Štev. 4.
V Trstu, 30. maja 1869.
Tečaj I
JUKI S PUŠO zabavlja zadnjo nedeljo vsacega meseca. — Alto bi utegnola gospa Policija kako število] tega lista konfiscirati, napravimo druzega.
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga za malo denarjev, i sicer celili pet mesecev (po vsi avstrijski deželi) za 25 soldov, zunaj za 2 franka.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knj i-garju Mfinstru, in v tobakarni nasproti pošte. Za pet soldov ga lebko vsakdo — v žep vtakne.
pnsn
Dolgočasen list — za Lakone, Nemškutarje i drage nerodne ljndi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — — —
Kranjski.
Novice: Ljuba Danica, meni je že preveč tega bobnanja po možganih.
Bi bilo vendar dobro, če bi Herkul iz Maribora sèm prišel __________in nekoliko teže na svoja pleča vzel.
Bajest vrečo šiva, hoja, hoja hoj !
Brestelj vanjo vsipa, hoja, hoja hoj !
Bajest jo zaveže, hoja, hoja hoj !
Brestelj v hišo spravi, hoja, hoja hoj !
Bajest jo zaklene, hoja, hoja hoj !
Brestelj pa odklene, hoja, hoja hoj !
Prišli so tatovi,
hoja, hoja hoj !
Vrečo s sabo vzeli, hoja, hoja hoj !
Bajest v vodo skoči, hoja, hoja hoj !
Brestelj v mlako pade, hoja, hoja hoj ! ! !
—b—
TRST, 29. maja. Danes je gospa Policija „Jurja s puso jna taboru“ konfiscirala* in ostale izliše pobrala, /eterih je bilo še 17! „Laibacher Tagblatt“, was willst Du — noch mehr?! ^
Slavjani ! Zjedinimo se ! ! Živio!!!
SLOVENSKI ATLANTI.
Dva Jlrpmiitra"
(Himna.)
Slovenci !
Ne udajmo se ! ! Živio ! ! !
Kaj je škandal vam, predragi, mogoče povedati ni, Pojdite v rajhsrat na Dunaj, pa videli boste sami. *
* *
Vedno bomo te ljubili
Bajest ti,
Ko bi te kedaj zgubili Nas tudi nič več ni.
Zapojmo ti: Na zdravje!
Prav po kravje.
Ko sem na Dunaji bil Videl sem Beustov obraz Videl sem Beustov obraz Ter se ga kaj veselil.
Prišel sem zopet dormi Videl ga nisem nič več, Videl ga nisem nič več, Tožil sem revo Bogu.
Pride na misel mi kaj Dam si namalati ga.
Dam si namalati ga,
V sobi mi visi sedaj.
*
* *
In Beust je rekel: Naredimo Slovenijo po svoji podobi. Noge naj ima iz ila, život iz apna, glavo pa iz blata i brez srca naj bo. In drugi so ga poslušali ter začeli delati Slovenijo — pa se jim je precej razrušila, kajti nogé so bile preslabe, da bi jo bile držale.
-b-
2-5
o
Pri studencu.
Mimika •* (Zamišljena)	O minuli čas !
O lepša polovica mojega življenja!
Jožko:	Tvojega življenja? kaj?!
Ti cvet „Slovenije“ ! ti ... .1
Gospod K. Frakovec: (Mimogrede) Nu! nu! cvet „Slovenije“...! (tiho) „Slovenije“?! sem prav slišal? (se na glavi popraska) Presneto ! to je pa že nevarno ! ljubimci pri čarobnem luninem svitu že imajo „Slovenijo“ v mislih. Pač dobro, da slovenski prvaki v Beči spijo — i tega ne čujejo. Ne zmenijo se sicer za glasove Slovencev, a tak prizor bi jim gotovo spet zbudil sladko spa-vajoče pesniške čute — zbudil bi jim spet ljubezen do domovine, i ne dali bi se ljubimcem osramotiti, ter bi menda navdušeni za „Slovenijo" govorili.

ce
M*
•JS
Sl
N
t K
Šolski oglednik nove baže!!
Bil sem pred več leti v ... blizu Trsta ; obiskal
sem tamošnjega učitelja in ga najdel v šoli, ktera, dasiravno zelò prostorna, bila je natlačena z fantalini i deklicami, ker v istem času tam še ni bilo učenice.
Poletje je, in okna šolske dvorane so odprte. Ko vanjo stopim,• vstanejo vsi otroci, in učitelj me prijazno sprejme. Ko stara znanca, pogovarjava se nekoliko , in potem ukaže učitelj (se ve da bolj izurjenim) svojim učencem: naj dokažejo da so se v šoli kaj učili. Fantalini in deklice pričnć z očevidnim veseljem čitati, pisati itd., vsak je hotel prvi biti, drug druzega je iskal prekositi, učitelj pa je zategadčl kaj zadovoljno šmunclal.
Ali med tem ko šolarčki i šolarice svojo zmožnost in pridnost kažejo, pričnem se jaz na vso moč smejati! Učitelj me iz začetka dvomljivo gleda, poskusi tudi on z menoj vred se smejati, brez da bi vedel čemu se jaz smejem; ali ker je revček znabiti mislil, da se jaz njemu ali njegovim učencem smejem, brzo resen postane in me vpraša: k čemu toliko smeha? —
Razne stvari.
*	Turški Sultan naročil je 1000 iztisov ljubljanskega „Tagblatta“, čigar načela bo skrbno nasledoval, ter se po njih takrat ravnal, ko bode hotel v svoje cesarstvo vpeljati nemško kulturo.
*	Pravijo, da se g. Trpinu v Ljubljani pripravlja v redakciji „Tagblatta“ lončena medalja zavolj tega, ker je toliko let prodajal molčeči papir. Crčkarji imenovanega časopisa bojo mu to veselje iz hvaležnosti naredili, ker jim papir ne daje zaušnic, kadar po njem pišejo.
*	G. Dežman kupil si je velociped z namero, da bo ž njim komedijo delal, kakor nekdaj s prekletimi grabljami — ker teh bi se rad vsaj v naslovu rešil.
*	G. P isker, realni profesor, predlagal bo v prihodnji konšt. seji važno vprašanje: Kaj bi bilo, ko bi bil „Žabjek“ v kravji dolini, ter bo dokazal, <ia je „Sternallee“ stareji od Radetzkyove štatiie.
*	„Juri s pušo“ in pa „Brencelj“ srečata 6e te dni. „Juri“ napne petelinčka, „Brencelj“ zažvižga — vse branjovke pazljivo gledajo, kaj se bo zgodilo, stareji možje se pa tiho pobere», rekoči: nismo nikolj bili radi priče. In kaj se zgodi ? Pomenljivo si namigneta i vsak svojo pot odideta. Branjevke so si na tihem šepetale, da se ima skorej pokazati — repata zvezda.
*	Gosp. dr. Kesmacher piše brošuro, v kteri bo dokazal, da slovenska i nemška stranka ste si le za tri črke navskriž, t. j. dii prva želi slovenskemu jeziku pravico, druga pa krivico. To je pa — pravi — malenkost, zavolj ktere se Slovencem ni vredno pričkati.
*	„Že toliko o taborih slišim, pa vendar še prav ne vem, kaj to pomeni“ — vpraša Mihec Lukca. Lukec, prebrisan fant iz dolanjske fare, dolgo ne premišljuje, z očesi migne i poreče: „Tabor je bil svoje dni slovenski svetnik, kterega pa Nemci za tacega niso spoznali, ker jih je žrl. Zato pa vsako leto ne smemo praznovati sv. Taborja, — ampak vsacih 1000 let le enkrat.“ — Mihec debelo pogleda i reče: „A zdaj še le vem, zakaj Nemci dan današnji taborite žerč» !“
*	Sliši se, da bo gosp. Chorinski, predstojnik v Črnomlju, na prihodnjem taboru na Vinici prvi govoril, ter bo jasno razložil, da so njegovi „gerichtsdineri“ trgali z voglov taborske oglase iz — čistega rodoljubja.
Lj. T-ć
Jaz od smeha nisem mogel besedice ziniti, zatorej kar mimično z desno proti srednjemu oknu pokažem; slonila je namreč tam — gTava oslovska I
Ali glava ni bila lesena, enaka tisti oslovski glavi, ktero so še pred nekimi leti, posebno na Kranjskem, učenci iz šole na	dom	in od doma	zopet v	šolo nositi
morali, ako so se predrznoli v šoli — kako slovensko besedo spregovoriti! — — Ne, bila je glava živega osla, ki je skozi	okno	v šolo milo	kukal in	se — da
resnico povem — tako rekoč v mene zagledal.
Učitelj pogleda k oknu, vidi glavo osla, zasmehlja se, pa — dalje nič! A ravno zato, ker se učitelj zavoljo osla še ne zmeni, smejem se jaz še temveč, med tem ko mi on očita, da je neumno se takim oslarijam toliko in toliko smejati! — „Osliček, ki ga tu vidite“, nadaljuje učitelj, „sliši našemu sosedu; dobra živalica je, še le dve leti star; mi smo ga vajeni, ker vsaki dan vsaj enkrat k oknu pride in v	šolo	pokuka; da se je pa	osel danes
ravno v V a s (v	mene	namreč 1) tako	zagledal,	ne vem —
znabiti da Vas še nikoli vidil ni!“ —
To je bilo meni preveč, — še bolj se smejam, zato kar hitro z eno roko zgrabim moj slamnik in z drugo nogo skočim iz šole, brzo tečem proti mestu in se po poti vnovič in čedalje bolj smejem o — šolskem ogledniku nove baže ! ! — —	1	—šp—
v
Čujte, čujte sini Slave,
Kak vzdiguje hidra glave, Kaki hrup nas še obdaja, Nas zatreti vse, preti!
Zdaj na noge vi junaki,
Zdaj odbijte glave spaki!
Up mini nas ne navdaja, Dokler vrag se ne zdrobi.
Dost so vragi nas psovali, Nam pravice so teptali;
Moc jih naša naj raztreši,
In pravične jeze grom!
Mati Slava se smehljala, Sinke hrabre ho spoznala; Zlog a le nas stiske reši, Varje svobodo in dom!
__-----j_	J
Brezovič.	Zakaj je zadnjič	Juri	v rudeči	srajci izšel?
Šaškovič. Ker ga je luna trkala.
Brezovič. Zakaj so na Češkem izjemnemu stanju slovo dali? Šaškovič. Ker je nastopil izjemni stan v ministerstvu. Brezovič. S kom bo Avstrija alijanco storila ?
Šaškovič.	Z Ogrsko.	h.
*
* *
Dr. Toman in slovenski kmet.
Kmet. No, gospod doktor ! veseli me, da Vas zopet vidim. Kaj dolgo ste se na Dunaji mudili. Ste nam li kaj dobrega od tam prinesli ? Je-li trnje reihsratsko rodilo kaj grozdja narodne ravnopravnosti ? —
Toman. To sicer ne ; ali orehe je vendar le rodilo. Evo jih 1 Kmet. No, saj orehi so tudi nekaj vredni. Le sem ž njimi! Toman. Ne morem, ljubka moj ! Vi ne dobite celih orehov, ampak le en del od njih; kajti na Dunaji se je tako sklenilo, da moram dati cerkvi — grenko skorjo, ljudstvu — trdo lupino, a jedrca ostanejo nam — državnim poslancem.
Kmet. Glejte, glejte ! Saj nijmate slab gusto, vi državni poslanci. Jedra Vam so menda dišala, zato se nijste od rejhsrata ločiti mogli. Gospod doktor ! ker nijste nam nič boljega prinesli, pa še skorjo i lupino za-se obdržite, drugi pot pa nikar več na Dunaj ne hodite. Da ste mi zdravi, gospodine doktor ! —	D_i,
TELEGRAML
Na Kalcu, 9. maja. Dežmož in prah sta se na pivškem taboru tepla in na tla metala, iz tega je tak’ blat’ postal’, — in ljudje so po njem hodili — ; pa, ako ravno jih je blizo 9000 po tak (•m)_ blatu stopalo — vendar pravi, da jih ni bilo več ko 4500 ; torej jih je ta požeruh 4500 požrl. (Dober tek pesjan) !	Pi-i
Iz	Na našem vseučilišču začne v
kitajskem jeziku predavati Snigge’š Umgang mit äßenfdjett profesor ,'pt'Uteidj.
Iz Dunaja. Slovenski poslanci so zapustili leseno hišo ter se podali v zidano.
„Io rinuncio ai diritti del §.19.“ (Jaz sc odpovem pravicam, ki nam pristujejo po	§. 19!)	£
-«s©-—	g	.
iDQDQiaSO:®	S‘3
Žlahtni hrib. (Prošnja) Pred tukajšno kavarno je ce © vsmiljenja vredno, od „Fortšritgajsta“ zmešano človeče, ki £ © vpije da je ^efcubinber, in veže piskre za shrambo ^ ” Dežmoževega masla. Ker pa Nemškutari pravijo, da je	J®
to gnusno maslo, še zanje preslaba zabela, in ga torej ne	®
morejo rabiti, — se je bati, da bo revček od glada konec ^ vzel, ker se ne potrebujejo več taki piskri. V mladosti ec se pa ni druziga naučil nego zgoraj imenovane piskre « jg vezati ino slovenski kruh jesti, zato se prosi: da bi „Juri s S3 © pušo“ njemu saj toliko podaril, da bo imel za ^ortfcfjnttšgeift tß "
?%
ino za tobak za noslanje — in bo raji kihal nego pa tuje mimogredoče ljudi s tim vpitjem nadlegoval ! Mir. Planinski.
Iz Ričetmeksike. Dne 72. maja 1999£. leta smo .2,^ imeli veliko slovesnost. Blagoslavljali smo namreč naše ^ © orguljice, koje so nam pri tej slovesnosti prav lepo donele ; ® > tudi godcev in pevcev nam pri slovesnosti ni manjkalo ; g 0 popevalo se je, da je blo kaj ; pa igralo tako , da se je 5 j®
--	-	-	*	(J.	—
O
cerkev — in zvonik tako tresel, da so zvonovi v „turnu sami začeli brneti. Po tej slovesnosti je stopil gosp. dr. g -g Kirschenprošt med — izhajajoče iz cerkve — kojih je bilo več, kak na Vižmarskem taboru in je blizo tako-le govoril: „Predraga mi gospoda, gospe, kmeti, kmetice in s „še druge	stare babke ! Kar ste Vi danes videli,	slišali g	g
„in čutili,	tega ni nikdar nobeno uho videlo, nobene oči	^
„niso slišale, noben hrbet ni čutil. Videli ste, kako prijazno p, ^ „so nove orguljice zapele, pevci doneli, in godci trobentali. g „Alj Vam srce ni ružilo, kak dva funta staro prase v ^ ^ „Žaklji — kadar je oni, koji ima phummperdumm , na ‘£7 vpauke zolo piskal.“ — — Naš g. dr. Kirschenprošt še ^ 0 je neke jako zanimive besede govoril, samo da nimam časa »»> da bi vse	povedal. Konec njegovega govora je bil	ta-le,	*	g^
da so pre	predstariši vso mesto s tikvami (bučami)	pota-	S
racali, prišle so svinje, so tarac tikvin pojele , in še zdaj ,2 Jj nima taraca. — — Naš gosp. dr. Kirschenprošt je ves ^ .g naroden in čitalničar non plus ultra. Kak nam on ma- « terijalno čitalnico podpira, to ni za povedati. Niks zweit’s. >© ^ Voljen je bil enoglasno za uda in vpisal se je sam za ^ ^ odbornika. Da on vsaki dan pridno v čitalnico zahaja, mi ni treba omeniti .... kajti to si lahko vsaki misli. — —
Slava tedaj g. dr. Kirschenproštu, le tako naprej, in naj nam nabira toliko udov kak dozdaj, te bo čitalnica skoro na konju..........!	Šmeks !
Jur,ja s pušo.
Ako se bo videlo, da od sedanjega mi-nisterstva nimamo nič pričakovati, naši poslanci — ostanejo v državnem zboru.
Ako bo slovenski narod na vsih taborih zahteval združenje Slovencev v jedno kronovino, vstvarilo bo Bürgerministerstvo — izjemni stan.
Da se na Dunaji zelo posvetujejo, kako bi novo Slovenijo vstvarili, je res — neresnično.
Neki človek, ki je hotel nad Beustom atentat doprinesti, postavil je poslednjih dni pred Nj. Ekscelencijo plošček, na kteremje bila strupena — sprava s Cehi.
Ker so Španjci kraljico Izabelo spodili, je Napoleon njej v dopa-dajenje — ostal na svojem prestolu.
30000 ljudi je na Vižmarskem taboru glasovalo zoper Slovenijo — nez e dinj en o.	_b-
Smešno je, kako se arabsko gimnastično društvo s tem šopiri, kar vse umeje
vsaj so to že pred umeli tudi naši manj močni gosp. ministri.
.Potočki;
LISTNICA VREDNIŠTVA.
Našim čč. bralcem bo gotovo všeč, ako priobčimo to-le nam poslano, izvrstno pisemce:
„Jurju s pušo prijateljski pozdrav! — Ker vem, da si rad „dobre volje in da rad tudi druge pikaš, pošiljam ti, care amice, „spet 50 kr. za frakelj žganja. Kadar bo treba iti streljat laške „mazurine in nemške pepeluharje, izpi glažek slivovice, vzemi „pušo, nabaši jo dobro in glej, da dobro pomeriš.
„Tudi slovenskim polhom in zaspanim netopirjem ne prizanesi; udari jih, če je treba, s kopitom svoje puše, da se zdra-„mijo. Fred svojo hišo moramo tudi pometati, kar sicer nekemu „slovenskemu časopisu ni prav, ker hoče vse hišne smeti v en „kot v hiši opraviti.
„Poglej včasih tudi čez meje slovenske domovine, doli „na Hrvaško. Tam se je izredila gosenica, ki hoče vničiti „južno slovansko drevo. Ustreli to strašno pošast starčevijansko, „ki je dolga in grda, kakor ime: Fer Nando Pl-0hl Herdvig-Ov, „mudroslovac, učenik naravoslovnih znanosti na Gradačkom uni-„verzitetu.
„Vprihodnjo Ti pošljem morebiti kako granato. Pravico „imaš vse nabasati v svojo pušo, kar Ti pošljem.
„Pozdravlja Te Tvoj	benedicus ficus volus
„V Gradcu.	Oblazarić.“
Proč. g. A. D. v S.: To drugo prih., ker narisi prepozno došli; — čč. gg.: -b- v N., R. T. v P., Filodemus v L., L. T. v K. : srčna hvala, pričakujemo še več ; vsi Slovenci naj naš list ne samo materijalno, temuč tudi duševno podpirajo, da se bo Ljubljanski Tagblaterček še bolj jezil! — C. g. Jože P-k v Vel. N.: Vsira naročnikom, kterih ste nam iz golega rodoljubja res veliko število nabrali, smo list poslali. Pošta Ormož prijema
blizo 90 iztisov: mogoče da se tam kaka pomota zgodi. — G. g. Mir. K. v P.: Zopet Vas moramo pohvaliti kot izvrstnega lovca na — naročnike! Tacih lovcov le 100, in „Juri“ imel bi gotovo ne samo v v s i h Farhofah — kakor Tagspicelček pripoveduje — ampak v vsaki slovenski družini svoje bralce, in to bi j bilo pravo ! — Č. g. Hinko Ž. v P. in preč. g. L. S. v Z na Koroškem: čč. gg. Fr. K-l v Varaždinu; Mir. B-k v Beču; J. B. v Reki; M. K. v Oseku; L. D. v Arlici : Dobro ste agitirali! Le tako naprej, in „Jurče“ bo zmirej dobre volje. — č. g. Niko P-č v KraljevicL-Lepa hvala za veliko število naročnikov; 4 f. 50 kr. ste preveč poslali, to pa — nič ne škodi; poravnali bomo v drugem polletju. — SI. Vred. lista Laibacher Tagblatt. : Le reklam delajte, „Juri“ Vam bo hvaležen ; škoda da Vašega lista ljudje še zastonj nočejo Zdaj pa vsim prijateljem „Juija“ zakličemo Na zdravje! in darujemo njim ta-le
REBUS.
kß
Mir.
Kdor nam prvi pravo rešitev Rebusa pošlje, dobi — da veliko ne obljubimo — skozi G mesecov „Jurja“ zastonj.
Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloyda v Trstu.