Štev. 5. V Trstu, petek 23« marca 1923. Leto i. izhaja viak petek opoldae. Naslov: Tr»t-Trie«te Casella Centro 37 ali pa: vi a Raffineria 7/11 hdaja : agr. inienir Jos - ff ustja MALI LIST Tednik za novic« in pouk. Staae: ena itevilk« 20 stotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Jiervatin Tropina. «To, kar zdaj najbolj tare •'■ našega človek(t, so (’aoki.» /z pisma krnskega vinogradnika Malemu listu. Ali sto že videli, kako kmetovalec stiska tropine? Kar more, jih izženi a in vse Mori, samo da mu več koristijo. Grozdje labere in napolni plavnik ž njim Potem Sa masti z nogami, dokler grozd kaj da. H koncu nagnete že izžete tropine v stiskalnico: zadnja kaplja mora iz njih. Ali se ne zdi človeku, da nas držijo za tropine? Vse, kar morejo storijo, da iztisnejo iz nas zadnjo stotinko. In še *eč: od tropine zahtevamo to, kar sploh H*ore dati, od nas zahtevajo pa več, tudi tisto, česar dati ne moremo. Kako je do tega prišlo, to hočemo povedati v naslednjih vrstah. Vsakdo je vedel, da država, ki ima enoten davčni sistem, ne more na dolgo delati izjem pri mali pokrajini. Raztegnitev splošno italijanskih davkov je bilo pričakovati, vendar pa ne na tak na. Sin. Nova vlada hoče vse izenačiti- pa hitro, hitro, kar se da. In to je po naši sodbi velika napaka. Do fašistovske revolucije je vladalo ttačelo: ne raztegovati novih davkov, dokler se še plačujejo avstrijski. Tega na-ttaSela se je držal tudi sentor Salata. Tedaj se je na finančnem ministrstvu ustanovil poseben davčni odbor, v katerem So sedeli tudi zastopniki novih pokrajin: ®tayer, Romani, Moscheni. Vlada je mnenje tega odbora upoštevala- Poleg davčnega odbora je obstojala še posvetovalna komisija, ki je vladi dajala nasvete. Ta komisija se je v zadnjih sejah izrazila Proti uvedbi izrednega davka na imetje Z ozirom na to. da so nove pokrajine med Vojno prišle ob 2000 milijonov lir premoženja; dalje se je izrekla komisija za prehodne določitve glede na žganjekuho; 'zdelala je začasni načrt za iztirjevanje Višine zemljiškega in hišnega davka. Sporedno s tem delom davčnega odbora in posvetovalno komisije je šlo delo vseh Primorskih poslancev. Po revoluciji pa je nova vlada vse to Vrgla: razpustila je davčni odbor, razpustila je posvetovalno komisijo, poslance ie potisnila v kot in sama si je pridržala vso zakonodajno oblast glede na davke. In od tedaj zakoni in odloki kar dežniejo brez ozira na to, ali je to dobro ali slabo, koristno ali škodljivo Kar čez noč padalo odločitve. Največ skrbi je pri-Zadel prebivalcem novih pokrajin novi Vinski davek. Še pred štirinajstimi dnevi Smo upali, da se upelje ta davek šele ob novi letinj, zlasti še zato, ker leži ves Zadnji pridelek še v kleteh. Ali naj gredo vinogradniki po denar na pitsodo, da plačajo davek in naj za posojilo plačujejo desetodototne obresti? Trentinska- istrska in naša kmetska zve- za so zaman trkale v Rimu. Odgovor je bil: štiri leta ste delali izjeme, sedaj ne več! Kaj nam je storiti? Protestirati? To smo dolžni! Bomo li kaj dosegli? Dvomimo. Pač pa se je treba za vsak slučaj pripraviti na posledice. Naša dolžnost je, da ukrenemo kar se da, da nevarnost o-dvrneme. Ako pa se nevarnost sploh ne da odvrniti, je treba vse storiti da bo čim manje škodila našemu gospodarstvu, ki itak vidno propada. Dohodkov ni od nikoder, mleko odpoveduje, slabe letine slede ena drugi, izčrpani so prihranki voj-skinih let in ljudstvo leze vedno v večje dolgove. Rešimo kar se rešiti da v tem in drugih ozirih. Na delo, kdor je poklican! MIN At€ JAKEC: Kaj misliš, da z Dolino bodo st’rili? AlVes jo bodo razkrojili ? Ko v testamentu hočejo storiti: Na kose tri jo razdeliti. lit ottla ig ilu st je m prijavil sAiji. ,,Gospod sodnik, sodite me po postavi!“ Naš list je m,inoli teden prinesel poročilo o strašnem dejanju, ki se je izvršilo v Tom ih j a pri Bistrici. Prejeli smo naknadno tole izvirno poročilo, ki v nekoliko popravlja in jzpopolnuje prve vesti. Iz tega pisma povzamemo samo glavne reči. Umorjeni Ivan Jagodnik je bil star 84 let, njegova žena Ana pa 74 let. Družina jo bila ugledna in okolica jo je imela v čislih. Najstarejši sin Anton je trgovec v Zagrebu, sinova Franc in Alojzij sta ugledna trgovca na Reki in v Zametu. Posebno zadnja dva sta starše v vsakem oziru podpirala. Pokojna mati je bila delj časa pri sinu Alojziju, a hrepenela je vedno po domačiji, kjer je želela prebiti svoje zadnje dni, tam umreti in biti pokopana. Alojzij ji je izpolnil to njeno gorko željo in jo je peljal domov v Tominje. Morilec Ivan ni živel v miru s starši. Oče in mati sta bila užitkarja na posestvu, ki je bilo Ivanovo. Ivan je imel ženo in nedoletne otroke. Ni mu šlo kdo ve kaj dobro. Zadnje čase se je boril z denarnimi težavami. Kako je Ivan izvršil svoj zločin. Ivan je začel posebno mrziti očeta, ker je bil prepričan, da ga je ovadil financa-rjem zastran soda slikovke, o kateri je že poročal «Mali list*. Ta mržnja je rastla. Na usodepolni dan sta popoldne slo pil a oče in mati pred hišo drva pobirat, da bi kurila na ognjišču. Neka deklica je bila priča temu dogodku. Mati pobira drva, oče vstopi čez prag v kuhinjo, nakar reče sin osorno: «Kaj nosite to!» Nato oče : «Drva, da naložim na ogenj, ker me zebe.» Meni nič tebi nič pograbi Ivan za sekiro in razmesari očeta. Ta trenutek stopi v hišo mati z drvi in ko ugleda grozoviti prizor, se obrne, razprostre obe roki, bržkone je hotela klicati na pomoč: ni utegnila. Sekira jo je zadela. Ma- ti je bila pri, tej priči mrtva, oče pa je razmesarjen žvel v nezavesti še skoro eno uro in potem je izdihnil. To pripoveduje deklica. Dalje je že poročal «Mali list«. Ivan beži. Sin Ivan je stopil v sobo in se preoblekel.' Vzel je denar v znesku okrog 1500 lir, eno gnjat (pršut) ter hiteli, od hiše. Spotoma je srečal svojo ženo, ki se je vračala domov. Pozdravil jo je in brez pripombe je šel naprej. Grozojviti dogodek «e je raznesel' bliskoma po vsej okolici. Lahko si predstavite ubogo Ivanovo ženo, ko je prestopila hišni prag in- uzrla očeta in mater v takem položaju. Vsa okolica mil uje očeta, mater, družino in zlasti ugledne sinove. Vse je sodilo, da se je Ivan obesil ali pa da je prestopil mejo. Druga sodba je bila pravilnejša. In še več. Ravnokar smo iz zanesljivega vira doznali, da se je morilec sam prijavil ki-, sodniji na Sušaku. Stopil je pred sodnika in mu rekel: ((Gospod sodnik, jaz sem ubil mater in očeta, sodite me po postavi !». To zanimivo poročilo zaključuje s pripombo, da sla se stari Jagodnik in žena pripravljala jna praznovanje zijate poroke v jeseni. Ivan, Ivan, ki ti danes pošljeno naš list in boš jutri bral te vrstice, spomni se, kako si se oddaljil od večne zapovedi: ((Spoštuj očeta in mater !». Razprodajalci, ki vračajo glave, naj odstrižejo zares samo glave, nič več; nato naj vse glave ovijejo z ozkim papirnatim pasom, na katerega naj zapišejo «Mali list, Trst - Trieste, casella centro 37». Zadaj pa naj napišejo svoje ime, kraj in število vrnjenih glav. Znamka 10 stot. za vsakih 50 gramov- Male novice Tomo Šorli podžupan in notar v Podgradu v Istri, je so. marca nenadoma umrl. Zadela ga je kap. Vztrajen delavec, zaslužen mož. Maj počiva v miru ! Volitve v Jugoslavji so se vršile v nedeljo- Volitve pomenijo polom demokratov v Srbiji, Ilrvatsk.i in Sloveniji, polom Samostojne! (Mermoljeve) stranke, polom narodnih socialistov, polom Šušteršiča. Zmagati so v Srbiji radikalci. v Ilrvatski je popolnoma zmagal Radič, v Sloveniji je izvojevala nepričakovano zmago ljudska stranka. Narodne manjšine so izvolile svoje zastopnike1. Radikalci (Pašič, sedanja vlada) so dobili 109 poslancev, Radič (hrvatski kmetski republikanec) 70, demokrati (po celi državi) 52, Sp aho (mu s 1 i m an -au ton omist) 18. ljudska stranka (Korošec) 21, zemljo-mdniki 9, Nemci 7, socialisti 2, Bumjevci (katoliški Srbi v Bački) 3. samostojni kmetje 1, srbska stranka 1, črnogorski avtonomisti 2, džemjet (turški nacionalisti) 13, Rumuni 1. Izvoljen je tudi Trumbič na lastni listi. Slovenija ima 26 zastopnikov, od teh ljudska stranka 21, demokrati 1 (v Ljubljani), samostojni kmetje (Mermo-Ija-Pucolj) 1, Radič!! 2, Nemci 1. Mussolini je dal ministru Acerbu, ki je njegova desna roka, nalogo, da obišče Trst in tu stori, kar se da, da se mestu pomaga. Naš nasvet je: zaledje naj se odpre pa ladje-delničarje, ki so prejeli milijonske podpore, naj vlada prisili, da pričnejo z delom. Tržaška dežela pričakuje svoj deželni zbor. A volitev ne bo še tako kmalu. Zato je vlada imenovala izredna odbor, čigar člani so: Depiera Camillo, dr. Hektor Kres. dr. Peter Pieri. odv.Ivan Franzin. Ali Kras in slovenski del Istre me spadata k tržaški deželi, kali? In Notranjsko tudi ne ? Zakaj so tedaj samo meščani v izrednem odboru ? Živio! Ljubljanski, dnevnik « Jutro« se je skozi dve leti zavzemal zato, da bi se denar, ki ga dobi belgrajska vlada od rimske (glej naš članek «Kocka v kratkem pade»), dal v prvi vrsti slovenskim Zadružnim zvezam v Celju in Ljubljani. To je edino pravilno stališče. Zakaj potem bi omenjeni zvezi prav lahko izplačali našim primorskim zadrugam denar po (50 od sto. Naše zadruge bi si oddahnile in našemu ljudstvu bi bilo zelo pomagano. Pa proti taki rešitvi so nastopali in še delajo gotovi ljudje tam in ža-libog tudi tu pri nas. Sedaj poroča «.Iutro» da je minister Ninčič izjavil, da se svotn 16 milijonov lir ne bo dala zadrugam, ampak bankam. Tako so proti zadrugam in proti primorskemu ljudstvu zmagali elementi to in onstran meje. Te ljudi bo treba razkrinkati. Dan plačila pride ! Kmetska zveza na Trentinskem je poslala brzojavko finančnemu ministru, naj prekliče dekret o vinskem davku. Kmetska zveza za Istro je sklenila resolucijo, ki je bila odposlana ministrstvu v Rim in sc na kratko glasi: L Novi vinski davek naj se odnese do druge letine. 2. Odpravi nej se deželna doklada na vinski davek. 3. Neob dačljiva količina naj se poviša na dva h1 za vsakega družinskega člana. 4. Mestni ob- činski davek na vino naj se zniža na višino, ki je v navadi v starih pokrajinah. Pride v Trst. Na vsestransko vpitje, kaj da bo s Trstom, ki propada, je vlada odgovorila, da pošlje komisijo, ki naj na licu mesta ugotovi, kaj da je na tem vpitju. Gospoda naj si ogleda ladjedelnice, vse tovarne, potem naj se seznani z življenjem v revnih brezposelnih družinah in bodo spoznali trpljenje. Pa na Kras' naj gredo pogledat in naj govorijo naravnost z ljudstvom. Koliko popije Trst ? V preteklem letu so popili Tržačani 160 tisoč lil vina in 80 tisoč hi piva. Torej za 75 milijonov lir. Za gledališča in kinematografe so Tržačani izdali lani 25 milijonov lir. Predujmi na vojne odškodnine. Goriški kreditni hipotekarni zavod je prejel od zakladnega ministra, on. De Stefani, sledečo brzojavko: «Ketr je moj namen da čim prej zaključim poslovanje s predujmi na račun vojnih odškodnin, obveščam zavod, da mu bo poslan obrok za februar v dosedanjem znesku mesečnih 35 miljonov, ki se imajo podeliti na primeren način med zavode, ki dajajo predujme. Za m©s|ee marc, april in maj bo mesečni obrok skrčen na 22 miljonov; ta znesek bo v celoti namenjen novim pokrajinam in bo v dosedanjem razmerju razdeljen med zavode za predujme. Po majniškem obroku se ne bo izvršilo za to poslovanje nobeno nadaljno plačilo; vsled tega je potrebno, dla predujmujoči zavodi že sedaj uredijo svoje obveze napram vojnim oškodovancem. Koliko bomo plačevali za stanovanje ? Dne 8. marca je vlada raztegnila na nove pokrajine odlok, po katerem sme gospodar poljubno zvišati stanarino. Ljudstvo, zlasti revne sloje, je ta odlok popolnoma zbegal. Vse se je ustrašilo poviškov, zlasti v času, ko ni dela. Ko bi ta odlok obveljal, bi mo-"ala meseca avgusta ena tretjina tržaških Iružin na cesto. Zakaj gospodarji so govorili: cene so poskočile za 600 od 100, torej bomo šestkrat povišali stanarino. Te dni e prišlo do pobotanja med obema strankama. Gospodar, ki je dobival sedaj od 100 lo 600 lir za stanovanje, bo smel povišati 'tanarino največ za 60 od sto; stanarina od '>00 do 1000 lir se sme povišati največ za 80 'd sto, stanarina od 1000 do 2000 se sme povišati za 95 od sto. Kdor je torej plačeval do slej na pr. 400 lir na leto, bo plačeval '.anaprej 6'iOlir, kdor je plačeval 800, lir bo lajal 1280 lir. Kdor je plačeval 1000, bo da-:al 1800 itd. Ti poviški se računajo na podlagi stanarine preti izbruhom vojne. To je treba pomniti. — Radovedni smo, če bo to pobotanje držalo. Na mestu. V zadnjem hipu smo izvedeli, da je poslanec Šček poslal finančnemu ministru De Stefani-ju brzojavko, ki se v prevodu glasi: «Raztegnitev vinskega davka je vničevalna za vinorejo novih pokrajin Potreben ali preklic ali resen ukrep, ki premaga vinsko krizo- Opozarjam, da leži ves zadnji produkt še neprodan. Poslanec Šček». S 25 m visoke palače, ki se dovršuje v Genovi, je padel zidar Calari. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Cesar Viljem in porcelana, V Utrehtu se vrši sejni. Bivši qesar Viljem je izložil nekaj stojnic s porcelanastimi izdelki. Francozi na Nemškem Francozi prodirajo: (naprej. Nemški rudniki so odgovorili s tem. da ne oddajajo Francozom premoga niti za plačilo. Nemški delavci so v 34 okrajih porezali telefonske žice. Francozi se maščujejo Dejali so: brez usmiljenja proti Nemcem. V teh razmerah je umevno, da vlada med revnim delavskim) prebivalstvom strašna beda. Papež je nakazal najbolj potrebnim pol milijona lir. Divaško jamo, ki jo zelo trpela med vojsko, so popravili in na novo slovesno otvorili. Jama j« dolga 600 m, in globoka do 85 m- Odkrili so jo leita 1884. Upravo jame ima laško planinsko društvo. Naša najstarejša jama, lokavska vileniea, pa je še vedno zanemarjena. Mednarodne delavsk e sveže zborujejo v Frankfurtu. Zastopani s* delavci iz Francoske, Belgije,, Italije, Angleške, Poljsko, Češke, Jugoslavije/ Bolgarske, Holandske, Švice, Nemčije, Ru-sije in Indije. Nemci in davčna okrožja. Župani okraja Bruneck na Tirolskem so se izrekli za ustanovitev majhnih davčnih okrožij iz treh razlogov: prvič, da se plačevanje v zlelo razsežnili občinah olajša davkoplačevalcem; drugič, da a«' stroški iztirjevanja zmanjšajo; tretjič, da se lahko udeležijo dražb tudi manjše posojilnice in nebogati domačini. Župani so se podali k prefektu v Trento, ki je te sklepe tudi sprejel. Potres v Jugoslaviji jc bil 15- marca. Trajal je 15 sekund. V M os tar u' znaša škoda na tobačnici več milijonov dinarjev. V Dubrovniku m t Kotorju v Dalmaciji je bilo' porušenih več hiš. Kakor se meri toplota s toplomerom, tako imamo pripravo, ki zaznamuje tudi najbolj šibek tresljaj zemlje in spomočjo te priprave se mori moč potresa. Tej pripravi pravimo «sejzmograf» «Špilavci», pozor! V zadnjih časih hodijo po semnjih razni prekanjenci, ki goljufajo naše ljudi. Takole delajo: pred gručo ljudi ti odpre dežnik in začne vanj metati karte ter vabi ljudi, naj gredo z njim igrat za velike svote. Pri teh igrali je vedno velika sleparija zraven. Tako je na zadnjem sejmu v Postojni ogoljufal tak prekanjenec nekega revnega kmeta iz Košane za 1400 lir. Pamet je boljša kot igranje. Gradivo je pripravljeno. Vlada je pripravila ves mat.eri.jal, k:i je bil potreben, da izda odlok o rabi slovenskega in nemškega jezika v novih pokrajinah. V kratkem bo načrt predložen v ministrski seji. Radovedni smo, koliko drobtinic nam dajo namesto hleba, ki nam gre. 156 tisoč milijonov lir je stala Italijo vojska. Niso pa uračuna-ne seveda invalidnine, pokojnine, vničenja na blagu j n drugo. Tako je izračunila parlamentarna komisija. S tem denarjem b:i lahko sezidali poldrugi milijon hiš. Ako bi sc la denar razdelil leta 1915 med vse družine Italije, bi prejela vsaka družina 22 tisoč lir v gotovini. Vinski davek. V zadnji šl. »Malega l.isla» smo na kratko . Sporočili, da jo bil dne Ki. I. m. raztegnjen tudi la nove pokrajine državni vinski da-'’6k — 20 L. od lil . ki se pobira v sl,arih Pokrajinah/e drugo Lelo. Ta davek gre v državno blagajno in ga moramo razlikovali °(1 drugih davkov na vino k.i so jih postavilo dežele in občine, roc-imo -Trst, ki pobira po 80 11 od vsakega Id vina. ki se na Tržaških tleh pridela al.i v Trst pripel jo. Koga zadene? Državni davek na vino mora plačali vsakdo, ki vino sam prideluje ali pa ž njim tr-fijje. Davku je podvrženo, vse vino in tudi '’6s ]'otijot, ki ima več kol 5 stopinj alkohola. Naznanitev vina. Po zakonu bi moral vsak trgovec in vino-rejee že javiti razpoložljivo količino vina in to v dneh od IH — 17. marca. Ker pa je bil zakon kar črez noč tu, se '0 še ni povsod zgodilo. a kdor še ni javil, Stori takoj. Naznani se pri županstvu, ki naj pre kolikor mogoče na roko. Naznanitev je ustmena ali pismena; v tem slučaju brez kolika. Oprostitve davka. ■ Naznaniti se mora vse vino, zdravo ali Pokvarjeno, pristno ali peti jot. Mali kmetje, — ki z lastnimi močmi obdelujejo svoje 1)01 jo .in vinograde ter ne pridelajo nad 50 lil vina — ter najemniki morajo istočasno 3 naznanitvijo vina vložiti prošnjo za delno oprostitev davka. Na podlagi prošnje, ki naj bo naslovljena na «Uffic;io tecnico di finan-za» je davka prost. 1 hi vina na vsako družinsko osebo, starejšo od 15 tet. Davka oproščeno je tudi pokvarjeno vi-no iji tako, ki se uporablja za. napravo je-sina ali žganja, mora se pa javiti. Davka prosto je tudi ono vino, ki se izgubi, recimo, da sod prepušča ali da zgori klet. V tem slučaju se davek ne plača, oziroma, ga fi nanca vrne. Nezgoda pa se limfa, tekom 10 dni prijaviti financi. Ako se tekom leta že obdavčevo vino pokvari, se to ravnotako javi financi, nakar oblastvo vrne vplačano svoto. Kot že rečeno je davka prost tudi petijol. ki nima več kot 5 stopinj alkohola, a se fflora jstotako javiti. Izterjavanje davka. Oblast,va določijo davek na podlagi kontrole od strani finančnih agentov. Kdor ni Satanski človek. Povest iz amerlkanskega življenja. Za u,Mali list1'poslovenil Anion Primorec. IV. Trpinčenje. -— Nesitega v klet in ga dobro zaprite ! — je ukazal (Bredn. — Treba ga j©, ukrotiti, si-(,er nam razbije -norišnico. ■< Osem paznikov je vleklo Beksterja v klet., kamor ni prodrl žarek luči, kjer je biki večna tema in mraz. Trije nesrečniki ki so sedeli na ka meniti stopnici, priklenjeni ob sten«. \— Krvniki! — so zaklele žrtve. — Baz-bojniki r (Ubijalci ! Pazniki, so odgovorili z nečloveškim krohotom in prižgali majhno električno svetilko. Bekster jo še,zadnjič poizkusil uteči. Dva paznika je pobil na tla, a nato se je moral vdati. Uklenili so ga z drugimi vred. še enkrat pretepli, nato pa so ugasniti svetilko lin odšli. Ubogi nadzornik se je. znašel v strašni je-- naznanil vsega v.ina, mora plačati dva — do desetkrat večjo kazen kot bi znašal davek. Posameznim posestnikom predpisani davki ,se izobesijo tekom 15 dni na občinski deski. Kdor misli, da se mu je računal previsok davek, more tekom 20 dni napraviti rekurz proti odmer,itvi. Davek pa se mora vendar plačati; ako je tudi rekurz vložen; v slučaju ugodne rešitve rekurza, se dobi preveč plačani znesek nazaj. Kdor bi bil obdavčen za zelo visoko svoto in iste ne more naenkrat plačati, more Vložiti na naslov IJfficio tecnico di finanza kol kovano prošnjoza plačiilo vobrokih. B avli ota ko morejo kmetovalci prositi za licenco (o je za odlog plačilo davka do prodaje vina. Prošnja mora biti kolkovana. Izprememba v kleti. • Od naznanitve naprej se mora financi javiti vsaka izprememba v kleti. Viinorejec, ki proda, mora takoj plačati, davek pristojni davčni oblasti, ki izda dve potrdili, original dobi kupec, prepis prodajalec. Isto velja za trgovca z vinom, ako on proda. Priporočamo vsem, da hranijo vsa potrdila, ki se tičejo tega in drugih davkov, da ne bodo imeli sitnosti. Vinogradniki ugovarjajo. Vinogradniki novih pokrajin Italije so s item davkom hudo udarjeni. Večini leži vino še v kleteh. Radi bi ga prodali, da bi si mogli kupiti obleke in kruha ter drugih za golo življenje potrebnih predmetov. Od kod naj,,plačajo ta davek? Zastopniki istrskih vinogradnikov so izrazili pri raznih oblastih svoje začudenje in ogorčenje nad tako hitro vpeljavo tega in drugih davkov. Izjavili so, da sicer priznajo državi pravico do dohodkov in različnih davkov, a država bi morala od svoje strani ščititi koristi svojih državljanov'— v tem slučaju poskrbeti za izvoz vina, ne pa ubivati veselja do dela in podjetnosti. Vinogradniki Tridentinske so imeli veliko protestno zborovanje dne 19. marca v Tridentu, od koder so poslali vladi umestne resolucije ter naložili poslancem italijanske in nemške narodnosti, da se za iste z vso vnemo zavzamejo. Tridentinci hočejo p red -vsem prost izvoz svojega vina v Nemško Avstrijo. Pri nas se bo vršil tozadevni sestanek na Veliki četrtek v Goric,i. Prizadete Kmetske zveze naj pošljejo svoje zastopnike na Važni sestanek, ki bo pri . Jelenu. ei. Minilo je skoraj četrt ure, ko ga je nekdo izmed sotrpinov prasal: — Ali ,si tudi ti poizkusil braniti se ? — Da. — je odgovoril Bekster. — Kdo si ti ? — Bankir Gelden sem. Moj sin me je spravil sem, da se polasti premoženja in ta podli Bredli mu pni tem živinskem poslu pomaga. In ti, kdo si ti ? |Bekster je nekoliko pomislil. Ali naj pove svoje ime ? Ni imel vzroka, da bi ga zamolčal. — Bekster sem, nadzornik iz Scott land-Varda. —Kdo? Nadzornik Bekster? Za Boga! Ti si torej prav isti,, ki sem si ga želel ! Nemogoče : Sanja se ti ! Ti nisi pri zdravi pameti. — Zdrav sem kot v,i. Nekdo me je ujel na limanico lin zdaj sem tu. — Zahvaljen bodi Bog! ("'e si nadzornik Bekster, smo rešeni. V Seottland-Yar-du te bodo iskali, če te ne bo. Pepca: Dobro jetro, Nanca, danes si pej nekam zgudna. Nanca: Ivo j češ, treba delat. Kej je novga? Pepca: Včerej sem vid la toju gospodi-nju, ke je šla na Mont. Pej , kej je šla zastavt? Nanca: Veš, v revah je, n a n kar no vga gvanta si. ne upa kiipt. Veš kaku dela s klebukom? Vžej tri leta si ni anga ukupla. Pepca: Kaku de ne, sej ima zmiram ka-šn driigi klebuček. Nanca: Ti je ne poznaš, je strašno fina. Na če ti t,i jema an velik kašo n jen nutr je-ma pulino stare robe. Pred nekej mesci je potegnla ven an star klebiik jenu ga je o-pucala, jen ga je nosila, ma samo an bot; use se ji je na plači smejalo: vesok je biv klebiik, na tri štuke, adn vrh druzga, glih ku katafalk za verne duše pr svetem Antoni; na vrhi an pinč ku general Lavdon. Biv je ses cajtov kadar so ženske obroče pod krili nosile, ses cajtov Marije Tele- rezije. Ma je moštra veš, pršla je clamu jen je nardila sez anga tri klebiik e, ma pej kašne, čuj. Ta prvi, ke ga je nardila ses ta prvega štuka, je glih tak ku ana mirca od radiča, ta driigi. je ku ana rezijanska kožica, jen ta. troči bo za poleti, kadar bo šla gospa na špancijr sez gamberlinčkamj: jema an kakušji pinč na vrhi. Ma je lep, ta nar-lepši. Pepca: Nanca, povej mi, kaku je tu, de je to ja gospodinja kašn bot takii lepil rdeča, kašn bot pej usa bleda ku sveča? Nanca: Veš, Pepca, ne zameri, ne utegnem, morem hetet, gospodar je za gvišno vžej kafe skuhov jen je nesu gospodinji na postlu. An driigi bot ti use povem, kaku jen kej. Z Bugam, Pepca! Pepca: Zbugam, Nanca i Bekster ni pomislil na to lin bankirjeve besede so mu vlile mnogo tolažbe. — Tu sta še druga dva nesrečneža — je nadaljeval Gelden. — Že mesece-ležita v tej črni kleti, čeravno sta zdrava kot jaz. Tudi, ona dva sta se uprla in obal sta imela isti uspeh. Njihovi lastni ljudje so ju spravila sem in |Bredn v svoji pohlepnosti stori vse, da ju umori! — Tu je vsaka obramba zaman — je odvrnil Bekster. — Bolje bi bilo, ko bi se tudi vi vdali in čakali prvi ugoden trenutek, da zbežite- > — Imeli boste priliko — je nadaljeval Gelden, ko da ni slišal, prisostvovati prizorom, da se vam bodo lasje ježili, čeravno ste detektiv. Zraven te celicš je še ena za pregledovanje mrličev. Včeraj je dr. Bredin rezal enega svojih bolnikov. Kakor vam jo znano, mora po zakonu primarij pregledati mriliiče in ugotoviti vzroke smrti. Včeraj torej sta Bredn dn njegov asistent stopila v sosednjo celico. Od tu se vse sliši. Kai nam z dežele pišejo. Vodovodi ali Štirn**? — Kdo bo nosil stroške za vzdrževanje? Naši kmetovalci brez semenskega krompirja V dolgove lazimo. Kaj bo z vodo na Krasu? Vodovod ali vodnjaki' SEŽANA, 20. man a. Kakor znano, jo .pred nekaj tedni sklical podpre 1'ekt. /loobčrnjejnu obratov (municipalizzazio-ne dei. servizijL Tisto določitve zakona o državnem knjigovodstvu, ki se tičejo občin. Postave o varstvu javnega zdravju. Postave n pokojninskih blagajnah za ljudske učitelje in občinske zdravnike. Postave o javnih dobrodelnih zavodih. Postave o norišnicah. Postave o javni varnosti. Postave o Ijudskošolskem pouku (istruzione pubblica), v kolikor se tiče ljudskih učiteljev. Postave o javnih delili, uravnavi vodnih tokov. Razlastitveni zakon z ozirom na. javno korist. Zakon o izfi.rjeva.nju davkov. Gozdni zakon. Zakon o indireknih davkih. Postave, o porotnikih, j, ljudskem štetju, o meri in tezi. Zakon o izseljevanju. /*«> stava o prepovedi otroškega, dela v tovarniških obratihI, Postave, o nezgodah. Opomba. Kajpada je treba poznati poleg zakona tudi. dotično nared bo, s katero se razloži, kako je treba zakon izvrševati. Po širokem svetu. Nov otok. Sredi tegia meseča je začelo ob obali v Indiji bruihiati. Čez mcikaj dni so zagledali sredi vodo nov otok; dolg je 420 metrov in, doseže na enem bregu do 95 m višine. Kdo bo njegov lastnik? Na pot kdor ima korajžo. Bogatin. Vanderbildt, ki je pred kratkim umrl v Nevjorkui, je zapustil ogromno premoženje, ki je bilo cenjeno na 54 milijonov dolarjev. Ko bi se ta svota razdelila med Slovenc«, ki prebivajo v Italiji, bi prejela vsaka družina lepo svotico 24 tisoč lir- Stroga sodnija. Deželna sodnija v Rri-stolu na Angleškem jie obsodila nekega u-radnika na šest mesecev ječe, ker je mački zlomil hrbet, ko se je nekega večera vinjen vračal domov. Ribe kot teletonistinje. Velike ribiške zadruge v ameriških vodah so napravile poseben telefonski aparat, ki potom žic sega daleč v morje. Ta aparat signalizira že vnaprej, da se bližajo ribe; in ugotoviti se da, ali je množina velika ali majhna. V vodi leži aparat, ki je silno občutljiv in prenaša do ladij vtise, ki jih prejema od valovanja, katero povzročajo ribe v vodi, Vezuvova lava - umetno gnojilo. Londonski profesor Barton Scammel je dognal, da se da lava, ki jo bruiha ognjenik Vezuv pri Neaplju, izvrstno porabiti kot umetno gnojilo. S pomočjo neke kemično tekočine je lavo razkrojil in ugotovil, da vsebuje najboljše snovi. Treba je lavo uprašiti in jo oprati v omenjeni kislini. Bajč prekaša tako predelana lava vsa dosedanja gnojila. Počakajmo, kaj poreče čas in skušnja ' Mlekarna Soresina napovedala ’ II * vojno domačemu mleku. F r Ta mlekarna je spravila na tržaški trg felko,imenovano »obnovljeno« mleko (latte feintegrato), o katerem .smo napisali par nescd že v tretji številki «Malega lista«. Ta mlekarna je bila ustanovljena na zadružni podlagi, ter se je kot taka zelo u-godno razvijala, tako da je danes gotovo največja mlekarna na čelen svetu. Dnevno dobiva od svojih članov nad 1500 lil mle ka, s katerim zalaga različna mesta, med lem tudi Milan in Rim. Nahaja se v bližini Gremone .in ima priključenih še več drugih manjših mlekarskih podjetij, od katerih proizvaja, eno 'mleko v prahu, drugo pa kondenzirano mleko, tako kot. je to, ki prihaja v Trst, v zgoščeni (kondenzirani) obliki. Takoj, ko se je to mleko j)ojavilo na tržaškem trgu, se je občutila znatna konkurenca našemu domačemu mleku in misliti je bilo na odpor. Zbrali so se skoro vsi proizvajalci (producenti) domačega mleka na sestanek, katerega se je udeležil tudi zastopnik «Malega lista«. Na sestanku se Je pretresel sedanji položaj na mlečnem trgu in sklenilo se je poslati deputacijo k oblastvom in zahtevati od istih, da prepo-Vedo različnim mestnim mlekarnam prodajati pristno domače mleko in istočasno tako imenovano «obno)vfljeno» mleko, ravnota k o, kot je prepovedano mesarjem prodajati v isti mesnici konjsko in goveje meso. Sklenilo se je tudi nabaviti nepristransko spričevalo o kakovosti obeh mlek ter isto obelodaniti v časopisih, kakor tudi drugače pokazati prebivalstvu razliko med obe-;mi mleki. Značilno za »obnovljeno« mleko je to, da ga v bolnišnici ne dajejo takim bolnikom. katerim je predpisana mlečna kura. mlečno zdravljenje. Taki bolniki dobivajo le pristno mleko, dočim dobivajo drugi v kavi « obnovljeno« mleko. Na sestanku mlekarjev se je razmotrivalo tudi vprašanje, kako izkonkurirati »obnovljeno« mleko potom nižjih cen pravega mleka, kar pa ni bilo sprejeto in hi bil tak sklep tudi nepravilen, ker gotovo (je, da je pristno mleko več vredno kot obnovljeno, in so še nižje ceno danes popolnoma brezmiselne, ako računamo visoke cene senu. Žalibog je danes enoten boj proizvajalcev pristnega mleka zelo otežkočen, ker ni tu nobene prave organizacije. Drugače bi bilo. ako bi bili vsi podeželski mlekarji in zadružne mlekarne organizirane v enotni organizaciji, do katere pa v doglednem času moramo priti, ker je nujno potrebna in bo ;v bodoče še vedno bolj. Kocka pade v kratkem. Gre za obstoj naših denarnih zadrug, ki imajo naložen v Jugoslaviji denar, ki še ni bil izmenjan v lire. Med Italijo in Jugoslavijo so se vršila pogajanja trgovskega značaja. V ta pogajanja spada tudi naš denar. Zakaj naš denar je v blagajnah ljubljanske Zadružne zveze, ki nam dolguje milijone. Ako bi nam hotela ljubljanska zveza vrniti denar v lirah po ključu 60 stotink za vsako krono, bi šla takoj pozlu. Zato je ljublianski zvezi zelo na tem, da Se to vprašanje ugodno reši. Pri Sv. Mar- gariti se je sklenil med obema državama sporazum, ki v 32. točki takole pravi: «Da se rešijo druga vprašanja, ki so predmet nesporazuma med obema strankama, bo vlada kraljevine Italije stavila na razpolago vladi kraljevine S. H. S', v roku od 40 dni potem, ko stopi ta sporazum v veljavo, .svoto od 16 milijonov italijanskih lir. Vlada kraljevine S. H. S. izjavlja, da niti ona niti njeni državljani ne bodo imeli drugega prava terjati odškodnine ali plača n ja od italijanske vlade radi zamenjave avstro-ogrskega denarja v lire, ali radi škode, ki je vsled tega nastala in ki so jo pretrpeli državljani S. H. S. na ozemlju, združenem s kraljevim) Italijo, ;in ki niso vpošteti v posebnih sporazumih.« Ta sporazum je bil objavljen v belgrajskih «Službenih novi nah« 23. svečana t. 1. Gre za obstoj našega zadružništva: za 16 milijonov kron gre. Komu bo dala belgraj-ska vlada denar, ki ga dobi v par tednih iz Rima? Trpele so banke in trpele so zadruge pri izmenjavi. Ranke ,in naše zadružništvo tirjajo denar. Kdo ga dobi? S kom bo vlada? Resnici na ljubo moramo povedati, da je bil v vsem našem dosedanjem boju na naši strani voditelj narodno napredne stranke, bivši minister dr. Gregor Žerjav. Pravtako z veseljem povdarjamo. da se je te dni dr. Korošec potegnil v Beogradu v prid zadružništva. Toda banke so močne, one imajo mnogo zaveznikov in tudi v odličnih osebah v Julijski krajini. To je žalostno, a resnično. Ako se zamenjajo krone bankam in se zadruge pustijo na 'cedilu potem v kratkem likvidiramo vse zadružništvo .in naš narod na Primorskem bo gospodarsko neskončno padel. Ali smo res tako zapuščeni, da se nikomur ne usmilimo? Odgovorni čini tel ji, k.i ste zamudili ugodne prilike, storite ob enajsti uri svojo dolžnost! Naši sejmi. Dekani, 9. marca. Na sejm so prignali 12 volov, 55 krav, 5 telet, 6 konjev, 98 oslov, 46 prašičev za rejo, 23 ovc. Cene : vol 350-400 lir na k vi n tal žive va-ge, krave 300-350, teleta 500-525. Konji so šli po 1500-2500 na glavo, osli 100-300 lir za glavo, ovce po 70-100 lir. Prašiči 6-7 lir kilo žive teže. Kupčija jo bila precej živahna. Prodalo se je živine v vrednosti 25 do 30 tisoč lir, Ta sejm je bil manje o-biskan kakor 1921 in 1922. Županstvo je vložilo prošnjo za mesečni sejm. Upamo na ugodno rešitev. Sežana, /2. marca. Prignali so 180 konj, 400 glav goved, 200 prašičev. Kupčija srednja. Konji 1500-2000 lir. Govedo živa teža 3.50 do 4 lire. Prašiči 40-50 lir. Na stojnicah dosti vsakovrstnega blaga. Pazin, 5. marca. Prignali so 240 volov, 216 krav, 32 junic, 15 telet, 18 konjev, 5 mul, 25 oslov, 140 prašičev, 15 ovc, 2 kozla. Gene : volovi 240-4, krave 2.40-3.80, junice 4-4.20, teleta 4.20-4.40 žive teže; konji po 500-1500 lir, mule 350-600, osli 120-240 lir na glavo. Prašiči 5-5.40, ovce 5.20-5.30 lir žive teže. Seno 60-70, slama 30-35 lir na kvintah Ajdovščina. Prignali so 92 volov, 90 krav, 10 juncev, 22 junic, 11 telet., 244 prašičev. Kupčija srednja. Cene: goved za meso 3.20-3.80, za pleme 4.50-5, prašiči 125-150. Cene ▼ Trstu. Seno kravje 68-72 L po q » konjsko 60-65 » detelja 70-75 » Iz Italije ni ponudb sena, pač pa iz Ru-munijo po ceni 50-55 L, a brez vzorcev franko brod Trst. Drva 11-13 L po q oglje 38-42 » krompir 80-85 » jajjca 40-50 .(mnogo dz ) Jugosla- vije) — mleko neisprernejeno. Cene ▼ Istri poprečno računane za čas zadnjih dveh tednov. Mleko: Motovun 100, Paz 100, Novigrad 160. Piran 160, Izola 180, Mali Lošinj 250 stotink na liter. Jaica: Paz jn Krašica 35, Motovun in Pičan 40, Oprtalj 50, Mali Lošinj 55, Izola 70 stotink za eno. Drva: Paz 6, Pičan 8, Piran in Novigrad U lir na kvintah Govedna: Oprtalj :in Novigrad 2.75, Mali Lošinj jn Izola 3.20, Piran 3.60 na kilo žive teže. Koruza: Izola 95, Pičan in Krašica 100, Motovun 105, Oprtalj 125 lir na kvintah Seno: Izola 65, Piran 68, Pičan in Motovun 70, Mali Lošinj 75 lir na kvintah Naravno olje: Pičan in Novigrad 7.50, Motovun 10, Oprtalj 9-11 lir na liter. |Belo vino.- Oprtalj 130-160, Motovun 150-200, Piran 170, Izola 200. Črno vino: Oprtalj 160-180, Mali Lošinj 170-180, Piran 190, Izola 220 lir na hektoliter. Janci: Pičan 70 lir, Mali Lošinj 40-50 lir na glavo, Piran 5-6 lir, Novigrad 5-5.50, Krašica 6-7 lir žive teže, Motovun 5 lir zaklan. Te so bile cene jancev 13. marca. V Materiji so prodajali 18. marca jance po 7-8 lir. Cene v slovenskem delu so razvidne iz sejmskih poročil. Izvoz istrskega vina. Meseca februarja so s parniki izvozili iz Istre v Trst 939 hi, v Pulo 772 hi. Trst in Pula sta torej v tem mesecu uvozila 1711 hi istrskega vina. V mirnem času so bile te številke vse drugače visoke ! Cene v Bocnu na Tirolskem. Županstvo je na Jožefovo določila za naslednje tedne sledeče cene : goveje meso sprednji deli 8 lir, zadnji deli 9 lir., kravje meso 6.60. VAL UTA. Dne 21. t. m. si dobil ali dal: za 100 franc, frankov 137-138 Lir » 100 švicarskih frankov 380-383 lir » 100 nemških mark 10 cent. » 100 avstrijskih kron 3 cent. » 100 čeških kron 61-61.50 lir » 100 dinarjev 21-21.50 lir » 1 dolar 20.50 lir « 1 angleško šterlino 96 50-97 lir. Prihodnji sejmi bodo: Prihodnii sejmi bodo: 24. marca v Boljuncu 26. marca v Divači 2. aprila v Jelšanah 2. aprila v Herpeljah 4. aprila v Dutovljah 5. aprila v Nabrežini. Prosimo poročil. St o v. 7. Urejuje D. O. Dopolnilna uganka. 3 4 r> 6 7 8 9 10 11 12 U 1. Kovina, 2. de} vrat,, 3. zabava, 4. zdrav rastlina, 5. drevo, C. npčni pt}č, 7. reka. 8. čednost, 9. del voza, 10. divja žival. 11. sobna oprava, 12. domača žival, 13. so rodnica. — Črke v prostorih s pikami pove-dd vzrok gorja v naših dneh. Rešitev do 4. aprila. Nagrada 10 lir. Strti orehi. [Besedna uganka, priobčena v 3. .številki: miza. Rešitev 22. Izžrebani Jo-siip Abrahamsberg iz Kačje vasi pri Postojni dobi po pošti deset tir. Gospodarski list, ki izhaja v Gorici na Corsu Verdi 32, stane letno 12 lir, bo prinesel v 3. številki, ki izide te dni, sledeče sestavke : Ne samo pravice, tudi dolžnosti. Živinozdravnik Josip Gerbic : Naša govedoreja. Just, Ušaj : Povzdiga sadjarstva. J. G. Državno posestvo v Prestranku. Pogoji uspešnega mlekarstva. Mlečni trg v Trstu Franc Sirk : Novi način pobiranja davkov. Vprašanja in odgovori. Ing. A. P. P.: Letna izguba štirih milijonov. A. Bajec : Knjigovodski tečaj. Gospodarski drobiž. Razne odredbe. Razno. Kmetovalci,' gospodarji, naročite ! NAŠA POŠTA. Na razna vprašanja, kaj je s Kmetijsko zadrUgo bomo odgovorili prihodnjič. Naročniki, ki plačnjcjo list potom poštne položnice (in ne potom čeka), naj vedo, da pošla v Trstu ne izplača svotc, ako je naslovljena samo na naš poštni predal 37. Zato mora biti omenjen tudi «Mali list». Do bo živel «Mali list«, so darovali : K. R. v Barko vi jah 2 1 N. N. v Št. Petru Vesela družba Tončka Sancin kmetovalec prejšnji izkaz 4 » ti » 1 » 2 » 22 » 1 1 E I v Gorici, na Korou st. 6 i • 1 p1p1*11[■J•1? k | ■ I ° 1 • r 1 • M 1 M • 1 a|« m j i K■ | • | e ° 1 ®1 * 1 e I•i*|v |* •1 ° • | m | t * 1 * 1 * 1 • 1 a | a |!K|a olm i | 1 | m Kdo da še ? Skupaj 37 lir. Tisk. S. Spazz&l t Trsta. Dvonastropna hiša v sredini mesta Ptuja, Prešernova ulica 27 poleg realne višje uimmnazije, se proda za 125.000 dinarjev. Pod hišo jt ve ika betonirana kret pripravna za trgovino s sadjem ali vinom. V dvoriščnem dvon >dstrop-nem traktu hiše so skladišča m zadaj vrt za zelenjavo. Ponudbe na Franc Čuček, Plul. •••• občinston KONC. ZOBOTEHNIK R. COVACICH prejema od 9*13 in od 15-19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „RomaM) ep Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA - TRST i Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Vedeža,Kleinmayerjeveita!.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najno-A' vejše slov. knjige. TA Sever & Comp.-TRST ulica Machiavelli štev 13 telef. 22-59 Prodaja vsa vrtna, travniška In cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih oenah Na željo po-s*Ija oenik za I. 1922 brezplačno. Direktni uvoz. -ijlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllL ID. T^opsano | 1 Zdravnik socialist za Mw bolezni 1 Sprejema od 12-1 in 6-7 za gospe od 5-6 1 Via S. Lazzaro 17 prvo nadstropje | 1 tik cerkve sv. Antona novega ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiF Brivniea Konic Franc - Gorica Trsn/nik 28 se priporoča cenj. občinstvu - iiiiiiiiiiiiiiHiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHff Uvozna in izvozna tvrdka Debiasiozi Domeniš Skladišča: TRST, Via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelane, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je Šeškega izvora iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiit ADRIA-CEVLJE Izieltk Čevljarske zadruge v Mirnu * / s,** ta® dobiš v prodajalnah; MViaReltoril-Gori[a.[orsoVerili32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. IVAN KERŽE j ima v lastni zalogi najraznovrstnejše S ■ . ■ kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in ■ emailirane prsti. TRST-Piazza San Giovanni 1