— . X п/. Mp^4/j>puer so kačaki ni kulture, narod je podivjan, na najnižji stopnji kulture in brez vsakega smisla za tore jeno in pošteno življenje. K temu se pristavlja, da je več srezov, kjer ni mti ene šole, kjer se- je sedaj začela „uvajati oblast“ —- po tretjem letu u-prave. Te merodajne izjave si je prisvojil „B. Dnevnik“, „Pravda“ ima pa seveda drugega Izvirnega poročevalca, tudi komisarja, ki je skrbel za „red in mir“ po južni Srbiji, Ta je za našo upravo še bolj laskav kot prvi. Temu tudi nekultura ni toliko kriva, temveč vse izhaja po njegovem mnenju od albanske vlade v Tirani. Ko naše meje proti Albaniji Še niso bile dovolj zastražene, so prašli Albanci ropat na naše ozemlje, ko so se dovolj naropa« It, so šix pa zopet domov in med našim prebivalstvom, so si vzgojili nekaj roparjev, ki so jim kazali pota ter jim pomagali pri ropu,. Ko so prišle naše -močne posadke na albansko mejo, več roparskih krdel ni moglo nazaj, tuji razbojniki so ostali pri nas in naši domači so se tudi pomnožili. To js vse, ljudstvo po mestih je zelo, zadovoljno, popolnoma prepričano, da smo v pravni državi in zato ni treba drugega naši državni oblasti, — kot mečen vojaški pohod proti Albaniji. Ki Џ vsega kriva. Tudi ta „očividec in komisar" pravi, da naši žaudarji jako uspešno uvajajo in ustanovljajo o-blast v južni} Srbiji,. „Politika“ se naslanja na nekega „inšpektorja“ Todoriča, ki razmere v krvavem Sandžaku in južni Srbiji še boije pozna, kot vsi drugi. Tiemu ni mar nekultura in albanska vlada v Citirani, temveč edino le naši muslimani. Ti so vsega krivi, ker; nimajo ^smisla za narodno enakopravnost“ in gledajo v hajdnških poglavarjih Boš-koviču, MehoničUj jp,. drugih nekake narodne junake, v državni oblasti pa svoje sovražnike vsled močno razvite s,proti državne propagande“, „Protidržavna propagandah to je krilati izraz današnje dobe, ko manjšina vlada nad večino». S- protidržav-noetjo se označi Vsakega kritika, vsako ogorčenje in vsaki odpor proti nasilju proti korupciji in proti nesposobnosti tistih, ki so okupirali državo in „proti državnosti* p edini rešitelj vsakega nereda. Višek demagogi Jte si |e pa tudi v tem vprašanju osJguraia Prthičeviče-va „Nova Stampa“, ki kaže na južno-srbsko uredništvo s posebnim pozivom na to, da je bil za časa Protiče-ve vlade radikal Tritkovič par mes cev minister policije. S kakim uradniškim aparatom, je Pribičevilč oblago-tiarii južno Srbijo, o tem „Nova Stamps“ seveda ne govori, ker je lahko tudi „nezavisen“ organ, ki z denarjem i/ policij&ko-špijonskega fonda po prosti in povsem neodvisni volji u-porabija južnosrbska gorje kot orožje proti radikalom. Evo, nekaj vzorcev polioajdemokrajt^ke liflementostit: -,,Ut radništvo v teh krajih je bilo (in je še sedaj, opomba uredn.) skoz in skoz korumpirano; uradniki sq uradoval, za zlate lire, partizanske interese, na osebni račun ter drzno, očitno, brezvestno zbijali šale z zakonom in z najvažnejšim moralnim principom.- S t'em se je ubila vera -v zakone in spoštovanje da uredništva, ljudje so pa bežali v šume, ubijali, ropali, požigali hiše Policajdemokratj bi najrajši naprtili vso krivdo Protiču, pozabljajo pa pK svojih izpadih na, to, da je tako očrtano uradništvo, — poslano od tega ali onega, sad centralizma, pri katerem ima policajdemokracija največ zaslug. Centralisti bi s tem urad-ništvom hoteli osrečiti še druge kraje ter jih izpremeniti v južno Srbi..o. Iu ljudje, ki so dali tako spričevala svojemu uradništvu, imajo še toliko drz-nosu, cla govorijo za centralizem* ki brezmejno nasilje širi, potem ga pa uporabljajo kot orožje v strankarskem boju. Glasovi beograjskih listov po o-značenih primerih najboljše kažejo, kako cmijčno in brezvestno se beograjski politiki s tem ukvarjajo. IIIIIIIHII i Н1штштт!1тшш1шхјжж1?шмт1!тт№ШВЖШ^!В:. sam Smo pač igrača. Od prevrata sem se je menda največ pisalo o do danes prazno! derna-goških frazah: samoodločba narodov tu poklic na odgovor in obračun vseh vojuili krivcev. Vso tozadevno pisanje in razglašanje je bilo zaman j* le pe-šek v oči ljudskim masam, ker so rav no najvišji faktorjj, ki so zagnali krik o samoodločbi narodov in kaznovanju vojnih krivcev obe paroli pogazili v blato neizpolnjene frazarske demagogije.' Ljudske mase so že pozabile na samoodločbo narodov, na krivdo vojnih krivcev, pa jo spominjajo od časa do časa na tj dve frazi ravno raz najvišjih mest. Po krivično diktiranih -- končani'! mirovnih pogodbah in z največjim nasiljem izpeljal tih plebiscitih. stopi še vedno kak kolovodja vojnih krivcev na plan javnosti, izzivajoč jo na maščevanje in -osveto za stare medvojne in nove krivice. Ljudska javnost M se danes že zadovoljila z mirovanjem naj večjih vojnih krivcev, ako bi kje čepeli v mirnem kotu, ne meneč se za sedanjo usodo narodov, katere so še pred kratkem hujskali in vodili na bratomorni pokol in poboj. Med vse obsodbe vredne vojne krivce izzivače spada tudi ekscssar Karl, ki si je že dovolil dvakrat po končani svetovni borbi, da je zopet razburil narode, ki so se jedva pom.’ nh od pokola. Ako kak navaden zemljan buni in kliče nerazsodne ljudske mase na odpor proti največjim krivicam od zgoraj ga oblasti ubijejo ali £>a tako pritvori-jo ter zastražijo, da ostane mrtev za samce jo pozabljen za javnost, Ako pa odstavljeni cesar Karl, ki je užival kot vojni glavni sokrivec vso kulurnega človeka vredno svobodo v Švici, razburka že v drugič kolikor toliko mirno življenje srednje evropskih narodov, se ga za to 'dvojno pobu- no gotovo ne bo niti klicalo na odgovor, kaj še le kaznovala Njegovo početje bratomorne potone vojne sitih narodov obsoja na zunaj za oči ljudskih mas velika antanta, na znotraj pa žo sedaj premišlja, kam bi ga spra vila na varno, da ga pokliče na plan ob priliki kake potrebe,« da se v vete-kapiralistične namene skalita srednjeevropski mir in red. Za časa svetovne vojne so se i-gračkali z mirom in življenjem milijonov razni Viljemi in Karti, sedaj pa pred vsem velika antanta s pomočjo ravnokar omenjenih, ki sta ožigosan» pred celim svetom keft glavna vojna krivca. Najvišji oblastniki • danes tožijo, (la gineva med ljudskimi masami smi-sci državotvornosti, spoštovanje avtoritete, da se širi boljševizem itd. Kako pač ne, ko pa. po vojni preizkušene mase uvidevajo, da se igračkajo z njimi oni, ki so se proglasili še pred krajkem za narodne odrešenike, a so v resnici le demagogij, ki na zunaj obsojajo Karla, na znotraj se aa pa poslužujejo za nepotrebne spletke narodov na ne dogledna gmotno tn živ-ljensko škodo ljudskih mas. V očigled zadnjemu Karlovemu p o letu na Madžarsko si moramo priznati, da smo vsi manjši srednjeevropski narodi žoge, s katerimi se igračkajo antanti iv', 'krvavih zabav željni najvišji fakiorji. Ljudske mase nimajo besede, radi tega bo izšel g. Karl tudi iz najnovejše afere kot dečko, кЦша korajžo, če tudi jo bedastaj v očeh naših Angležev, Francozov in Italijanov. Kako dolgo bodo pa s Karlovimi I športnimi izleti oškodovane mase mir-I no gledale, da se ščiti raz najvišjih mest on e, • kt imajo pretežno veča ..o svetovnega zla na vesti, pa je drugo vprašanje, katerega zna rešiti enkrat edino Rusija. Radie' proti karlistični zaroti. Povodom nove habsbnrške pustolovščine se skušajo razni politični demagogi v tem, da opozicijonalne stran ke spravljajo v zvezo s Karlom. Pri nas se v tem umazanem delu udejst vu 0 zlasti „Slovenski Narod.“ Proti takim nakanam je nastopilo tudi vodstvo „hrvatske seljačke stranke“ v zadnji številki „Slobodnega Doma“ _ z izjavo, ki Je podpisana od predsedni -ka Radiča in dveh podpredsednikov . V tej izjavi se odklanja vsaka namišljena in lažnjivo razglašena zveza z Habsburgovci, ki so jo izrazili gosposki pustolovci in narodni izkoriščevalci, Tisti, ki so že večkrat razgla -šali, da Radič baranta v Beogradu za hrvatske interese, so seveda tudi sposobni. da ga sedaj spravljajo v zve -zo habsburške avanture, SeljSška politika noče sile, ker je ne potrebuje in kdorkoli bi govoril narodu, da se hoče ta neustrašena in mirotvorna kmetska politika misli menjati ali vezati s tajno, izdaj no c starinsko in krvoločno gosposko zaroto, ta je ali tuji podkup-ijenee ali pa duševni slabič, ki ne zna voditi sebe, kaj šele druge. V Madžarski so se združili razni generali itj grofje proti kmetu, to gospoda hoče Habsburga, Hrvatje pa o-stanejo pri svoji volji in pri svojem odloku in kdor se temu protivi in kdor pusti le enega Madžarja proti tej voli na hrvafska tla, je izdajica hrvats-koga naroda in hrvatske domovine in z njim se bo kakor z izdajalcem tudi obračunalo. Izjava zaključuje: „Nad Hrvatsko samo: Bog na nebu — v Hcvatski samo: svobodna volja hrvatskega selja-škega naroda!” Velika perfidnost jo v tem, da se kmetskemu in delavskemu narodu in strankam, ki imajo zaslombo v teh slo-üh, podtikajo nekake simpatije za Kar love puče, ko je vendar očito, da je Habsburg orožje in žoga- v rokah celokupne evropske reakcije — zlate kapitalistične in aristokratske interna -cionale, ki stremi in hlepi vedno za tem, da prepreči socijalni razvoj in vse pridobitve nacijonalne revolucije. Potrebno bi bilo, posvetiti več pozornosti tistim, ki pripadajo razredu in sferi, iz katere izhajajo vse nakane, in vsa moralna in gmotna pomoč za habsburško restavracijo. Krčanska infernacijo-nala. Nedavno je fajnik italijanske ljudske stranke don Sturzo v Nemčiji kon-feriral z voditelji centruma o ustano -»itvi internaeijonale krščanskih političnih strank. Misel o združitvi kršč. strank v mogočno internacijonalo j» vzniknila že pred leti in so voditelji kršearjskih strank Že davno razmiš;« ljali o ustanovili tako internacijo« nale. V principu so pristale na ustanovitev krščanske internacionale stran* ke iz 26 držav. Temeljna misel je, da. se poleg službene Zveze narodov, ki naj bi garantirala za mirni razvoj narodov, ustvari s pomočjo internacijo -nale zveza krščanskih delov posameznih narodov, v kateri bi se stranke vezale, da bodo delovale za dobre in« ternacijonalne odnošaje na temeljih Krščanske pravičnosti in solidarnosti narodov. Po načrtih don Sturza in r-talijanskega poslanika Tor rini-j a bi ta „E. I.“ (Entente interparlamentaL re) bila: 1, zveza in nikaka fuzija krščanskih političnih strank, 2. bi imela ta „antanta“ nalogo, da omogočujt? medsebojno spoznavanje in zbližauje krščanskih parlamentarnih skupin v raznih državah, kakor zahtevajo to mednarodni politični odnošaji, 3. Ta antanta ne bi v nobenem oziru omejevala popolne svobode nacionalnega delovanja posameznih parlamentarnih skupin. E. 1. bo v kratkem času ustanovila poseben urad, ki bo obveščal evropsko javnost o delu posameznih’ včlanjenih parlamentarnih skupin. Ta urad bo omogočeval posameznim par-•.amentarcem potovanja po inozemstvu in bo dajal informacije iz prvega vi -ra. Važno je tudi to, da ho ta antanta težnje delavstva, kmetijstva in dijašti va v prvi vrsti skušala postaviti preti vse Svetovne parlamente. Razen tega bo E. I. iprirejevala kolektivne manifestacije, izdajala bo razne publikacije ter organizirala vsakoletne inter -parlamentarne konference. To je kratek načrt o sestavi in delu nove in -iernacijonale. Važnosti ji nihče ne more odrekati-. Vsekakor še niso premagane vse težkoče, upati pa je, 'da se bo to zgodilo, v kratkem. O Rusiji. Poročila Arturja Ran Some, dopisnika uglednega angleškega Usta ^Manchester Guardian“, ki ,se je pred kraäh kim vrnil iz dolgotrajnega potovanja po Rusiji, vzbujajo veliko senzacijo med svetom, ki še ш tako daleč zapeljan In nahujskati, da hi giedal na Rusije z očmi kapitalističnega pohlepa in imperijajlistične grabežljivosti. 1 G» Ransomo je obiskal od lakote in epK demije ogrožene ruske pokrajine ter je sodeloval pri raznih pomožnih akcijah. Značilno je, kar piše o krivdi sedanje nesreče : „Odgovorno^ za lakoto ne leži samo v suši in na drugih prirodnih, v Rusiji že od poprej znanih nezgodah, temveč tudi na onih Rusih, ki so okrog zapadnih sil moledovali za pomoč v meščanski vojni, v bratomornem boju,. Odgovorni so oni Rusi, ki so z angleško, francosko in nemško pomočjo v letu 1918 zasedli Ib pustošili žitnico Rusije, ki sa leta 1919 napadli Moskvo in Petrograd in ki so leta 1920 j pomočjo Poljakov držali Rusijo zopet leto dpi v. vojni; odgovornost leži na dolgotrajni blokadi, ki je paralizirala mesto in vas ter tako privedla zemljo do nemoči proti 'današnjemu stanju,- V Rusiji je dovolj dobro volje, dokazov za io je tudi dovolj. Poskušalo se je obskrbeti bodočo žetev. Nansen bi lahka Še ob pravem času pripeljal seme. da ni ovir iz Pariza. Svet mora spoznati, da je precej odgovoren za strahote v pokrajinah Volge, Käme in Kirgiških step.“ Nadalje pravi Ransome: „Pred leti sem sicer govoril o slabih o'dno-j gajih' med sovjetsko vlado in med kme / ti. Danes tega ni, oanošaji so prav dobri, mogoče tudi za to/ ker kornimi-eti&ii režim od 1921 ni enak režimu od 1920. Ta sprememba v notranji politiki je započela pred šestimi meseoi au jo Leninova zasluga, Leninova re-loriua je dala mnogo'koncesij kmets-кеши ljudstvu, ki sedaj čuti ini priznava, da se ni zastonj borilci proti beli kontrarevolucij,/1 4 Drugi, večji del porodila se bavi z opisovanjem velike nesreče* ki je Rusijo zadela in pa o delu, ki stremi za torn, da oblaži т olajša veliko ogorje. Poročila sovjetske vlade so se od strani zapadno-evropskih vlad označe-, vala nalašč kot tendencijozna, pomožna akcija zapadnih velesil pa tudi ni uspela, kefe velesile niso. hotele gledati na tpžko ruske čase s humanitarnega In. samaritarnega stališča, .temveč so skušaj izrabiti to stisko v 'dosego političnih; eiljev, S tem so si same prelomilo palico obsodbe nad svojim tako proslavljenim demokratizmom, Pošteni narodi in delavni sloji celega sveta to že vedo ter se bodo ravnali po poštenih poročilih poštenih poročevalcev. Poštenost in človečan-živo bode pa stopilo v akcijo tudi tedaj* če bo brezvestni, imperializem laž nji ve demokracije snoval nove zarote proti ruskemu narodu. Krivci današnjo ruske nesreče ne smejo biti pozabljeni v človeški zgodovini. Politični pregled. KRALJEVINA SHS- P a š i 6 a še ni nazaj iz Pariza, . odkoder javlja svojim ministes -Hm tovarišem, da se vrne v uphove družbo samo s kraljem, ki mora prej čisto okrevati. Klubov! načelniki se posvetujejo o -sklicanju parlamenta, vlada se še ni prav nič odločila, kedaj se naj sestane parlament, samo Paši ft ie javil iz Pariza, naj se parlament o nori z ukazom. Jugoslavije, Cehoslovaška, m Rumunija nastopajo napram Madžarom solidarno. Madžarska dobi poseben ultimat od male antante, ki bo zahtevala, da odstavi madžarski parlament habsburško dinastijo, razoro -žitev Ogrske pod nadzorstvom male antante, povrnitev stroškov mali an ttnti za mobilizacijo in izpolnitev trianonske mirovne pogodbe. Od naše vlade pa zahle- V. a velika antanta, da ne sme pod-vzeti proti Madžarski nobene oboro -žene akcije, ne da bi poprej tozadevne obvestila in vprašala za svet an -lanto,^ MADŽARSKA. ag P. o- dunajskih poročilih se je interniranega razkralja Karia polastila popolna duševna pobitost, .V gradu kneza Esterhazyja v ToUsu — kjer se Karl in Žita sedaj nahajata - je prišlo do burnih prizorov. Neposredno po aretaciji je bil Karl divje obupan in sl hotel vzeti življenje. Državnega upravnika Horthyja je obtoževal v svojem obupu veleizdajstva ištotako ostale madžarske magnate . Pp daljšem času se je komaj pomiril, Žita je zaprosila angleškega poslanika za dovoljenje, da se otrokom omogoči istočasno potovanje v prognanst--yo. Iz Toiisa so danes prepeljali Karla in Žito v benediktinski samCoian Tilmhy ob Blatnem jezeru. NEMČIJA. .V Nemčiji je sedanji državni tcander dr. Wirth (kršč. centrum) sestavil novo vlado. Kabinet je sestavljen tako-le: državni kancler in zunanje zadeve dr. Wirth '/centrum), pod -predsednik Bauer, (večinski socialistt, notranje zadeve dr. Köster, deželn-hramba Gessler (demokrat), gospodar stvo Schmied (večinski socialist), nance in prehrana Hermes (centrum , pošta Giesbert (centrum), delavski minister Braun (socialist), promet Grüner (demokrat), pravosodje Radnruen (sooijalist). Iz visoke politike. ■%,. ” Nekdaj in sedaj. Nekdaj je srbski kralj Milan Obrenovič odlikoval Kalaja, diktatorja okupirane Bosne in Hercegovine. Danas je pa radikalno demokratsko-muslimanska vlada odlikovala predsednika italijanske vlade Bonomija. — %kdaj je srbski kralj dajal odlikovan- ja brez znanja in potrditve vlade, ker so bila odlikovanja znak njegovega »blagovoljenja«, danes je pa enako bla-govoljenje last radikalno-demokratske vlade, ki odlikuje Bonomija v odsotnosti kralja. Na vsak način je to napredek : prej je v imenu države izražal zahvalo in naklonjenost samo eden, to je kralj, danes pa je zato potrebno večje društvo — par radikalov in demokratov. Stojan Protift o mobilizaciji. X, „Radikalu“ piše Protič povodom Karlove pustolovščine sledeče: „Veliko no premišljenost jo storila vbada, ker jo v prvem hipu odredda mobilizacijo 1. poziva treh dvizij. ali kakor pravijo: treh najmlajših letnikov na področju treh divizij. Ukaz za mobilizacijo je o~ gromen korak, ki mora biti dobro motiviran, kajti mobilizacija izzove mnogo stroškov in še več vznemirjanja in nereda v državi. Pa ne samo to, v taki mobilizaciji, kakor jo je odredim vlada, so vsebovane ustavne skrupu-loznosii, ki se nikdar ne bi smele predvidevati. Vlada ne more brez posebne potrebe ukazati mobilizacije in posebno ne v času, ko je skupščina zbrana. Vladna namera je čudna tem bolj, ker imamo z žandarji vred preko 200.000 ljudi v kasarnah, Oprez -nost je potrebna, ker jo diktirana od modrosti.“ «5eii drž. posojilo uspelo ?r vprašuje „Balkan“ št. 280. Narod Je gotovo izpolnil svojo doižnost, vpisoval je po mogočnosti, pa Še več bi bil, če ne bi bilo demokratov na Vladi, „Balkan“ pravi, da minister Kumanudf ravno od svojega društva demokratov ni imel prave podpore. Kdor jih pozna, ne more biti iznenaden. Ali naj podpirajo državno posojilo zakrknjeni bogataši Petrič, Veljkovič, ali pa nizki in prosti demagogi bratje Pribiče-viči? To se od tega društva ni dalo pričakovati. O izidu sedaj molče, nočejo povedati* jeli preveč* alt premalo. Nočejo jasnosti, da bodo lažje upravljali i narodnim denarjem. Dolžnost parlamenta je, da zruši to osovraženo vlado ter jo zament z boljšo in naprednejšo, narod mora priti, do zaupanja, da se bo z narodovim denarjem pametno gospodarilo in da se bodo čuvar li državni interesi in državljanska svoboda. Beograjski „Balkan“ ne more g-: Pribičeviču odpustiti, da je policija v uredništvu tega lista vznemirjala ter šikanirala uredniško osobje,. V, članku „Je li zajam uspeo?“ (АИ je posojiio uspelo?) očita Pribičeviču, da je ie-la s svojim drznim postopanjem perseku-tiral sotrudnike tistih patrijotskih listov, ki so najbolj agitirali za državno posojilo. V svoji besnosti piše „Bal -kan“ sledeče: „Proklet bodi tak minister policije! Kadar se bo moral s svojega položaja umakniti — kar bo, hvala Bogu, gotovo kmalu prišlo — naj se izlije vsako srbsko, krvavo, in slovensko oko, ki bi za njim zapla-kalo.“ „Balkan“ se le naj potolaži, saj si je skusil samo Pribičeviča! Kaj pa naj storimo mi!. Enkrat je pritisnil na svobodo našega tiska učenec Khuono-vega učenca,'potem nas je mrevunia „Balkanova“ radikalija in Svetozaijeva policajdemokraeija obenem, nazadnje pa nas je „opljačkal“ kak prikrit oboževalec „minulih časov“, ko je bilo „holratstvo“ še na višku slave.! Posebna naloga vojske. »Beograjski Dnevnik« od 21. t. m. preti radikalom, naj nikar ne delajo za revizijo ustave z Radičevo ali sploh s hrvatsko pomočjo. Višek svojih groženj pa dosega v sledečem: »S tem bi izzvali ogorčenje naroda, ki je ustvaril to državo, zlasti pa ogorčenje vojske, ki s pazljivim očesom zasleduje vse, kar se godi v tej državi, ki drži to državo, ki vzgaja ves narod na našem teritoriju v smislu edinstva in ki noče niti čuti o kaki posebni hrvatski državi*. Po Cic-varičevi megalomaniji naj bi vojaštvo presojalo, če je potrebna revizija ustave ali ne. Drugič bodemo menda slišali, da bi bilo najbolje, da generali in pu-kovniki vzamejo ustavno delo v svoje roke. Vmešavanje vojske v politiko, je znak največjega nazadnjaštva. Domače vesti. Vpoklic živine in vozov. Okrajna glavarstva razglašajo, da je ministrs-k; svet v Beogradu sklenil, da se v-pokliče za potrebe vojaštva del živi-ne* vozov in qpreme v. krajih* kjer, se . »e že izvršil popis. Prodno se izvrši vpoklic, mora posebna komisija na licu mesla ceniti vrednost živine, vozov in opreme, ki jo morajo dati lastniki vojaštvu na razpolago. Ko vojaštvo ne bo več rabilo teh predmetov, jih bo vrnilo lastniku in plačalo odškodnino za obrabljene predmete, Ako se pa dotično blago popolnoma uniči ali tako poškoduje, da ni za rabo, pa se povrne lastniku cela cenilna vrednost. Oblastva poziva,o vse one, kateri mo ] i aao oddati zgoraj označene predori -j te, da se zadržijo mirno. Delokrog naših poslancev. Na j mnoga vprašanja javljamo, da je de-I lokrog naših poslancev vodstvo naše j stranke tako-le razdelilo :< dr. H o h ■ j n j ec: Prekmurje, mesto Maribor, o-• icraji Ormož, Ljutomer in Vransko, J. K 1 e k 1: Prekmurje. Dav. Krajno: Celje, Laško, Sevnica, Brežice, Koz -je. Franc Piš ek: Maribor desni breg, Slov, Bistrica, Konjice, Ptuj in Šmarje. Vlado P u š e n j a k: Maren-berk, Slovenigradec, Šoštanj, Gornji-grad, Rogatec. Ivan Roškar: Maribor levi breg, St. Lenart, Gornja -Radgona. Krajevne organuaeije naše stranke, zaupniki in posamezni volil-ci naj se glede shodov in vseh drugih zadev obračajo naravnost na gg, l poslance, Cirilica in „klerikalci.“ „Slov, j Narod“ se zaganja v „Slovenca“ in j ogreva nasprotstvo klerikalcev proti vpeljavi cirilice. „Slovenec“ ima po -polnoma prav, ko povdarja, da hribovski otroci, katerim vtepa Pribičevi -Čeva služinčad sedaj s tako vnemo cirilico v glavo, pozneje ne bodo znali niti cirilice, še manj pa latinico. Podpišemo z obema rokama. Nismo v prln upu zoper poučevanje cirilice. Mnenja pa smo, da naj se cirilice ne pod-učuje v elementarnih razredih, mar -več v zadišem šolskem letu. Policaj-demokratska gosp.oda naj ne pozabi, da se mi Slovenci nikdar in pod no -benimi pogoji ne bomo odrekli latinici, ki je danes svetovno pismo,. Ako zametujejo napredujoči Nemci svojo nacijonalno gotico in , se poslužuiejo svetovne latinice, potem nimamo prav nikakega povoda za širjenje cirilic/, ki spada danes še kvečjemu v litur gične knjige pravoslavne cerkve. V/.-porejanje nemščine s cirilico pa je tako bedasto, da ne najdemo prave besede, s katera bi ga dovoljno zavrni- li. Znanje nemšftine je za vsakega o > mejnega inteligenta dandanes nujna .potreba, Kedaj se bomo otresli tiste nacionalistične omejenosti? Bodimo dobri Slovenci in Jugoslovani tudi v težnji po napredku in zapadno-evrop-ski kulturi in pustimo tisto, kar nam v. očeh Evrope toliko, škoduje: tis .o brezpogojno hlapčevanje in malikovalce pred vsakim, ki nam slučajno u -kazuje! Davčna oblast v Ljutomeru menda sama hoče izravnati deficit v državnem proračunu. Evo vam en slučaj njenega oderuštva: Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je trgovec Perger, ki ima majhno posestvo, slabo obiskano gostilno in majhno mešano trgovino brez manuiakture; dolga pa 60.000 K, In od tega malega, zadolženega obrtnika zahteva okr. davčna oblast (Perne!!) 240.000 (beri: dvestoštiridesettisoč) K davka! Ali ni to nezaslišano oderu-štvo? Ali naj gospod Perger plača to svoto, potem mora prodati hišo in posestvo in iti beračit. Vprašamo slavno oblast: Kakšen dobiček bo imela država od tega, če na ta način uničuje davkoplačevalce? Dna ubija molzno kravo, katero doji. Co predpišete dav’ koplačevalcu pravičen davek, ki ga res lahko zmaga, vam ga bo plačeval leta in leta; ako pa hočete imeli na enkrat vse, kar davkoplačevalec sploh gleSta, ali mislite, da vam bodo prv hodnja, leta berači plačevali davek? 240.000 K to je davek za veletrgovca ali fabrikanta, no pa za branjevca. Kako vnebovpijoče krivičen je gornji slučaj, vidimo najlepše, če primerjamo to, kar se zahteva od g. Pergarja, s Tem, kar se zahteva od drugih obrtnikov pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Od nekega trgovca z manufakturo zahtevajo 38.000 K, od nekega! drugega trgovca z lepimi vinogradi samo 5000 kron, od nekega mesarja! z dobro o-biskano gostilno 17.000 K itd. Od g. Perger ja pa kar. 240.000 K! Gospodje pri ljutomerski davčni, oblasti,, kako ^ se vendar morete vi, zanesti na take ' gorostastge podatke svojih zaupnikov. Ali ste res tako slepi-, da nd vidite, da jih je narekovala ne objektivna pravičnost, ampak konkurenčni' boj ali pa strankarska strast? Pošljite vendar komisijo, da se na licu mesta prepriča o davčni moči prizadetega! Gospod Perger je napravil že nešteta rekurzov. Toda mesto odgovor^ mu pošiljajo le vedno nove tirjatve in —■ grožnje. Gospodje, ali ste se že tako navzeli albanskih manir, da mislite* da vam na rekurze sploh ni treba veft odgovarjati ? — Toda g. Perger je bojda klerikalec, zato .naj plača! ; A t ako! Vi torej hočete strankarski boj zanesti tudi na; davkarije? Dobro ‘ Tud) prav! Toda zaupniki davčnih o-blasti, zapomnite si: Kolo sreče se c~ brača. Sedaj pritiskate vi druge, pa bo prišel čas, ko bodo drugi pritiskali Kakor posojujete, tako se vam bo vračalo, mogoče že prav kmalu. Opomba uredništva: Iz ljutomerskega političnega okraja dobivamo dan za dnevom pritožbe o nasilnem in enostranskem postopanju vodje davčne oblasti nekega Perneta. Zbranega imamo, že dokaj obtožilnega materijala proti temu okrutuežu. Prosimo vse prizadete točnih podatkov!, Okrajni šolski svet {ljutomerski in samostojneži. Višji šolski svet v Ljubljani je dne 29. sept. 1921, štev. 11.589, razpustil vse krajne šolske svete v svojem uradnem območju, ki so bili sestavljeni pred izvršenimi novimi volitvami v občinska zastopstva •eta 1921. Istočasno je s tem odlokom višji šolski svet odredil, da se morajo za vse šolske okoliše izvoliti in konstituirati novi krajni šolski sveti, Ta odlok se je povsod izvedel, edino okr, šolski svet /utomerski ga za šolski o-koliš na Cvenu noče uporabiti. V starem krajnem šolskem svetu na Cvenu so namreč sami isamostojneži Joško Rajhove vrste. In ker ima Joško Raji* v svojih vinskih kleteh veliko količino rajnega ljutomeržana, radi tega so pri okrajnem šolskem svetu v Ljutomeru, каког (tudi na okrajnem glavarstvu mnenja, da zgoraj citirani odlok višjega šolskega sveta za Cven pri Ljutomeru nima veljave. Joško Rajh 1» Drašek, Roškar in znani Lipša pa se novih volitev v okrajni šolski svet bojno, ker jim je v občinskem odboru večina splavala po Muri, Čestitamo o~ krajnemu šolskemu svetu k tej uprav; salomonski razlagi odloka višjega šolskega sveta. Ceilea nadučitelj. Na Cvenu pri Ljutomeru imajo nadučitelja, ki se piše Horvatič! Idož je divje sokolske narave. Otroke, kt ne marajo prepevati sokolske pesmi, zapira delj ftasa v stranišče. Horvatič uganja še razne druge enake stvari, ki pa jih bomo rx~ pOfri bili proti njemu takoj, ko ,vv?jo drugi veter. Friporočamo, da .se tega junaka zabeleži v seznam onih, kateri go tako drzni, da uganjajo v ŠOB in uradih nasitno politiko. (Opomba u-vodništva: Smo preskrbeli, da dobi Horvatič v svojem času primerno — „nagrado*). 28 kub. metrov drv dobi vsak o» ficir jugoslov, armade, bodisi oženjen ali neoženjen. Samski oficirji za visoke svoto prodajajo odvišna drva. H -bogi oženjeni podčastniki pa dobijo le samo neka metrov. Njih družine — zmrzujejo. Tako je urejeno pri ua,~. Nevarno je obolel preč. g. Frača Ogradi, opat v Celju. Priporoča se v. molitev! _ . _ • Doktorjem vsega zdravilstva ie bil danes promoviran na dunajski univerzi g. abs. med. Makso Moric. Češtitamo! Proteste proti trošaiini na domače vino in kontroliranju kmetskih kleti so poslale občine Hrastovec pri Poljčanah Sv. Bolfenk v Slov. gor. in kmetijska podružnica istotam, Proteste je treba poslati Tajništvu SLS v Mariboru. Prvi sneg. Močen jug je razgrel v nedeljo dne 23. t. m., ozračje. Ponoči je prišel zaželjeni dež, ki se je radi nenadnega ohlajenja zraka popolnoči iz-premenil za nekaj ur v sneg. Trate so hipno ozelenele, ozimina, .ki je radi suše pognala le po razgonih in ki so jo Prekmurci in Muropoljci morali že drugič sejati, je izven nevarnosti, ozračje se je očistilo silnega prahu. Sneg bo kmalu skopnel, ostal bo pa njegov blagoslov. Razjasnili'so se obran Slovenj-goričanov in Muropoljcev, ko vidijo, da se spet podi voda po izsušenih jarkih in potočkih, da preneha muka z na-daljnim dovažanjem vode, ker se zopet polnijo usahli studenci. Bogu hvala t Nesrečna smrt, Ш Sv. Bollenka "w Slov, gor. nam poročajo: Due 12. j -«ktöbra je umrl vsied nesreče tukaj - ! inji cerkovnik Lovrenc Fnas. Doma - \ «Mm Je pomagal otepati kostanje, pri j tem pa je padel več kot 10 m globoko, j sako da je vsied notranjih poškodb u- ] mrl pri popolni zavesti v dveh dneh. { 8Д je skrben in vesten v svoji službi, «ato ga pomiluje tudi vse in žalule nad njegovo izgubo. Bodi mu boliens-ka zemljica lahka, na kateri, je živel ie od otroških let. Obsodba v at an taborskem, procentu. V .številki 118 nagega lista srno o-avetili nekaj momentov iz tega procesa'. Beograjski politiki sid po svojih listih obdolžujejo s krivdo in iniei jadro Draškjovičevega, umora, tragična smrt tega državnika se bode še dolgo izrabljala kot politično orožje, zagrebški proces se je pa končal s kruto obsodbo mladih idealistov in zapeljancev po ideologiji beograjskih državotvornih listov, V sredo ob 9. uri dopoldne Je bila razglašena razsodba: Alija Alijagič po par. 136 na smrt, Rodoljub Colakovič, Dimitrije Lopan-cfič in Nikola Petrovič na petnajst, S levo Ivanovič pa na dve leti težke teče,. Neholjša Marinkovič je oproščen .Vloženi so prizivi od strani obsojencev iu pa od strani državnega odvetnika. ki je zadovoljen samo z AMjagi-Čevo ni Petrovičeva obsodbo, z drugimi pa ne. Poprej so branitelji primerjali to zadevo s lučajem Fridriha A-dlerja, iznašali $o razne nezakonitosti, ki so vršile pod imenom „obzna-«ea ter so s protipravnimi napadi na življenje, svobodo tn imovino ljudstva rodite do tega,, da si je Alijagič zar mislil svoj čin kot obrano, kot olajšu točo okolnost so iznašali „uzbu.no obšle čovječanskih čuvstava“, ki po srbskem krivičnem zakonu izk^učjuje smrtno kazen zagrebški sud je pa to etra« srbskega zakona prezrl, ter se pri obsodbi poslužil stoletnega; starca avstrijskega zakona. I® ©vetja naše administracije, — „Neveri“ št. 234 nam predstavlja velikega kapetana mesta Sente. Ta veliki kapetan —• po našem politični uradnik, policijski komisar — se je bavil poprej z galanterijsko robo, ker pa rma sorodnika med načelniki ministrstva pravde, je spremenil svoj poklic in postal to, kar je danes. Mož je zero genijaien in zato uvaja tudi nove metode v svoji administraciji, — V zapora je neki delaveo, obdolžen komunistične agitacije. Veliki kapetan zapre tudi njegovo ženo, ki zna samo nemški ter jo zasliši po tolmaču, V Sento pride neki višji uradnik zapad-«o-evropskega naziranja, ki se zavzame za nedolžno preganjeno ženo. Ob-»SÖ© jo v zaporu ter ji govori na du-'8o, kako da je mogla trpeti, da se mož bavi s prevratnimi idejami in zakaj ga ni odvračala od te poti. Zena — «elo iznenadena — pravi, da mož ni komunist, in da je to povdarjala tudi pred oblastjo. Obiskovalec si je pa poprej ogledal policijski akt in videl ravno nasprotno. Zapisnik, podpisan od žene, trdi, da je delaveo hud „komunist* Zapisnik je torej ^kapetan“ sam sestavit 'm ženo prisili!, da ga podpiše. Požari in zopet požar. Pred par dnevi je zgorelo pri Beogradu ogromno državno skladišče petroleja. V ponedeljek ob 10. uri zvečer pa je izbruhnil požar v centralnem skladišču beograjske železniške postaje. Požar se je tako brzo širil, da je objel tudi barako dvornega vlaka, kOjega garnituro so le z ‘največjO težavo olen pred uničenjem. Pri gasilnem delu so se trudile- beograjske množice z vso vnemo. Kljub vsem naporom pa je u-pepeld ogenj centralno skladišče s kurilnico. Minister saobračaja ugolav -Ija, da znaša škoda tega požara tri milijone dinarjev, O krivcih pri petrolejski eksploziji in pri požaru na centralnem beograjskem skladišču ni ns sluha ne duha, Pribičevičeva policija ima slabe nosove. Ministri se rosve -bijejo in ugibajo o krivcih* к sm m* man. Eksplozije iu požari krog in v. Beogradu so posledice obznan, neres. ničnih atentatov in pogona komunističnih poslancev iz zbornice, ^okreta zatiranih mas se ne da ■'zatreti nasilnim potom l Gozdni požari v Crnigori.. V Bel-gradu so velikanski požari takorekoč na dnevnem redu. Na Hrvatskeminv. Crnigori pa gorijo gozdovi, Bogatstvo Crnegore so šume, ki so občinska ali pa plemenska last, V tem velikem narodnem premoženju v Crnigori je nekdo zanetil ogenj. Požar se je istočasno pojavil v, velikih gozdnih kompleksih v Vojniku, iNjegusu, Moračo.vem, Pustem Liscu, Garaču, Alugi, Prekor-niču, Ponikaču in Komovem. Kdo je podtaknil plamen, tega ne zna za oblastveno javnost nikdo. Pribičevičeva na vse mogoče načine pomnožena in reorganizirana policija se prav. slabo udejstvuje. Gorovje. Velebit v plamenu,; .Veliki gozdovi gorovja Veleuit so že 14 dni v plamenu. Velikanski požari so zahtevali že več človeških žrtev. Dim pokriva okolico v daljavi 36 kiiomet -rov. Krasni gozdovi so uničeni, ško-iia znaša na milijone. Zgorela je v teh gozdovih vsa divjačina, kot volkovi, medvedi itd. Na tisoče oseb je pri gašenju zaposlenih. Kako je nastal požar, še ni natančno dognano, Automobilua prometna d. d. v Ljubljani opozarja na današnji oglas glasom katerega se Je preložil usta’ novm občni zbor na 10, novembra t. L Novi auto-vozovi so dospeli v Ljubljano in so že v prometu na progi Ljubljana—Celje ter vzbujajo splošno pozornost. Ostali vozovi bodo dospeli še tekom tega leta in se bodo dali v promet na ostalih projektiranih progah. Ker poteče podaljšani subskrfp-oijski rok že v kratkem, je priporočati, da v poštev prihajajoči/ krogi pridno sežejo po delnicah,. Prijave sprejema še do 5, novembra t. I. vodstvo družbe vi Ljubljani, Selenburgo-va ulica 7, II: nadstropje, soba št. 44, Đrž. posredovalnica za delo, podružnica Maribor rabi nujno: enega mlinarja za Srbijo ^umetni mlin), dva kiotarja za Bosno, pet mizarjev za Zemun, tri usnjarje za Vukovar, 8 strežnikov, za Dleselmotorje za Srbijo i gladiatorji. Reva knjiga. — Eros, (31, nadaljevanje.) in tui vemo in čutimo, da so ne > sreča in bridkost in žalost in kesanje £8 začasne muke za človeštvo —.upv •oje in ljubezen pa da sta večna dedi fečina za ubogega trpina zemljana Korak zadoni na marmornatih tleh velike dvorane in zbudi generala iz njegove zamišljenosti — prisrčen, resnoben smehljaj se. prikrade Liciniju na lice, ko' vstopi njegov, ljubljenec -skozi bronasta vrata. Rimski patrioij Lioinij kaže na prvi pogled v Vsej svoji zunanjosti svoj življenjski poklic- — v. bojih osiveli veteran je, južno solnce ga je ožgalo in severni vetrovi so ga utrdili. Ni Še preko višine svojih telesnih moči, v njegovem plemenitem obrazu sije. resnobna, mirna lepoia, njegova rahlo o-sivela brada in osiveli lasje mu dajejo, značilno možato lepoto, ki ima ključ poznim letom še dovolj privlačne t -©i, Valerija, njegova sorodnica, ni — slab sodnik glede moške lepote in ona pravi da je in da bo vedno ostal leo moški, !o da sam tega ne ve —, Spo- štuje ga, rada ga ima, in Lioinij je edina oseba na svetu, ki je njegovo mnenje zanjo vsaj deloma merodajno* Niti sama sebi pa noče priznati, ua se nekoliko boji svojega 'dobrosrčnega, poštenega in resnobnega sorodnika. Mož, ki je dosegel zrelo dobo svojega življenja, pa še ostal samec, — brez rodbinskih vezi, tak mož je v neuem oziru vedno v mučnem položaju % Nobena, še tako vsega moža obvladujoča javna služba, noben še tako za -nimiv osebni posel ne more izpolniti tistih drobnih praznot in razpok v življenju — da tako govorim — ki jih naj po volji Stvarnikovi izpolni nežna roka ljubljene žene, ki jih naj ugladi rodbinsko življenje, Brez stalnega slika z ženo in otroci, brez rodbinskega življenja postane ciničen značaj poiän goma sebičen in neznosen, nežen in rahločuten človek pa — zapade melanholiji —. Licinij čuti praznoto v življenju , in ničesar je dosedaj še ni moglo izpolniti, Čudi se, kako da je tuji, barbarski suženj edino bitje v Rimu, ki mu vzbuja zanimanje in ki zanj čuti ljubezen —* . in Romunija in enega gozdarskega praktikanta za Koroško. Na razpolago je izvaurediio veliko število navadnih delavcev (dninarjev). Bivše; saleztjanske gojence prisrčno pozdravlja tn prosi njihove sedanje naslove v svrho vabila k sestanku. Al. Val. Kovačič, duhovnik sah družbe sedanj na Rakovniku v Ljubljani, Iz Maribora. Cenzurna 'oblast v, Mariboru, O postopanju državne cenzurne oblasti v Mariboru proti naši n« časnikom je poslanec dr, Hohnjec vložil interpelacijo na ministra notranjih del Sveto-zara Pribičeviča, Kot zgled je med drugimi zlasti navedel slučaj „jßlov. Gospodarja“, od 20, .oktobra. Fostopan je cenzurne oblasti se ne da upraviči ti z zakonom ter |e tudi protiustavno, ker ne odgovarja duhu ustavne določbe o tisku in zabrani razširjenja njegovih proizvodov. Ako bi državna oblast proti časnikom v Srbiji in zlasti v Beogradu taka postopala, kakor, postopa v Sloveniji, M se dvignil vihar ogorčenja, ki M odnesel takega ministra iu take uradnike. Poslanleo dr. Hohnjec v, interpelaciji odločno zahteva, da minister pristojne čialteljo mariborske cenzure pokliče na od-, govor. Iz seje mestnega sveta v Mariboru dne '25, oktobra. Športnemu društvu “Svobodi“ se dovoli uporaba prostora v Magdalehskem predmestju za bivšo inianterijsko vojašnico proti letni najemnini 200 K. — V mestnem kopališču v Dravi se napravijo nova lesna tla in drsalnica. — Proti prošnji Antona Butolen v Loški ulici za ustanovitev male obrti za ustrojenje kož malih živali ni ugovora. !— Prošnja češke družbe „Uma“ za nakup parcele št. 131 v Melju v svrho zgradbe kemične tvornice se odloži, — Tvrdka Halbärth prosi dovoljenja za zgradbo pralnice. Se odloži. — Hrašoveo Fran v Mel,u bi si rad postavil mal svinjski -hlev za štiri prašičke. Prošnja roma že več mescev okoli raznih obratnih ravnateljstev in inšpekcij, akt je srečno priromal že v ministrstvo saobračaja v Beogradu. Sklep: Romantično potovanje Hrašovčeve prošnje se naj nadaljuje. — Obrat mestne klav -nice bi se naj elektrificiral, Ze začetkom leta 1921 je inžener Toplak naročil potrebne motorje nekje v Nemčiji, A motorji so kratkomalo za nič, .Ta inštalacija je stala velike svote. G * Toplak poroča, da mora tvrdka vr -niti denar za motorje. Kdo bo pa povrnil veliko svoto, ki se je zazidala? Čaka se na odgovor nemške tvrdke.« Nov motor se naroči pri tvrdki Saks, No, sedaj je domača tvrdka dobra l Gg. strokovnjaki so pogosto zmotljivi. — Proti prošnji mestnega arhitekta g. Hugona Schell za podelitev koncesije stavbenega mojstra ni ugovora. — Požarni hrambi se za vožnje zviša dnevna plača od 280 K na 360 K, — Prošnja vodje Fochlerja in drugov za i išjo plačo za .nadurno delo se odloži. — Stavbeni nadsvetnik Buumel poro- sa*9 Ko leži* na svojem prostoru ob pokriti mizici, mu Eska postueže z jedjo In pijačo. Osameli patricij se ne more. ubraniti misli, kako bi bil srečen, če bi imel takega sina, zdravega, moč -nega, vitkega, s temle resnobnim možatim obrazom, kako bi ga ljubil, ka-ko bi ga poučeval v vseh strokah vojaškega poklica, kako bi mu bistril duha, mu vzgojeval srce in se veselil njegove sreče' —. Prisrčno in neprisiljeno se pogo -varjata med skromnim obedom — jajce, košček pečene jagnjetine, grozdje, čaša navadnega sabinskega vina, Eska pripoveduje svojemu gospodarju o sinočnih dogodkih in o svojih novih prijateljih* Licinij se veselo nasmeji, ko izve o spopadu z Izidinimi častivci' in o eunuhovi nesreči. „Sicer pa upam“, pripomni, „da te ni spoznal. Po vsem, kar si pjravil, more biti le Spadon tisti eunuh, ki si ga tako brez poklonov dejal ob tla, in Spadon je ravno sedaj Cezarjev prvi rubljenec. Težko bi te branil, če bi te izvohali, kajti strupi so v njegovih rc- * Tistikrat so pri mizi ležali na mehkih divanih, naslanjajoč se na levi komoleo. ču o nameravani prodaji kasarn* ,M so last mestne občine. V svrho џНог-inaeijo Skliče župan kombinirano seja mestnega sveta, finančnega in stavbe-* nega odseka. — Prošnji Franca Švigelj za podelitev gostilniške koncesije .v Mlinski ulici št. 15 (poprej Zičkar) se ugodi. A- Rusinja Tatjana Lena prosi, ‘da sme v Frankopanski ulici u-stanoviti malo obrt za prodajo sadja in drobnarij. Se odloži v svrho informacij. — Sloyenskemu obrtnemu društvu se dovoli uporaba sobe v trgovski šoli v svrho prireditve knjigovodskega tečaja, ako društvo zadosti'ob-sto.ečim predpisom. — Poročilo pravnega zastopnika v zadevi odpuščenega mestnega uradnika Bernkoja,- se vzame na znanje. — Odkloni se prošnja zadruge branjevcev mesta Mari -bor, da bi smeli ob tržnih dneh zabarikadirati Glavni trg s svojimi štanfi. — Prošnji lastnika glavno tobačne zžt* loge na Glavnem trgu glede najema sosednega lokala se ugodi. —- Mici Vičič se dovoli dražba premičnin :rna Glavnem trgu za dan 5. novembra: — Prošnja Kranjec Evgenije za uporabo večje sobe v sirotišnici se reši v ugodnem smislu. — Zivinozdravniku Maksu Rojko se dovoli izvrševanje živi-nozdravniške prakse v mestni klavnici. — Prošnji trgovca z delikatesami Uhlerja za najem trgovskega prostora »e ugodi. — S sestavo porotneji* ste za leto 1922 se poverita člana 'občinskega sveta 2ebot in Alojzij Ceh * — Za pravnega zastopnika mesta Maribor se soglasno določi mestni svetnik dr. Josip Leskovar. — G. župan . oroča o vzrokih električne kalami -tete. Važno za vsa obrtni društva, ja zadruge. Slov. obrtno društva v Ma. riboru je prejelo od zveze obrtnih zadrug na Kranjskem v Ljubljani povabilo na obrtno zborovanje, katero se vrši v mestni posvetovalnici v Ljubljani dne 6, novembra t, i. oh 9. urL Dolžnost je torej vseh obrtnih društev in zadrug, da zanesljivo in zagotovo odpošljejo svoje zastopnike v največ-jem številu na to velevažno zborovali* je obrtnikov v Ljubljano. SKSZ (odsek Dijaški Orel) (priredi v nedeljo, dne SO. t. m. ob 5, ort popoldne v dvorani v Splavarski ulici „Orlovski večer“. Na programu jo razen telovadbe in pevskih točk tudi burka „Popolna žena“ in drugi karate; ni prizori. Kdor si želi poštene zabavo in razvedrila, naj pride v nedeljo na orlovski večer! Umrl je v sredo, dne 26. t. m. tk» kratki bolezni g, Alojzij Ilger, urar in električar v Mariboru. Ж- Odkritje nagrobnega spomenika* Dne SO. t. m. ob 14. uri se bode. im mestnem pokopališču na Pobrežiu odkril nagrobni spomenik za rajnkega gospoda nadkomisarja finančne straže Martina Voh. h Za dijaško kuhinjo v Mariboru jo darovalo omizje v stolnem župnišču;K. •fOO mesto venoa na grob blage mamice Ašičeve v Laporju. j : ^~Našla seje dne~21.*t. m. srebrna tobačnica za svalčice. Zgubilec se M&J zglasi v Stolni ulici 4, kah nevarnejše orožje, ko meč in kopje v mojih ali v tvojih! Ali te je dobro pogledal, Eska, preden si ga A -treščil ob tla?“ „Ne verjamem,. Noč je bila temna m zmešnjava velika. Razen tega seas koj bežal z ubogim dekletom, kakor hitro sem se mogel. izmuzniti iz gneče.“ „In videl si tiste Žide na njihovem domu?“ le prav resnobno vprašal Licinij. „Mnogo sem čul o teh ljudeh ja in se tudi boril zoper nje v Palestini, — Ali niso potuhnjeni, brezsrčni, krvoločni — ? Ljudi koljejo, otroke joda —? Ali ne uganjajo nečuvenih orgij, uri katerih’ uživajo Človeško meso ? Eden dan v tednu žive v samoti in ja molku in kujejo hudobne naklepe zoper nas — ? Si prepričani, da si imel ^praviti s tem odurnim ljudstvom —?'* „Kristjani in Židje so“, je odgoven ril Eska. Cul je te besede v pogovo« rn s Kalho. „Ali to ni vseeno — ?“ je vprašal Lioinij. Na to vprašanje pa mu barbar nr vedel odgovoriti —. , / (Dalje prihodnjič.) , STRAZÄ* I Ј.адЛаМОТ1П№1М1 m mmm wzl. '000000000000000000^1 Automobifna prometna d. d. v liubllam. Ustanovni občni zbor naše družbe, sklican za dne 27. oktobra 1921, ee preloži na te» 1921 ob 11. uri v prostorih certrale Jadranske banke v Ljubljani, Selen-burgova ulica 7/II., z istim drevi im redom. Event, nove prijave za subskripcijo delnic sprejema še do 5. novembra 1621 vcdstvo družbe v Ljubljani, Šelei/burgova ulica 7/H., soba št. 44. J?drgnsRa tanka, eskompisa tanka. LJUBLJANA, dne 24. oktobra 1921. UuMjsnska kreditna barke. — Slcvinska Kreditni zaiod za trsovino in industrijo. loooooooooooooooooo: Otvoritev delavttšti. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem dne IS. oktobra otvoril {««llanko delavnico v Maribor, Slovenska ulica št. 10 ter bodem sprejemal in po najboljšem okusu izdeloval po meri in naročilu vse vrste čevljev in popravila. ** Imel bom vedno v zalogi izgotovljene čevlje. Cene zmerne! Točna postrežba!(Jfg! Za obilen obisk se priporoča 3-3 3$7 0'u Ä.3 A S d Л o 0 " S. a.4 ^ s&=Is! »Ü N O Rudolf Monjat. S’ßaos.-ä S »’S.-.o * P Д O Q o 3 v-a S a. ® C QJ O d) G -2 S.- * g „ S o o o © ° S *. Mt. v ° §~ б s S’ M3 Ibtolventinja zajetni :a, išče mesta v kakem podjetju, trgovini ali pri odvetniku Gre tudi na deželo. Ponudbe pod «Začetnica» na upra vo «Straže». 599 g.;«'« o Kupi se večje po-' cecfirn z l*sno industrijo. Iglj ScSlVU Ponudbe prosim po- tjpf štno ležeče Kranj pod T & G. (& X~2 601 Ig “g2 8|л , . o > g 0X1 *> & > > N S S3 _ «e ”0 k> IS3 O X? r o> i Ivo Hočevar podravnatelj Centralne banke v Mariboru naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Ane roj. Jlger ter svoje hčerke Anice pretužno vest, da je njih iskreno ljubljeni nepozabni oče, oziroma tast in stari oče, gospod ura? ia električar v sredo, dne 26. t. m. ob pol 11 uri ponoči, po kratki mukepolni bolezni preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 28. oktobra 192! ob 1$. uri (3. uri pop.) iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 29. t. m, ob 7- ur* ^ ethlni cerkvi MARIBOR, dne 27 oktobra I92I. Mestni pogrebni zavod v Maribora. Č04 RftKGVC & ZANKI d. z 0. z. Ljubljana« Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad, Telefon 64. PODRUŽNICA MARIBOR. gosposka sil. Emajtoi laki. Pravi firaež. Barv® ш pote. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski'čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. MERAKL Ceniki se začasno ne razpošiljajo H Lak ш pode. — Em&Jtei lak. Linolem lak m pode. — Brit« nolin«. Slovenci, zbirajte za „Tiskovni dem“ v Mariboru! Vabilo na subskriodlo delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih »razila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba katera bi se pečala s vskladiščenjem blaga, izvrševala carin- sko manipulacijo in špedicijo na vse j nosti, katerih danes pri raznih zasebnih strani ter vzdrževala carinsko transitno špediterjih in carinskih posrednikih ne skladišče (smetišče) in na ta način nu- uživajo, temveč le ti blago strahovito dila vsem stanovskim tovarišem ugod- I podražujejo. Trgovci Slovenije upošte- vajoč to občekoristno željo,. m sestervöi pripravljalni odbor, kateri. je šmel.nakv go, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev ft m. % vlli£i!i 1 § mednarodne, frgovsko-špedidjske in skladiščne delniške družbe v z delniško glavnico Din. t.000.000--—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z od- lokom od „15. avgusta 1921 VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino ine in- dustrijo v Ljubljani. Na podlagi v podpis tega dovoljenja se dtejpe & P ‘ f . t ■ i; * • delniške glavnice, ki je razdeljena na tO,000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100*— za komad, glasečih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic zna-iäjo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100*— in рл stroški jDo 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 4o 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne Jratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc talda, trgovec v Mariboru Ivan Koražija, trgo-ec v Mariboru, Peter Majdič, industrijalec v lelju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hin-o Pogačnik, industrialec v Rušah. Ivan Ko-tevc. trgovec v Lj ibljani. Vilko Weixl, trgovec Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Marions. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. dodelitve delnic do 15. novembra 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe «Orient». Kot siibskrlpčijska mesta fungirej?: Centralna banka v Zagrebu in nje- i Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E Ska-erne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijske v Mariboru. Anton Ton jc in dr, import in eksport v Mariboru. Alojz Zni-derič, trgovec v Mariboru. Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Še-rec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industri-jalec v Ptuju. «Drava», lesna industrijska d. d. ne podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice ; Zadružna, gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afflijacije ; Mariborska es-komptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. ih izžemanja rumbi izkoriiievaJ*®* -m-.šega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ujß-blfatii, Beogradu, Subotici; Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinopla Organizirajmo se, ker edinole v m-ganizaciji je moč. „ORIENT“, mednarodne, trgovske - špediitj-ske in skladiščne delniška drttžt№ vMariham, Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti J Mar ibor^dne 14. oktobra 1921. v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani Iv»n Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar. trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovci v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, ШАлШм Гж 0ttte£nffiii Konz...Straže.* ijtdjzo-crtti uc& jß!k:> Vlado Puftenjnk. eksporter v Mariboru. Kobi Drago, mdastrijatee v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar V Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v StrmS&n. Karl Pertinač, industrijalec v Celju, Davoric Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec Ptuju. M. E. Bepec, trgovec v Msribom. Tisi -Cirilove tiskarne v. 'Maribor«