ROBNI ZAPISI
Wilhelm in Helga Strube
KEPLER
Založba Obzorja, Maribor 1992
Wilhelm in Helga Strube sta zakonca (ki se ukvarjata s pisanjem biografij), ki v slovenskem knjigotrškem prostoru nista popolnoma neznana; pred leti je Založba Obzorja izdala njuni biografiji zakoncev (spet!) Pierra in Maric Curie ter Nikolaja Kopernika, tokrat pa se v isti zbirki - Veliki ljudje - predstavljata še z biografijo o prvaku astronomije 16. in 17. stoletja Johannesu Keplerju. Strube-jeva se Keplerja lotevata sinhrono, se Pravi, da ju poleg njegovega ustvarjanja oziroma odkrivanja, poleg njegovega notranjega in zunanjega življenja ter potreb, ki iz tega izhajajo, zanima predvsem Kepler v času poznega 16. in prve
polovice 17. stoletja (knjigo bi morda lahko označili tudi kot »dvojno biografijo«, zakaj ob Keplerjevem življenjepisu se nam pred očmi sočasno razkriva življenjska ter poklicna pot njegovega prijatelja ter finančnega zaščitnika vojvode in generala Albrechta Wallensteina) ter vplivi taistega časa na znanstvenika, ki mu je uspelo dokazati Kopernikovo hipotezo o obliki zemlje, ki mu je uspelo odpreti pot dinamičnemu pojmovanju astronomske znanosti, pa zato ni pristal na grmadi. Morda o Keplerju več kot sicer zelo korektno spisano biografsko čtivo Strubejevih pove njegov izrek: »Nihče ni na tem svetu samo zase, temveč je vsakdo prejel svoje darove, da bi jih lahko koristil za druge.« (Tadej Čater)