na ptuiskem seimu so se prodajali konji od 3000 do 5000 din. žrebeta pa po 700 do 1500 din komad po velikosti in uporabnosti. Meso° Govedina je bila povprečno 10—12 din, alabše rrste pa po 8 din kg. Svinjsko meso ae je prodajalo v Ljubljani po 16—18 din, v Laškem celo po 20 din kg. Povprečno se je pa prodajalo po 14 din kg. Svlnjska mast je v Ljubljanl 22 dln kg, drug^od pa povprečno 18—20 din. Slanina je povpreftno ca 2 din cenojša. Med V Dol. Logatcu se prodaja Clstl med po 16 dtn, Ljubljani, Kamnitai in v Šmarju pri Jelsah pa po 20 din kg. Vino Ja ˇ Smarekem oJtraju pri vlnogrradnikih po 3.50 do 4.50 din llter, Cnejše sortlrano vino pa po 5—B dta llter. Sadje Je najdražje v Ljtrt>ljanl, kjer se prodajajo jabolka po 8 dtn kg, drugod pa povprečno 3—5 dln. Suhe ieaplje so po 8—9 din kg. Krraa V LJubljanl }e seno poskoCUo na 1 dtn kg, v amarju pri Jelšah }e pa padlo na 0.50 din. PovpreCna c«na aenu se giblje med 0.70 do 0.80 dln lkg. Slama Je bila t Ljubljanl 0.60 din kg, v LaSkem se je pa prodajala le po 0.25 dln, povprečno se giblje cena slami med 0.30 In 0.40. Kože in volna Ctoveje feo*« so t LJubljanl tn v Smarju pri JelSah po 10 din kg, drugod pa povpreftno po 8 do 9 dln kg. Telečje feoie eo v Ljubljanl ln v šmarju pri JelSah po 12 din kg, drugod pa po 10 dln. Svinjske so povprefino po 8 dln, v Ljubljanl pa po 10 dln kg. Volna neoprana Je blla v Smarju pri Jelsah po 15 din kg, oprana pa po 30 din kg. Sejmi Od 23. februarja do 1. marca bodo sejmi v sledečih krajih: 23. v Vdenju živinski in kramarski — 24. bo svtnjskl v Mariboru, v Kozjem, LaSkem, Rogatcu tn BIov. Blstrici pa živinski tn kramarski — 25. bo žlvlnskl v Rajhenburgn, t Brežicah, Celju ln Trbovljah pa Bvinjski — 27< bo v SredlSču svlnjskl — 28. bo v Ormožu svinjakl, v Mariboru pa živinski — 1. marca bo svfrrfskl v Celju, Ptuju in Trbovljah, v Marenbergu, Planinl tn Sl. Konjicah pa živtnski In kramaraki Jagode N. J. EogaševcL Jagode ae lahko trgujejo na domačem trgu edino v bližinl mest, letovišč In zdravilisč. Prve vrtne Jagode so v času sezone zelo drage, aaj se prodaja kg po 16—20 din. Prodajajo se v majhnlh s papirjem obloženih košaricah, Se bolje pa v posebnih papirnatih krožnikih. Najbolj hvaležna eorta je »rdeča kapica«, pa tudi >scharh,plea«. Jagode sadimo najbolje v avgustu, le izjemoma spomladi. Na 120 cm Siroke grede posadimo trl vrste, v vrstah pa 40 cm narazen. Ko jagode začno zoreti, jih podložimo a travo, da ae ne oblatijo, kajtl blatne nlso za prodajo.