Poštnina plačana pti Pošti 5102 Celje, V12 JANUAR 2012, cena 2 EUR tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com ' i. „ i BasmE ci.o.o. 031 652 437 Heier Zmaher s p Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur - Telefon: 03/ 749 26 00, Gsm: 041 596 790 Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2012 352(497.4 Šentjur) NOVICE 0105603,1 cobiss o ŠENTJURSKE Haas Iksgteiifes wBM8i] na ge&cthiSsGiB Več informacij na tel. št. 03 747 16 70 ali 031 718 261 ali preko elektronske pošte na naslov info@lusentjur.si LJUDSKA UNIVERZA S: iENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur VID VALIČ & DENIS AVDIČ udar po moško! DVE URI ČISTEGA SMEHA! I m V četrtek, 15. 3. 2012 ob 20.00 v Kulturnem domu Šentjur Vstopnice za predstavo lahko kupite na Ljudski univerzi Šentjur, Mestni trg 5, 3230 Šentjur Cena vstopnice: 16,00 EUR A Stičišče idej. q Petek, 10. februar 2012, 19.15, cerkev sv. Jožefa, Celje E I/esperae Josephinae ■Si, orgelski koncert § Petek, 17. februar 2012, 21.00, Local o LocalCoolTura S" Arctica Petek, 24. februar 2012, 19.00, cerkev na Rogli Glasba z Rogle Počitniški koncert za male in velike otroke Petek, 9. marec 2012, 19.15, cerkev sv. Jožefa, Celje Vesperae Josephinae G. B. Pergolesi: Stabat Mater Suzana Ograjenšek, sopran, Morgan Crawley, kontratenor (Irska), Orkester Hiše kulture Celje; dirigent: Simon Dvoršak Ponovitev: 8. 3., 19.30, orgelska dvorana Glasbene šole Velenje (gostovanje v okviru Evropske prestolnice kulture 2012) www.hisakulture.si, 041 708 945, info@hisakulture.si Rezalno cepilni stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA380, 380-E, RCA400 joy TAJFUN Planina d.o.o. Pianma 41/a Sl - 3225 Planina ph Sevnici Tei: -386 / 3 746 44 00 Fax: -38613 57912 41 E-ma8prodajagtajfun.si www.tajlun.si o - A : # Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 CVETLIČARNA MAJDA Ulica Dušana Kvedra 43 3230 Šentjur FOTO i :£Kfek 1_T-3'rr. Družinska revija za ves mesec Jk krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 TEN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martin@siol.net 041 672 302 GSM: Gregor Zdolšek s.p., Bevkova ulica 5, 3310 Žalec 01 Trgouina Sistemko Uedno za razpolago. -CELOVITE IT REŠITVE za vaše celotno poslovanje - VZDRŽEVANJE (celotne IT infrastrikture vašega podjetja) - NAJEM programske in strojne opreme - GOSTOVANJE namenskih strežnikov Win, Mac in Linux -SPLETNA TRGOVINA Naša kava diši nepozabno! [ www.sistemko.si Elbatrade d«. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠENTJURSKE novBce MediaStar, založništvo, d. o. o. Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur Telefon: 040 47 ll 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Internetna stran: www.sentjurskenovice.si naročite nas r—^ — — — — — — — — — Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Lastnoročni podpis: Dve bistveni prednosti naročnikov: - zanesljivost: revijo vsak mesec dobim v poštni nabiralnik - cena: revijo berem ceneje, saj na začetku leta kot naročnik dobim darilo v vrednosti 21,5 EUR. Šentjurske novice so mesečnik, ki izide vsako zadnjo sredo v mesecu. Cena izvoda je 2 EUR. Naročnina se plačuje za obdobje šest mesecev, naročniško razmerje lahko pisno prekinete ob koncu obračunskega obdobja. Naročilnico pošljite na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. kaj je novega v občinah Šentjur novice in vsak mesec boste In Dobje? Kaj se je zgodilo mi- izvedeli, kaj se dogaja v Šentjurju nuli mesec? Naročite Šentjurske in okolici. Zupan bo obiskal KS Ponikva Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci bo v torek, 31. januarja, obiskal KS Ponikva. S predsednikom Sveta krajevne skupnosti, Jankom Pušnikom, si bo najprej ogledal kraj ter se seznanil s problematiko cest, plazov in z aktualnimi projekti KS. Med 17. in 18. uro bo župan imel razgovore s krajani. S krajani se bo srečal individualno v prostorih KS Ponikva, zato naprošamo vse, ki se želijo srečati z županom, da se v času uradnih ur predhodno najavijo, ali da pokličejo tajnika KS Ponikva Franca Matevža Globočnika na telefonsko številko: 041 652 194. Občina Šentjur spletna anketa novice Koliko ste zapravili za novoletno obdarovanje? V Šentjurju ni več raka kot drugje Novo vprašanje: Bo Šentjur dobil nov kulturni center do 2014? www.sentjurskenovice.si uvodnik nogice Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Na novi poti Konec vsakega leta pri Šentjurskih novicah modrujemo, kaj napraviti, da bi bile boljše, preglednejše, kako pritegniti čim več bralcev. Pa nam, po devetnajstih letih, vsaj v bistveno večjem obsegu ni nikoli uspelo. Zasidrani smo bili v nekem dometu, iz katerega nismo znali ali pa nismo hoteli. Naklada in prodaja sta se nam res povečali, pa vendar nismo izpolnili tistega, kar smo želeli. Zato smo se v času, ko je slovenski narod razdvojen na leve in desne in se ta prepad iz meseca v mesec poglablja, odločili združevati. Zakaj? Odgovor je jasen iz eksistenčnega primem: kdo ima večjo možnost preživetja, posameznik ali skupina? Tako smo se januarja združili s skupino, ki že izdaja Celjana, Bistriške novice, Rogaške novice, Novice ter vodi Radio Rogla. Še vedno bomo kritično gledali skozi medijsko okno, opozarjali na krivice, nepravilnosti in budno spremljali ravnanja naše občinske politike. Pod povprečjem. Število bolnikov seje v zadnjih letih podvojilo, na Šentjurskem je tveganje za nastanek raka pod povprečjem. Težke kovine. Povezave med onesnaženim okoljem in nastankom raka niso potrdili. Piše: Nina Krobat Tveganje, da bi prebivalci občin Šentjur in Dobje zboleli za rakom, je za 14 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Tako je pokazala raziskava Onkološkega inštituta, ki so jo opravili na pobudo celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV). Raziskava je med drugim pokazala, da se število bolnikov na našem območju, podobno kot tudi drugje po državi, izrazito povečuje, niso pa potrdili povezave med pojavnostjo raka in onesnaženim okoljem. Težke kovine in rak Javnosti so že znane domneve, da je na Celjskem in Šentjurskem rakavih bolnikov več zaradi izpostavljenosti težkim kovinam, kot so arzen, cink, svinec in kadmij. Domneve so zdaj ovrgli na Onkološkem inštitutu, kjer pravijo, da povezave med presežki raka in težkimi kovinami ni mogoče potrditi. Na nekaterih območjih so sicer odkrili večje tveganje za nastanek rakov, ki jih lahko povzročajo težke kovine. Tako je v središču Celja, Vojniku in na območju precej onesnaženih naselij Proseniško, Buko-vžlak, Vrhe, Slance in Teharje večja možnost, da bodo prebivalci zboleli za ledvičnim rakom. »Število teh bolnikov je tako nizko, da je najbrž posledica naključnega nihanja,« je na torkovi predstavitvi raziskave v Celju povedala dr. Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta. Poudarila je, da je rak posledica prepletanja številnih dejavnikov, zato ni mogoče sklepati o povezavi med boleznijo in zgolj enim Leta 1984je na Šentjurskem za rakom zbolelo ^ |judi, leta 2008 že 97, pravi raziskava o raku na Celjskem in Šentjurskem. Predstavil's0 jo v torek v Celju. dejavnikom, kot je okolje. Kar tretjina rakov namreč nastane zaradi naših življenjskih navad (kajenje, čezmerno pitje alkohola, nezdrava prehrana), le okoli pet odstotkov vseh rakov pa je posledica vplivov iz okolja. Kljub temu bi morali izsledki raziskave služiti kot osnova za nadaljnje preučevanje dejanskih vzrokov ugotovljenih presežkov. Bolnikov dvakrat več Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se je število rakavih bolnikov v zadnjih 25 letih podvojilo. Leta 1961 je na Šentjurskem za rakom zbolelo 31 ljudi, leta 1984 je na novo zbolelo 48 ljudi, leta 2008 pa že 97. Podoben trend sicer zaznavajo tudi drugje po Sloveniji. Glavni razlog za takšen porast strokovnjaki vidijo v staranju prebivalstva, saj je več kot polovica bolnikov starejših od 65 let. Drugi pomemben razlog je večja izpostavljenost dejavnikom tveganja. Kakorkoli, če se bo tak trend rasti nadaljeval, bo do svojega 75. leta za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska! Najpogostejši raki Najpogostejši raki na Šentjurskem in v Dobju so sicer primerljivi s tistimi v ostali Sloveniji: rak debelega črevesa in danke, nemelanom-ski kožni rak, pljučni rak, rak dojke, rak prostate, rak ust, žrela in grla O raziskavi Tveganje, da bi prebivalci občin Šentjur in Dobje zboleli za rakom, je za 14 odstotkov nižje od slovenskega povprečja. Tako je ugotovila raziskava, kjer so zajeli vse prebivalce Upravnih enot Celje in Šentjur, ki so za rakom zboleli od leta 1999 do 2008. Podatke so črpali iz republiškega Registra raka, ki ga vodijo že od leta 1950. ter rak materničnega telesa. Moški najpogosteje zbolijo za rakom prostate in rakom pljuč, ženske pa za rakom debelega črevesa in dojke. Pa poglejmo izsledke raziskave še nekoliko podrobneje. Leta 2008 je največ prebivalcev občin Šentjur in Dobje zbolelo za rakom pljuč -osem moških in štiri ženske. Sledil je kožni rak, pred tremi leti je na novo zbolelo devet žensk in dva moška. Takrat je deset žensk zbolelo za rakom dojk, sedem žensk in dva moška za rakom debelega črevesa, šest moških pa za rakom prostate. Če podatke iz raziskave pogledamo natančneje, opazimo, da imajo Dobljani nekoliko večje tveganje za pojav kožnega raka in raka krvotvor-nih ter limfatičnih organov, vendar j e odstopanje tako nizko, da je verjetno posledica naključnega nihanja. Dejavniki tveganja V raziskavi so obrazložili tudi dejavnike tveganja, ki vplivajo na zbolevanje za rakom. Rak je skupno ime za več sto različnih bolezni, katerih vzroki in poteki se med seboj močno razlikujejo. Nastajanje raka je zapleten, dolgotrajen večstopenjski proces. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo medsebojni učinki številnih dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Pomembno je tudi dejstvo, da med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in nastankom raka preteče kar nekaj časa, nekje od 15 do 20 let. Ljudje, ki so za rakom zboleli denimo leta 2008, so bili torej dejavnikom tveganja izpostavljeni že v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V stečaj tudi Alposova Metalurgija Alpos Metalurgija. V začetku leta se je začel stečajni postopek podjetja; edina svetla točka ob propadu šentjurskega giganta je ustanovitev naslednice Alposa posebnih storitev. Piše Luka Hvale V zgodbi o propadu Alposa je konec decembra presenetila vsaj ena pozitivna novica. Nekdanji zaposleni v Alposu posebne storitve, na čelu z direktorjem Matjažem Knezom, so ustanovili novo podjetje. Registrirali so družbo z omejeno odgovornostjo Ispio, ki je s stečajnim upraviteljem Štefanom Verenom sklenila najemno pogodbo za prostore nekdanjega Alposa, za kar bodo na mesec plačevali 5.700 najemnine. Nova družba bo obdržala večji del proizvodnega programa nekdanjega podjetja: notranja in zunanja oprema, predelava pločevine ..., zaposlila pa naj bi se vsaj polovica od 90 zaposlenih v Posebnih storitvah. Najemna pogodba je za zdaj sklenjena do sredine maja 2012, upati je, da se bo podjetje Ispio do tedaj uspešno dvignilo iz pepela Alposovega pogorišča. Žal pa je to za zdaj edina svetla točka v zgodbi o propadu Alposa. Okrožno sodišče v Celju je namreč začelo stečajni postopek nad Al-posovo hčerinsko družbo Alpos Metalurgija. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Silva Zorca, upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 13. aprila, je razvidno objave iz na Ajpesu. Alpos je v stečaju od konca lanskega oktobra, še pred tem je šla v stečaj njegova hčerinska družba Alpos Oprema. Enaka usoda je zdaj doletela tudi Metalurgijo, ki je ob začetku stečajnega postopka Alposa še veljala za zdravo jedro skupine, vanjo pa naj bi prezaposlili del zaposlenih v Alposu. (L.H.) Naš časopis bomo dopolnili z nekaterimi novimi rubrikami, ki bodo zagotovo dovolj zanimive tudi ostalim bralcem. Vsaj letos še ostajamo mesečnik, spremenila se bo oblikovalska zasnova, povečali bomo število strani na najmanj 40 in če nam boste dopustili, bomo pokukali v vaš dom, vam čestitali za vaš praznik ali vesel dogodek. Obveščajte nas o zanimivih dogodkih, kijih ni v občinskem koledarju prireditev, povejte nam, kje vas žuli čevelj, če bi želeli koga pohvaliti ali pograjati. Z veseljem se vam bomo oglasili in terjali odgovorne za obrazložitev. Naj se Šentjurske novice vsak mesec znajdejo na vaši mizi, saj jih naša ekipa ustvarja le za vasi www.sentjurskenovice.si Interveniranje gasilcev v skladu z zakonodajo Gasilska zveza Šentjur (GZ), ki ji predseduje Janko Cerkvenik, je z Občino Šentjur podpisala dokument Načrt obveščanja in alarmiranja, ki še bolj pregledno ureja pristojnosti in postopke pri požarni varnosti v občini. Dokument sta podpisala poveljnik GZ Martin Cmok in župan Marko Diaci. Podpisani dokument zajema tudi novosti, ki so nastale pri spremembi zakonodaje ter način in pristojnosti ukrepanja gasilskih enot v primeru požarov. Požarno varnost v celotni občini zagotavljajo vse gasilske enote. Župan po novem dokumentu tudi odloča o drugih ukrepih v primeru večjih nesreč. Župan Marko Diaci se je ob tej priložnosti zahvalil za dobro sodelovanje ter hitro odzivnost in Al rale® - rj jjftL.-. ~ , .rim. • - f - KJ m hkrati šentjurskim gasilcem zaželel čim manj intervencij, (jg, foto JR) ♦ na naslovniciirioviče Saša Jagodič iz Gorice pri Slivnici Foto: Jure Godler Robert Polnar, podžupan Občine Šentjur: »Po javnomnenjski raziskavi ljudje sploh ne ločijo med 25. junijem in 26. decembrom in gre za popolno indolenco na nacionalni ravni.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. __________ Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 2 mmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmmammmmmammammm Jelka Godec, direktorica Ljudske univerze Šentjur. Na javnem razpisu za programe splošnega neformalnega izobraževanja odraslih je bila ponovno uspešna in pridobila kar 170.550 EUR sredstev, ki jih bo javni zavod namenil za brezplačna izobraževanja. Ladislav Belina, predsednik Pihalnega orkestra Šentjur. Kot gonilna sila šentjurskih pihalcev je kljub gospodarski krizi uspešno organiziral kar dve množični prireditvi - Božično-novoletni koncert in Šentjursko silvestrovanje. Andreja Ocvirk, ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva. Pod njenim vodstvom je ponkovška šola postala najlepša v Sloveniji, uspel pa ji je tudi velik podvig, ko je z božičnim koncertom združila 140 pevcev. Damjan Novakovič, trener KK Šentjur. Šentjurska košarkarska ekipa pod njegovim vodstvom igra zelo dobro in je z devetimi zmagami in tremi porazi na odličnem tretjem mestu Lige Telemach. ■Mam mtmmammemmmmm 5 David Plevnik, učitelj športne vzgoje v OŠ Hruševec Šentjur. Odlično je organiziral državno šahovsko prvenstvo v OŠ Hruševec Šentjur, ki se ga je udeležilo kar 173 tekmovalcev iz vse Slovenije. Narček Zličar, upokojenec. Vsako leto v posebnem prostoru pripravi znamenite Žličarjeve jaslice, ki si jih ogleda veliko obiskovalcev. Dedek Mraz, dobri mož. Tudi letos je na povabilo šentjurske Zveze prijateljev mladine, ki jo vodi Majda Šporn, svoja darila v razdelil med kar 390 otrok. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. V Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Ponovoletna seja ekspresno Mestni svetniki so soglasno sprejel',tatut 'n poslovnik. Vinska klet. Prizorišče 7. seje je bila kar mrzla vinogradniška klet v kletnih prostorih Muzeja Južne železnice in samo ugibamo lahko, če je sejo, ki ponavadi traja tri ure in več, pospešil mraz, ponovoletna večerja ali prisotnost župana Marka Diacija in podžupana Roberta Polnarja. Piše: Jure Godler Svetniki mestnega sveta so brez pripomb sprejeli dnevni red in zapisnika 5. in 6. redne seje. Razlog, da ni bil sprejet zapisnik 5. seje, je bil ta, da niso bili priloženi odgovori na vprašanja mestnih svetnikov, ki pa so jih tokrat dobili na mizo. Predsednik Jože Štiglic je podal dopolnitev imena ulice, za katero je MSŠ predlagal ime Strma pot, na pobudo krajanov pa so se ti odločili za Zvezdno ulico. Tako sedaj Zvezdni ulici delajo družbo nove ulice v mestu - Na livadi, Benjaminova ulica, Industrijska ulica, Obrtna ulica, Lesna pot in Ripšlova ulica. Predsednik MSŠ je podal kratko poročilo o aktivnostih med obema sejama. Mestne četrti samo še četrti V statut in pravilnik so vnesene pripombe, ki so jih svetniki podali na prejšnji seji mestnega sveta. Oba akta je pregledala tudi občinska pravna služba. Odslej se mestne četrti imenujejo samo še četrti, ki jih je v Mestni skupnosti pet, po- leg njih pa sem sodi še primestna četrt Kameno -Botričnica. Z nekaj lepotnimi popravki so svetniki soglasno potrdili statut in poslovnik, v veljavo pa bo stopil šele po usklajevanju z občinsko pravno službo in sprejetju na naslednji seji. Občinski plani v Šentjurju za letu 2012 Predsednikom četrti je Jernej Tisel z občine predstavil občinske projekte v mestni skupnosti. V 2012 se bo med drugim realizirala Lovro Perčič ureditev križišča pri klavnici in pri Pevcu, rekonstrukcija ceste Franja Malgaja, urejanje in označevanje parkirišč v Šentjurju - pri blokih Miloša Zidanška in v samem centru Pri vrtcu. Pobude in vprašanja svetnikov Lovro Perčič se je zahvalil v imenu prebivalcev Pesnice, da se je za silo pokrpal most čez Pesnico, in dal pobudo, da se redno pobirajo smeti iz košev ob sprehajalni poti ob tem potoku in na naselju Pešni- Robert Gajšek ca. Dodal je še pobudo za ureditev salonitnih garaž ob zdravstvenem domu, ki kvarijo izgled kraja. Župan je Perčiču odgovoril kar na seji - javni razpis za dela na obeh mostovih bo objavljen že v mesecu januarju, v letošnjem letu pa se bosta oba mosta obnovila. Izpostavil je pojav vandalizma, ki ga je nujno potrebno ustaviti. Zaradi tega naraščajočega pojava se je že sestal s policijo in se dogovoril za poostren nadzor. Mokro usodo pri občinski zgradbi so doživeli zaščitni stebri mostu, ki so naslednje jutro doča- Anton Jančič kali v potoku, pridružil se jim je tudi nogometni gol. Župan je bil oster tudi do neurejene zasebne lastnine. V ta namen je predlagal odlok, ki nima zakonske podlage in je trenutno na tolmačenju na ustavnem sodišču. Po odloku, v kolikor ga potrdi ustavno sodišče, se bo morala neurejena zasebna lastnina, ki kvari izgled mesta, urediti, če ne, jo bo uredila občina na stroške lastnika. Robert Gajšek je izpostavil problem izobešanja zastav ob državnih praznikih. Podžupan Polnar mu je odgovoril statistično, da po javnomnenjski raziskavi ljudje sploh ne ločijo med 25. junijem in 26. decembrom in gre za popolno indolenco na nacionalni ravni. Anton Jančič je izpostavil problem parkiranja v Zgornjem trgu ter problem pasjih iztrebkov po pločniku do pokopališča. Predsednik Štiglic mu je odgovoril, da bodo spomladi naročili še dodatne košare za pasje odpadke in jih postavili na kraje, ki bodo predlagani. Štiglic je nadaljeval s temo parkiranja v Zgornjem trgu, kjer ni pravega razumevanja. Kot rešitev vidi v odstranitvi farovške štale, kjer je pod tem objektom zemljišča za parkirne prostore za 50 avtomobilov. Gospod župnik Čonč to idejo podpira in je pripravljen urediti ta poseg pri celjski škofiji. Laura Lajh Rauter Sašo Cvek je izpostavil problem komunikacije med občino in živalskim zavetiščem Zozani. Odgovoril mu je župan, da bi po zakonu o zaščiti živali morala občina plačevati za vsako najdeno žival, ki je pripeljana v zavetišče, določena sredstva. Žal pa so sredstva za ta namen že izčrpali in jih ni več v proračunu. Govorimo pa o približno 15.000 na letni ravni. Laura Lajh Rauter je opozorila, naj se vsaj za silo popravijo velike luknje na cestišču Ulice I. Celjske čete, saj si je neki občan tam že zvil nogo. Župan ji je hitel odgovarjati, da popravek cestišča naj ne bi bil večji problem, ker spada v postavko redno vzdrževanje cest, Ulico 1. celjske čete pa bo občina v prihodnosti popolnoma renovirala in je v teku že priprava projekta. Jože Štiglic je odgovoril na pobudo Jureta Godlerja s prejšnje seje o zaščiti Pahovčeve škarpe na ulici Pod vrbco, ker se ruši in je nevarna, saj kamenje pada na cesto in na ograje nižje ležečih stavb. Dodal je, da to sicer ni v pristojnosti Mestne skupnosti in je civilno-pravna zadeva in naj se med sabo tožijo lastniki. Po krajši vsesplošni debati je presekal razpravo podžupan Polnar, ki je svetoval predsedniku, naj se na pristojno inšpekcijsko službo pošlje prijava. Jože Štiglic Brezposelni alpožani sedaj v statistiki Konec prejšnjega leta je uradna kot novembra. Vseeno številka statistika zabeležila velik porast ni bistveno večja kot pred letom iskalcev zaposlitve, saj jih je bilo dni, ko je v šentjurski občini za-zgolj v šentjurski občini 96 več poslitev iskalo 1009 ljudi. dejstva no^e Registrirane brezposelne osebe po spolu, december 2011 Občina Moški Ženske Skupaj Dobje 19 23 42 Šentjur 497 543 1040 Javno blagajno dobro sprejeli Da ljudje vedno bolj varčujemo na vseh področjih, kaže tudi podatek o obiskanosti šentjurske javne blagajne, kjer lahko položnice plačujemo brez provizije. V prvih šestih mesecih delovanja je javno blagajno obiskalo že več kot tri tisoč strank. Blagajna deluje od lanskega junija, odtlej pa so občani tam poravnali že več kot deset tisoč položnic, samo decembra 1-840. Tudi letos je plačevanje Položnic brez provizije na Mestnem trgu mogoče ob sredah popoldne in petkih dopoldne. Občani lahko za zdaj plačujejo položnice šestnajstih javnih zavodov in podjetij, v prihodnje pa bi radi k projektu priključili še ostala podjetja, ki na Šentjurskem opravljajo javno službo. (N. K.) Javna blagajna deluje na Mestnem trgu. ■■■■■■■■■■■■■■Bi Projektov, kot so Stožice, v Dokju ne potrebujemo Franc Leskovšek. Svojo župansko funkcijo je prevzel pred malo več kot letom dni, kjer je v drugem krogu volitev premagal Natalijo Plemenitaš Fuchs. Njegova zmaga za župana pa ima tudi grenek priokus, saj sta v sedemčlanskem občinskem svetu le dva člana, ki župana podpirata, kar 5 svetnikov se je deklariralo kot opozicija. Piše Jure Godler G. župan Leskovšek, mineva že več kot eno leto vašega županovanja v Dobju. Kako ocenjujete leto 2011, je bilo za vašo občino uspešno? ► Mislim, da je bilo leto 2011 za občino uspešno, čeprav je bilo to prvo leto mojega mandata. Na začetku smo se srečevali s težavami, saj nisem imel večine v občinskem svetu. Svetniki so zavrnili projekt obnove stare šole, kot vzrok pa so navajali, da je projekt predrag, čeprav sem dokazoval, da je bilo možno to investicijo dokončati in izplačati v dveh letih. Svetniki so vztrajali, da se prijavimo na 6. javni razpis s cesto Repuš-Jezerce, čeprav sem jim zatrjeval, da to ne bo predmet razpisa, in res ni bil. Še vedno mislite, da je bila zavrnitev projekta stara šola iz že dobljenega razpisa 5VLR napaka? ► V tistem trenutku je bilo to napaka. To je že zgodovina in tega ne bi rad ponovno pogreval. Gremo naprej in za projekte, ki smo si jih zastavili, se bom trudil, da jih v tem mandatu uresničimo. Boste po sestanku z županom Šentjurja Markom Diacijem vendarle skupaj s Šentjurjem prijavili projekt skupna vodo-oskrba z Občino Šentjur? Kaj ta projekt sploh pomeni za občino Dobje? ► Za našo občino to pomeni pridobitev novih vodnih virov, saj se poraba vode iz leta v leto povečuje. Dejstvo je, da imamo v občini tretjino gospodinjstev, ki se oskrbujejo iz lastnih virov, kar bo v bodoče pod strožjim nadzorom, predvideva se obrtna cona in razvoj naselij, kar bo terjalo dodatne količine vode. Geološke raziskave iz raziskovalnih vrtin so pokazale, da nimamo večjih količin vode. Ta skupen projekt za nas pomeni nove vire s področja Zelene, ki bi jih povezali na že obstoječ vodovod. Občina Šentjur bi pridobila nov vodni vir za področje Planine in Šentvida, kjer je tudi močno sušno področje. Te dodatne količine vode bi koristile obema občinama. Manjši projekt je dokončanje vodovoda na območju Paridola, kjer je treba zgraditi eno prečrpa-vališče in rezervoar in s tem bi del naših višje ležečih vasi in del Paridola oskrbeli z zdravo pitno vodo. Tretji sklop je prečrpavališče v Završah, kjer bi bilo potrebno zgraditi dva rezervoarja in potem vodo prečrpati v višje ležeča mesta, da bi oskrbeli še domačije, ki so z gravitacijskim vodovodom še neoskrbljene s pitno vodo. Ste z Občino Šentjur podpisali pogodbo o skupnem projektu vodooskrbe? ► Z Občino Šentjur je ta dogovor usklajen in pogodba bo podpisana v teh dneh. V proračunu občine Dobje ste imeli depozit pripravljen za projekt stare šole v vrednosti okoli 200.000 €. Kaj se je zgodilo s temi sredstvi? So še na razpolago ali ste jih porabili za manjša popravila po občini? ► Te prihranke smo imeli iz naslova vodooskrbe, kjer so se skozi leta privarčevala amortizacijska sredstva vodovoda. In za ta namen bodo tudi uporabljena. Izjave nekaterih svetnikov, ki so se pojavile v nekaterih medijih, so netočne. Pripravljamo zaključni račun in takrat bomo natančno videli, koliko sredstev še imamo. Naša občina zagotovo ni v minusu. Dobili smo občutek, da občina sama ni zmožna zaradi nizkega proračuna, ki znaša okoli 700.000 €, speljati nobene velike investicije, saj ni dovolj sredstev za zagotavljanje lastnih sredstev pri razpisu. Kako je s tem? ► V kolikor varčujemo leto ali več let, se lahko prijavimo na vsak razpis. Ne moremo pa izvajati več projektov hkrati. Dejstvo je, da za investicijske projekte, kot so Stožice ali šentjurska kulturna dvorana, nimamo namena in ni potrebe, da jo gradimo. Proračun zadostuje za naše potrebe. Vsako leto se prijavljamo na 23. člen Zakona o financiranju občin. Smo varčevali za vrtec - smo ga zgradili in se nismo pri tem zadolžili. Tudi cesto Jezerce-Repuž bi lahko na tak način dobili, v kolikor bi se lahko prijavili z njo na razpis SVLR. Seveda pa se projekti raztegnejo skozi daljše časovno obdobje. Tudi čez noč se ne da ničesar narediti, ker doslej nismo vlagali v projektno dokumentacijo in tudi na zalogi je nimamo. V prihodnje bomo pripravili še kakšen projekt in ko bo primeren razpis, bomo imeli že vse pripravljeno za prijavo. Takšni projekti se ponavadi sofinancirajo do 85 % upravičenih stroškov in za enega ali dva projekta letno ni problemov, da ne bi mogli zanju zagotavljati lastnih sredstev. Je bila odločitev za samostoj- Za Francem Leskovškom je več kot eno leto vodenja občine Dobje. Franc Leskovšek: „Za veliko projektov moramo pripraviti dokumentacijo." no občino pred leti napaka? Bi Dobju šlo bolje, če bi še vedno ostali kot krajevna skupnost pod okriljem Občine Šentjur? ► Reforma lokalne samouprave in ustanovitev manjših občin po Sloveniji je bila zgodba o uspehu. Na podeželju se je ogromno naredilo, čeprav se v javnosti govori, da so male občine za državo predrage. Trdim nasprotno. V teh letih smo naredili ogromno cest, zgradili vrtec, stanovanja, knjižnico, osnovna šola deluje pod dobrimi pogoji, tako da to ni bila napaka. Vsa aktivna društva so primerno sofinancirana. Veliko jih pozablja, da ko smo bili še v skupni občini, je bil problem že za športno društvo, da kupi žogo. Sedaj je to urejeno. Vlagamo v razvoj kmetijstva, vsaj trikrat več sredstev kot sosednje občine, in zato je odločitev o samostojnosti občine zgodba o uspehu. So pa tudi pomanjkljivosti: občinske uprave so manjše in je težko dosegati visoko strokovnost na vseh področjih, saj vsak delavec pokriva več področij in ni specializiran na ozko področje. Tudi pri investicijah je potrebno vzeti v obzir, da je proračun nizek in je potrebno varčevati, preden se pristopi k investiciji. V medijih se potencira, da majhne občine nimajo možnosti preživeti in celo da bodo ukinjene. Če bo prišlo do sprememb Zakona o financiranju občin, bodo vse občine na slabšem. V občinskem svetu imate zelo močno opozicijo. Zakaj ste se odločili, da za podžupana imenujete Branka Uduča, saj ste imeli možnost narediti župansko koalicijo z 5D ali Listo Ivana Plemenitaša? Branko Uduč si je s svojim dolgoletnim, aktivnim in prostovoljnim delom v kraju to funkcijo zaslužil. Ne morem govoriti za druge, da je kdorkoli kaj prostovoljnega naredil. Mislim, da mora župan podžupanu predvsem povsem zaupati. Iz opozicije je bilo vrženo veliko polen pod noge, da bi bilo delo z drugim podžupanom težko. Še danes je na spletni strani, da opozicijska skupina ne bo podpirala župana in odgovornega mesta podžupana, za katerega sem pristojen, in seveda takim ne morem zaupati. Župansko koalicijo bi z drugim podžupanom naredil, vendar volivci tega ne bi odobravali. Priznati moram, da so se razmere bistveno uredile, na projektih smo se poenotili in marsikateri sklep sprejmemo soglasno. To se mi zdi pomembno, saj so verjetno opozicijski svetniki spoznali, da s tem, ko bi nagajali meni, škodijo celi občini. To so verjetno videli tudi volivci, da je potrebno gledati skupne cilje, ne pa na vsakem koraku nagajati. Zadnje pol leta se je stvar obrnila in z opozicijo dobro sodelujemo. Zavedati pa se moramo, da se je volilna kampanja začela že sedaj in da lahko pričakujemo še kakšne nizke udarce. So se opozicijski svetniki na svojo roko lotili zamenjave članov sveta OŠ Dobje? Jim niste naredili medvedje usluge, ko ste imenovali Branka Uduča na mesto podžupana? Ali z zamenjavo Jožice Salobir ravnatelj ne bo imel več podpore sveta šole? Se pripravlja zamenjava na ravnateljskem mestu? ► Ne vem, kakšno podporo ima ravnatelj v svetu šole, vem pa, da je v letošnjem letu predviden razpis za imenovanje novega ravnatelja. Z dosedanjim ravnateljem smo dobro sodelovali in na njegovo delo nimam nobenih pripomb, tudi s strani staršev je slišati pohvale. Umiril je razprtije na šoli in tu ne vidim nobenih težav. So pa z mestom ravnatelja povezani osebni interesi, kar je legitimno, ne zdi pa se mi ravno prav, da se zaradi teh osebnih interesov dela takšna burka in takšen pritisk, da se na silo spreminja sestava članov sveta šole, ki jih predlaga občina. Z vsakim ravnateljem šole, ki bo imenovan legitimno, bom dobro sodeloval. Skupina svetnikov na svojo roko spreminja sestavo svetnikov sveta šole. Razrešili so g. Tovornika brez krivdnih razlogov, samo da mu ne zaupajo. Tovornik je bil resen član sveta, udeleževal se je vseh sej in glasoval v skladu s stališči občine in mislim, da je bil neupravičeno razrešen. Kdo je kriv, da niste Jožici Salobir vročili sklepa o zamenjavi 8 dni pred sejo OS? Gre za namerno zavlačevanje? ►Jožica Salobir je dolgoletna članica šole, poznamo jo kot enega izmed akterjev, da je sploh osnovna šola v Dobju, ogromno je naredila v kraju in se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da skupina iz druge generacije na surov način želi to spremembo, kajti redni mandat se članom sveta jeseni zaključi. Ne vidim nobenega razloga, če je nek postopek na sodišču in še ni pravnomočen in končan, da bi jo zamenjali. Vemo tudi, da so za poslanske kandidate kandidirali ljudje, ki imajo razne postopke na sodišču na višjem nivoju. Opozicijska skupina vztraja, da se na naslednji seji njena razrešitev postavi na dnevni red. Ona ima pravico pritožbe in bo na to verjetno tudi odreagirala. Če bi o tem povprašali občane, se večina o tem ne bi strinjala. Katere projekte boste v letu 2012 izvedli v občini? ► Letos imamo v načrtu dosti projektov. Prijavili smo se na razpis LAS za čiščenje odpadnih voda v vasi Ravno. Spomladi bomo prvič zagnali rastlinsko čistilno napravo, ki je že pripravljena, treba je samo še nasaditi rastline in zamenjati frakcijo v eni gredi. Namen imamo nadaljevati z dokumentacijo za gradnjo ceste Jezerce-Repuš. Pridobili smo vse podpise lastnikov zemljišč, ko dobimo odločbe od geodetske uprave, bomo pristopili k podpisovanju kupoprodajnih pogodb in potem vložimo še dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Na cestah bomo postorili tudi manjša vzdrževalna dela. Skupaj s šentjursko občino bomo pridobivali dokumentacijo za projekt vodooskrbe. V šoli imamo namen obnoviti kurilnico. Gospod župan, hvala vam za pogovor! V teh letih smo naredili ogromno cest, zgradili vrtec, stanovanja, knjižnico, osnovna šola deluje pod dobrimi pogoji, tako da to ni bila napaka. Vsa aktivna društva so primerno sofinancirana. Veliko jih pozablja, da ko smo bili še v skupni občini, je bil problem že za športno društvo, da kupi žogo. Sedaj je to urejeno. Krajevne skupnosti se predstavljajo Pogovor s predsednikom KS Dramlje Simonim Šlrajharjem Asfaltiranje ceste proti Uršuli. Piše Primož Laubič Za vami je prvo leto predsednikovanja KS Dramlje. To odgovorno funkcijo ste prevzeli kot novinec na krajevnem političnem parketu; po naših informacijah vas ni bilo potrebno veliko nagovarjati. Kaj je bilo torej odločujoče pri vaši odločitvi? ► To funkcijo sem sprejel kot nov izziv, da po svojih zmožnostih prispevam k razvoju našega kraja. Lahko na kratko povzamete ključne projekte, ki ste jih realizirali v minulem letu? ► Realiziranih je bilo več projektov. Prevezali smo kanalizacijo gasilskega doma na čistilno napravo, skupaj z gasilci smo prekrili streho doma, s krajani modernizirali 350 m dolg cestni odsek v Sp. Slemenah (Duh-Gračner) in 150-metrski cestni odsek v Beli gori (Jug-Vodebo-va klet). Vse leto smo s krajani izvajali gramoziranje cest, sanacije nekaterih odsekov in uredili vrsto odvodnjavanj. Največji projekt nam je predstavljala modernizacija 750-metrskega cestnega odseka proti Uršuli, odsek Ratajc-Namig. Pri projektu rekonstrukcije ceste proti Uršuli je bilo menda precej vroče krvi med krajani, težave naj bi bile med drugim z izvajalcem del. So krajani prispevali denar za cesto kljub takšnemu nezadovoljstvu? ► Projekt je bil zahteven tako po finančni in tehnični plati kot tudi po številu soudeleženih uporabnikov. Pri projektu, v katerem je bilo vključenih 140 uporabnikov, je bilo pričakovati, da bomo težko zadovoljili vsa njihova pričakovanja. Z izvajalcem del so bile težave predvsem zaradi premajhne ekipe, ki je prevzela gradbišče, zato dela niso napredovala po terminskem planu. Nezadovoljstvo med krajani je bilo predvsem na začetku del ter med samo gradnjo, sedaj, ko je Simon Štrajhar projekt skoraj v celoti končan, je ostal le še majhen odstotek uporabnikov, ki še niso prispevali svojega deleža, in upam, da ne ostanejo izjeme pri tako velikem projektu. Energetska obnova šole in dograditev kapacitet vrtca je ključna investicija občine in države v prihodnjem obdobju, ki jo pričakuje vaš kraj. Menite, da bo občini Šentjur uspelo pridobiti državna sredstva in realizirati projekt še v tem mandatu? ► Srčno upam, da bo občina Šentjur, ki ima pripravljeno vso dokumentacijo za obnovo šole in dograditev vrtca, uspešna na razpisih, ki so ključnega pomena za izvedbo projekta. Če bodo razpisi pozitivni, menim, da bo projekt realiziran še v tem mandatu, saj so potrebe po obnovi šole in kapacitet vrtca nujne. Kako ocenjujete sodelovanje z občino? Sta z županom pogosto v stiku? ► Sodelovanje z občino ocenjujem zelo dobro, saj vedno dobim potrebne informacije. Z županom sva pogosto v stiku, predvsem ko nastanejo težave, da jih s skupnimi močmi rešimo. Drameljčani imate v tem mandatu kar tri svetnike v občinskem svetu, česar doslej še ni bilo. Kako ocenjujete njihovo delo, sodelovanje s KS ... Njihovo delo ocenjujem zelo dobro, saj se udeležujejo tudi vseh sej KS, tako da so sproti seznanjeni z aktivnostmi in s plani. Kako funkcionira svet KS? Ste s svetniki KS našli skupen jezik? Znano je namreč, daje bilo v preteklem mandatu tudi nekaj razhajanj, ki so menda temeljila na političnih osnovah, zgodil seje tudi odstop svetnika iz vaše vaške skupnosti CVS), bili so očitki, da KS vodijo posamezni podjetniki ... ► Mislim, da je leto, ki je za nami, že nekakšen pokazatelj, kako funkcionira svet KS. Zelo sem zadovoljen, da ni bilo konfliktov med svetniki in da delujemo enotno, kajti le tako smo lahko uspešni pri zastavljenih projektih. Vsak ima možnost predstaviti problematiko posamične VS in svoja mnenja, tako da ne prihaja do razlik med VS. Je pa res, da ni moč vsega postoriti kljub nujnosti, saj smo omejeni s finančnimi sredstvi, in upam na dobro sodelovanje krajank in krajanov tudi v bodoče. Vodenje in odstop v prejšnjem mandatu težko komentiram, ker sem sedaj prvič v svetu KS in teh stvari osebno ne poznam. Bilo je govora, da vodijo KS posamezni podjetniki. Če je to bilo res, ne vem. Kolikor poznam te stvari, o vseh večjih zadevah odločajo svetniki KS, ne pa posameznik. Z gotovostjo vam zagotavljam, da sedaj takšnega vodenja ni. Prostori vaše KS so nedostopni invalidom, prav tako za starejše krajane ni lahko premagovati številne stopnice ... Ste kaj razmišljali o alternativni lokaciji? ► Tega problema se zavedam in mislim, da bo v bodoče potrebno poiskati ustrezno rešitev. Nisva se še dotaknila dejavnosti društev, ki jih je v vašem kraju veliko. Ste zadovoljni z njihovim delom in doprinosom za kraj? ► Vsekakor so društva zelo pomembna za naš kraj. Nekatera so bolj, druga malo manj aktivna. Vsi se trudijo po svojih močeh, da prispevajo k pestrosti našega kraja. Zavedati se moramo, da so vsa društva Uršula jeseni prostovoljna in da je poleg vsakodnevnih obveznosti težko najti čas, ki ga aktivno društvo potrebuje za delovanje. Presenetljivo je, da nimate društva, ki bi delovalo na področju turizma. Ali ni to potencial podeželskega kraja? ► To drži, ampak težava je po mojem mnenju, kot sem že navedel, v času, ki ga društvo potrebuje za aktivno izvajanje. Sem vsekakor mnenja, da imamo v Dramljah kaj pokazati turistom in da se bo v bodoče razmišljalo tudi v tej smeri, saj je to zelo neizkoriščen potencial našega kraja. Pri vas je nekaj večjih kmetij, ki so se okrepile z najemanjem dodatnih zemljišč, deloma tudi izven vašega kraja. Položaj je zahteven, KS pri tem ne more kaj dosti pomagati, vi pa gotovo imate določene izkušnje, saj tudi sami vodite kmetijo. Kako gledate na kmetijstvo? ► Kmetovanje je težavno, saj je teren zelo razgiban, parcele pa razdrobljene. Večina teh kmetij, ki najema dodatna zemljišča, je posledica intenzivne reje ter povečevanja črede. Površine, ki se lahko strojno obdelajo, so v večji meri že vse izkoriščene, zato najemajo zemljišča tudi drugod izven našega kraja, kar dodatno povečuje strošek pridelave. Po statističnih podatkih sodeč se število prebivalcev v vašem kraju vztrajno veča, kar pomeni, da so Dramlje zanimive za stanovanjsko gradnjo, verjetno predvsem na račun bližine avtoceste. Kašne so usmeritve KS in občine na tem področju? ► KS in občina se zavedata porasti prebivalstva, zato stremimo k temu, da omogočimo v prvi vrsti varstvo vsem predšolskim otokom z dozidavo vrtca ter izgradnjo pločnikov za varno pot otrok v šolo in domov. Verjetno se v svetu pogovarjate o prihodnosti. Kateri so ključni dolgoročni cilji, reciva jim izzivi vaše KS? ► Največ je govora in problematike okoli cest. Vsekakor nas čaka v prihodnje kar nekaj daljših cestnih odsekov, ki čakajo na asfaltno preobleko, kar pa je seveda odvisno od pobud krajank in krajanov, njihovega sodelovanja in finančnega prispevka. komentar ncrflfce Piše Franc Kovač Jankovič, go home! Seveda, Jankovič je nesporno naše gore list, če že ne stoodstotno v »krvnem«, pa gotovo v vrednostnem in kulturnem smislu, zato naslov lahko mirno vzamete kot namerno provokacijo. Ali še bolje, kot privoščljivost ob njegovih zdrsih na slovenskem političnem parketu. Ne morem pomagati, Jankoviča pač nisem uspel posvojiti in ko je na volitvah prepričljivo zmagal, se mi je obraz krepko razpotegnil. In se mi spet razjasnil, ko mu je »naša« pomladna koalicija odžrla zmago. Da ne bo dvoma: neglaso-vanje v DZ se mi zdi ob tem, da so se Jankovičevi odkrito dobivali z »našimi« poslanci in se izzivalno celo hvalili s tremi puckoti, edina možna oblika zaščite lastne politične integritete. Zakaj smo Slovenci, pardon volivci, drli za Jankovičem, je težko reči. Gotovo so nekaj malega imeli zraven »iči«, toda izvolili smo ga, si to priznamo ali ne, nesporno mi. Na šentjurskem mestnem volišču, ki ni pretirano »ičevsko«, je Jankovičeva stranka dobila zavidljivih 25,5 % glasov. Strankam in demokraciji očitno več ne zaupamo, zato smo si na čelu države zaželeli menedžerja, avtoritarca, »boga i batino«, ki mu mi, menda rojeni nevoščljivci, niti tega nismo zamerili, da je znal obogateti tudi na naš račun. Njegova alternativa Janša sicer ni bil moja prva izbira, a se mi sedaj zdi kar skoraj edina realna rešitev. Ne nazadnje tudi zato, da bo lahko pokazal, kako spraviti skozi razne procedure tiste štiri zakone, ki jih je na referendumu z veseljem pomagal zrušiti. Ob več ali manj odpisanem Jankoviču lahko poskušam le ugibati, kako nam bo v naslednjih štirih letih vladal Janša. Čeprav, hm, niti nisem prepričan, da je Jankovič dokončna zgodovina. Njegova koalicija, v katero prištevam tudi Kučana in predsednika Turka, se zdi, še ni rekla zadnje besede. Kar pa bi bilo res že na meji me-gaškandala, kajti do preobrata v državnem zboru bi lahko prišlo le ob razsežnostih grozljive poslanske trgovine. Močno upam, da do nje ne bo prišlo, ker potem bi to res bil konec zaupanja v demokracijo. Kaj lahko pričakujemo od Janše? Pravzaprav nič kaj takega, česar ne bi že poznali. Za razliko od Pahorja, ki je za moje pojme politik demokratične prihodnosti, bo Janševa roka trda. Takšno v teh zmedenih časih tudi potrebujemo. Upam in verjamem, da bo brez nepotrebnih diktatorskih odtenkov. Vprašanje pa je, ali ima Janša pravo vizijo, kam nas bi rad popeljal. Ker je mož pameten, ve, da bo moral krmariti med socialo (Desusj, gospodarsko uspešnostjo (LGV) in družbeno kohezijo (SLS, NSi). Kar pa je izjemno zahteven posel. Toda zdi se, da ima v tem kontekstu vseeno večje možnosti za uspeh, kot bi ga imel Jankovič s svojo »pajdaško koalicijo« in »strici« v ozadju. Janševa potencialna desna koalicija bi bila vsaj gospodarsko razmeroma solidno uravnotežena, prevladovale bodo sicer »razdelitvene« usmeritve, kar bi utegnilo biti v teh kriznih časih za državo problem, toda Virantova lista je nasprotno opredeljen eksponent neizogibne liberalne ekonomije. Ekonomski liberalizem ali tudi neoliberalizem, če hočete, z vsemi svojimi negativnimi odtenki, je nedvomno prevladujoča svetovna družbeno-gospodarska paradigma in mi, integrirani v EU brez meja, nimamo tu kaj filozofirati. Najprej bo treba ustvariti, biti konkurenčen in šele nato deliti. Kar pa je v slovenski družbi, ki verjame v enakost in socialo, za vsako realno politiko grozljiva izbira. Tudi v tem pogledu ima Janša, za katerim stoji formirana stranka, prednosti pred Jankovičem, ki še niti prav ne ve, kaj vse so mu volivci podtaknili. In za konec še tolažba za razočarane šentjurske Jankovičeve volivce: verjetna Janševa koalicija je na šentjurskih voliščih prepričljivo zmagala s 67% proti 32,2% glasov. Res se nimate kaj pritoževati. Kako se je leto 2011 vrtelo v naših krajih? JANUAR Na Kalobju je Astronomsko društvo Kosci pripravilo opazovanje delnega Sončevega mrka. S predajo namenu nove strojne lope so obeležili 10-letnico Muzeja Južne železnice, ki jo jez obiskom počastil minister za promet dr. Patrick Vlačič. Literarno društvo Šentjur je pod taktirko urednika Bogdana Rahtena predstavilo svoj 11. zbornik, ki je bil tokrat posvečen politiki, besedila pa „krasijo" tudi fotografije številnih takšnih ali drugačnih šentjurskih črnih točk, ki so se nabrale v daljšem časovnem obdobju. Policisti so v bližini Dramelj ustavili voznika, ki je po avtocesti vozil rekordnih 245 km/h! Planinsko društvo Slivnica pri Celju in Osnovna šola Slivnica pri Celju sta gostila 22. državno tekmovanje Mladina in gore. Na koncu so bili najboljši domači Slivniški svizci, ki so s tem ubranili naslov iz prejšnjega leta. Društvo absolventov Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur je praznovalo 40-letnico delovanja. Henrik Plank je na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov na Novi Zelandiji v metu kopja zasedel 2. mesto. Planino je pretresla izguba zobozdravnice, ki jo je ena od pacientk prijavila zaradi neizdajanja računov. Domača KS ji je javno izrekla podporo. Z dokapitalizacjo so banke preprečile Alposov stečaj. Pričela se je prisilna poravnava. FEBRUAR Osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je obiskala ministrica za kulturo Majda Širca. Istega dne je minilo 90 let od smrti Josipa Ipavca, kar je javno obeležil zgolj Franc Za-bukovšek, in sicer z izobešanjem zastave pri doprsnih kipih. Planinsko društvo Dramlje je izvedlo 30. pohod po Drameljski planinski poti, Turistično društvo Izviri Dobrina pa 15. nočni Valentinov pohod na Žusem. V spektakularni čistki vodstva slovenske Hypo banke je iz ožjega vodstva moral oditi Planinčan Anton Romih. Govedorejsko društvo Šentjur je gostilo strokovni posvet govedorejcev s širšega območja, ki sta se ga udeležila minister Dejan Židan in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Vokalna skupina Kresnice iz Gorice pri Slivnici je na pobudo Nine Gradič s člani tamkajšnje dramske sekcije s Povodnim možem nastopila pri Slovencih v Banja Luki. V 82. letu je umrl večkratni predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič. V ulici Pod vrbco je 42-letni Franci Malgaj umoril nekdanjo partnerko 33-letno Tanjo in si na koncu sodil sam. Občinski svet je iz dokumentov dokončno umaknil pridevek „pri Celju", ki je desetletja spremljal ime Šentjurja. MAREC Javnosti je bil predstavljen idejni projekt novega kulturnega centra v Šentjurju. Občina Šentjur je gostila okroglo mizo na temo Razvoj gospodarstva v Republiki Sloveniji in Občini Šentjur, kjer je sodeloval tudi predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak. Občina Šentjur in Športna zveza Šentjur sta gostili tradicionalno prireditev, na kateri so podelili priznanja najboljšim športnikom občine za leto 2010: Denis Drapič, Martina Ratej, Košarkarski klub Šentjur... Na čelu Balinarskega društva Šentjur je Zlatko La j h nasledil Jožeta Štiglica. Občinski svetniki v Dobju so se zaradi naraslih stroškov projekta obnove nekdanje šole odrekli sicer že odobrenim 453 tisočakom ..evropskih" sredstev. Denis Drapič je na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji z ekipo Slovenije v borbah osvojil srebrno medaljo v taekwondo-ju, verzije ITF. Na prvi pomladni dan je v okviru projekta Rož'ce poezije izšel zvezek poezij učencev šentjurskih osnovnih šol. Prireditev je obiskal Feri Lainšček, na njej pa seje zgodil tudi posredni pesniški dvoboj Anita Kolesa - Marko Diaci. Neznana zamaskirana in oborožena storilca sta oropala novood-prti bencinski servis pri Dramljah ter pobegnila z okoli 2.000 evri gotovine. V skladu z dogovorom med bankami je odstopila dolgoletna uprava Alposa: Mirjan Bevc, Rado Marot in Stane Flander. V poslovno-podjetniški oddaji s poudarkom na kreativnosti na gospodarskem področju Prava ideja na Televiziji Slovenija so predstavili podjetnika Huga Bosia, ki ima uspešno podjetje za izdelavo peči za termično obdelavo, ki je konkurenčno na najzahtevnejših tujih tržiščih. Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je imenoval Mateja Planka iz PD Slivnica pri Celju za novega generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije. APRIL Avtošola Prah je v sodelovanju s Policijsko postajo Šentjur in motorističnim klubom Ketna organizirala predstavitev in praktični prikaz treninga varne vožnje za motoriste. Med 6. aprilom in 2. majem so potekale prireditve v sklopu Šen-tjurjevega 2011. V njihovem okviru so razglasili Ipavčevo vino 2011, podelili diplome vinogradnikom za ocenjena vina letnika 2010 in razglasili najboljšega salamarja sezone 2010/2011, odprli slikarsko razstavo Konji avtorja Martina Čatra, prvič priredili Šentjureve igre, pohod, sejem, povorko in revije ter srečanja narodnozabavnih ansamblov in pevcev občin Šentjur in Dobje, odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin ter razstavo starodobnih avtomobilov in motorjev in živine, prvo po 18 letih. Naj šentjurski prostovoljci za leto 2010 so postali: v kategoriji do 18 let - Nuša Verdev, do 30 let - Nina Gajšek in nad 30 let - Stanka Kodr- nja in Miran Javornik. Po letih, ko je bila šentjurska občina brez uradnega koncesionarja za izvajanje javne gospodarske službe dimnikarstva, je okoljsko ministrstvo sklenilo pogodbo z Dimnikarstvom d. o. o. iz Celja. Na Slivnici pri Celju so uprizorili Poroko v deželi rokovnjačev z več kot sto nastopajočimi. Na čelu Športne zveze Šentjur je Franca Pepevnika nasledil Vladimir Artnak. Mestna skupnost je 20. aprila prvič obeležila praznik na nov datum in z novim imenom. Kipec sv. Jurija so podelili Mihaelu Bučarju, listine pa Študentskemu klubu mladih Šentjur, Henriku Planku in Zofki Kincl. Dolgogorski gasilci so prevzeli novo vozilo in prapor. Darja Plank je prejela zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Sašo Cvek je s psico Ambro na svetovnem prvenstvu sledarjev osvojil 2. mesto. MAJ Med 3. 5. in 18. 6. tedna vseživljenjskega učenja je bila izvedena najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Prvega pohoda po KS Vrbno -Podgrad se je udeležila več kot stotnija udeležencev. Nekdanja Šentjurčanka Vilma Mavrič Krisper je na terasi Matt caffeja na tržnici izvedla svojo premierno šentjursko razstavo. Na Ponikvi so prvič doslej izvedli t. i. obrambni dan z udeležbo pripadnikov različnih formacij, ki skrbijo za zaščito in reševanje. V Galeriji Zgornji trg so odprli posthumno razstavo ob 70-letnici rojstva Goceta Kalajdžiskega, slikarja makedonskega rodu, ki je večino življenja preživel v Šentjurju. Deloval je kot likovni pedagog, urednikoval je občinskemu glasilu Utrip, v slikarskem svetu pa se je opazno mednarodno uveljavil. V dnevih od 13. do 15. maja se je v Beltincih pri Murski Soboti odvijalo že 7. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Andraž Frece je osvojil zlato odličje. Na planinskem gradu sta domačinki Mateja Bobek in Nina Škoberne priredili revijo modnih dodatkov lastne blagovne znamke. Gozdarji so za drevo leta 2011 na Celjskem določili „Mrazov skorš", ki stoji ob Žalerjevi domačiji v Loki pri Žusmu. V Hruševcu so na pobudo Slavice Van der Minnen priredili humanitarni koncert za prva olimpijca iz šentjurske občine Martino Ratej in Henrika Planka, kamor pa množice niso ravno drle. Na Planini je minister Dejan Židan podelil lesne certifikate FSC. Med prejemniki je bilo tudi domače podjetje Montpreis d. o. o. V Loki pri Žusmu so pri Baho-vih odprli doslej največjo fotovol-taično elektrarno na Šentjurskem z močjo 536 kW, ki oskrbuje okrog 250 gospodinjstev. Ljudska univerza Občine Šentjurje s slavnostno akademijo obeležila 50-letnico svojega delovanja. Občina Šentjur je sopodpisala Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije, s katero se zavezuje, da bo družbeno odgovorno skrbela za splošno blaginjo v regiji. JUNIJ V okviru občinske uprave je pričela delovati javna blagajna, kjer je mogoče gotovinsko plačevanje položnic brez provizije. V Telovadnici šentjurskih olimpijcev so prvič doslej razglasili naj športnike osnovnih šol Občine Šentjur. Odkrili so tudi spominsko tablo kolesarju Urbanu Ferenčaku, ki je sodeloval na mladinskih olimpijskih igrah v Singapuru. V francoskem mestu Saint Florent Sur Cher je bilo srečanje pobratenih občin Senjurja, Neu--Anspacha in Saint Florent sur Chera. V Hruševcu so položili temeljni kamen za nov vrtec. Nogometaši Šentjurja so izpadli iz 3. SNL v Štajersko nogometno ligo. Pomagali niso niti zadetki trenerja in igralca Branka Žiber-ta. Vodenje kluba je prevzelo t. i. tehnično vodstvo z Ivanom Jugom na čelu, saj je Frenk Trobec podal ostavko s predsedniškega položaja. Nekdanji Tolovi delavci so se spomnili 10-letnice propada podjetja. Koncert skupine Big Band Šentjur na Mestnem trgu je obiskalo več kot 350 obiskovalcev. Na regijskem preverjanju usposobljenosti enot prve pomoči je šentjurska ekipa zmagala tretjič zapovrstjo. Občina Šentjur je organizirala prvi dan odprtih vrat. Na tekmovanju atletske lige za paraplegike in tetraplegike v Novem mestu je Henrik Plank iz Šentjurja kot član Društva para- plegikov jugozahodne Štajerske dosegel evropski rekord v različici F52, saj je njegovo kopje pristalo pri 17,42 m, s čimer je postavil najboljšo znamko v Evropi in se uvrstil v svetovni razred. Na Planini pri Sevnici so namenu predali novo zunanje igrišče v skupni vrednosti 344.000,00 EUR. Polona Kitak je prejela priznanje zlata paleta za sliko Mali arhitekt. Pri Matt cafeju je samostojno razstavljala Vesna Tanšek iz Gorice pri Slivnici. Planinsko društvo Žusem je prvič organiziralo hitrostni vzpon trojk na istoimensko vzpetino. 19-letna študentka prava iz Hruševca Barbara Parežnik se je uvrstila v superfinale izbora za Miss Slovenije 2011. Radijska postaja Štajerski val je ob svojem novem sedežu v obrtni coni Anderburg organizirala koncert, kamor se je oba večera zgrnila množica ljudi. Šentjurski župani so ob dnevu državnosti pri Ipavčevi hiši posadili lipo, na Mestnem trgu pa je bilo slavnostno odkritje spominskega obeležja ob 20-letnici osamosvojitve. Koncert Pihalnega orkestra je popestril izpad elektrike, ki ni zmedel solista Mihe Alujeviča. Igor Jecl je na čelu Košarkarskega kluba Šentjur nasledil Jožeta Palčnika. JULIJ Na Grobelnem sta župana sosednjih občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah namenu predala prenovljeno ulico z urejeno komunalno ureditvijo in igrišče za odbojko na mivki. Na Klumpanju je noseča Severina zapela Mojo štiklo. Društvo podeželske mladine Šentjur je na Ponikvi gostilo 25. državne kmečke igre in drugič zapored osvojilo naslov najuspešnejših. Prisilni upravitelj Alposa je priznal za 151 mio EUR terjatev. Pri Zakškovih v Golobinjeku pri Planini so pripravili srečanje koscev kosilnic BCS. Na Turnem nad Gorico pri Slivnici je Žan Žafran javnosti predstavil 6,6-metrski Perunov kip - spomenik zimzelenosti in nepremagljivosti slovenskega naroda, ki je bil postavljen ob 70. obletnici upora proti okupatorju in 20. obletnici osamosvojitve. Šentjurski podžupan je postal Robert Polnar. V Dobrini so pripravili 15. turistično prireditev. Brez obeležitve je minilo 70 let od ustanovitve I. celjske čete na Resevni. Krajevna praznika sta praznovali krajevni skupnosti Dramlje in Slivnica pri Celju. Tadej Ferme, član šentjurskega košarkarskega prvoligaša, je na evropskem prvenstvu mlajših članov v Španiji nosil kapetanski trak. Luka Lapornik je dosegel točke za slovensko košarkarsko člansko reprezentanco. AVGUST Občino Šentjur je obiskala delegacija srbske občine Niška Banja, ki je skupaj z Moto klubom Ketna partner v okviru programa za podporo trajnostnega turizma. V Starih Slemenah nad Dramljami je 55-letni Franc Feldin s streli iz kalašnikovke ubil 42-letno partnerko in mater njunih otrok. Gasilci iz Loke pri Žusmu so prevzeli novo gasilsko vozilo v vrednosti 130 tisočakov. Dobje je razburila slaba obveščenost o onesnaženju pitne vode. Na območju Žusma je 38 slikarjev sodelovalo na poletnem Ex temporu. V končni izbor je prišla samo ena članica šentjurskih likovnikov. Šentjurski korenjaki so osvojili neuradno državno prvenstvo v vlečenju vrvi. Delničarji Alposa odhajajoči upravi niso podelili razrešnice za leto 2010. SEPTEMBER 34. Angelsko nedeljo na Planini je zaznamovala množična udeležba povork in velik obisk. Na Rozaliji so blagoslovili 50 tisočakov vredno prenovljeno streho istoimenske cerkve. Martina Ratej je nastopila na svetovnem prvenstvu in v metu kopja zasedla 7. mesto. Planinska literatka Ivanka Uduč je predstavila pesniško zbirko Bršljanka, kjer so zbrane pesmi iz vseh obdobij njenega ustvarjanja. Mešani pevski zbor Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini je gostoval v Moskvi. V Zgornjem Žagaju pri Ponikvi so obnovili »partizansko" kapelico. Pri OŠ Blaža Kocena Ponikva so odprli prvi učni čebelnjak v občini, kmalu pa so ju dobili še pri Šolskem centru Šentjur in OŠ Slivnica pri Celju. V Domu starejših Šentjur sta poročno zaobljubo po 60 letih obnovila Jožica in Jože Mavrič, ki jo moral zanjo prestati šrango. Šentjurski tenisači so znova slavili v Veteranski sotelski teniški ligi. Tri leta po uradnem slovesu je pod zgornjetrškimi kostanji znova nastopil New Swing Ouartet. V letošnje dneve evropske kulturne dediščine sta se s tremi prireditvami vključila Zavod Etno-eko in Knjižnica Šentjur. Planinsko društvo Šentjur je slavilo 60 let. Ob prazniku Občine Šentjur je Ipavčevo plaketo prejel Miroslav Pajek, pisni priznanji pa PD Šentjur in Daniel Artiček. V Dobju pri Lesičnem je 51-letnik iz Štor ustrelil 47-letno nekdanjo partnerko vpričo njenega sina. OKTOBER Šentjur je prvič doslej gostil posebno tekmovanje v gasilskih spretnostih - Fire Combat. Prireditev Bučn'ce je na Mestni trg privabila naj večje število obiskovalcev doslej. V Dobrini so odprli novo vaško jedro, za katerega so porabili 372 tisočakov. Šentjurčan Borut Jovan je kot član ekipe Term 3000 posegel po zlatu v pripravi menuja na gostinsko-turističnem zboru. Zaradi napisa „bomba“ so izpraznili šentjursko upravno stavbo. Občinski svetniki so končali s postopki, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti za navezovalno cesto AC-Črnolica. Občina Šentjur je s podjetjem Remont podpisala pogodbo za novo telovadnico na Planini. V šentjurski knjižnici sta o krizi vrednot razpravljala ddr. Igor Grdina in dr. Karel Gržan. O podobni temi je spregovoril tudi Tomo Križnar. Andraž Hriberšek je osvojil prvo mesto na državnem prvenstvu v minimotu. Alojz Vogrinc iz TRK Tajfun šport je postal zmagovalec pokalnega tekmovanja veteranov v motokrosu. Novinar Marjan Jerman je na TV Slovenija objavil hruševski sosedski spor zaradi sence, ki jo mečejo maline?! Jana Fiirer je med 12 najboljšimi evropskimi igralkami zmagala na turnirju v showdownu na Švedskem. Alpos je dokončno odšel v stečaj. NOVEMBER Veronika Gradišek, dekliško Verica Guček, je blizu kraja svojega otroštva, na Kozjanski domačiji, predstavila svojo drugo pesniško zbirko z naslovom Robinija. Študentski klub mladih Šentjur je prerazsipno praznoval 15-letnico s koncertom skupin Siddharta in Kingston. Na seznam 100 najbogatejših Slovencev se je uvrstila družina Špan s Planine, in sicer na 82. mesto z ocenjenimi 12,4 mio EUR premožanja. Šentjurski mestni svetniki so za novo himno sprejeli Ipavčevo Slovenec sem, mestno zastavo pa bo krasil sv. Jurij z nekdanjega pečatnika. V Lazah pri Dramljah je madžarski MOL v prisotnosti državnega ambasadorja uradno odprl prevzeti bencinski servis. Darko Petelinšek je na evropskem veteranskem prvenstvu v judu posegel po zlatu. Marina Ratej je iz šentjurskega prestopila v celjski atletski klub. Planinsko društvo Slivnica pri Celju je prejelo naj višje priznanje PZS za delo z mladimi. Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev je s koncertom praznoval 65 let delovanja. Zaključil se je osrednji del Ipavčevih kulturnih dni, ki so bili posvečeni Josipu Ipavcu. Turistična zveza Slovenije je v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna med šolami prvo mesto podelila OŠ Blaža Koce- na Ponikva, drugo med trškimi jedri Zg. trgu in med manjšimi mesti tretje Šentjurju. S 3. Slomškovim simpozijem se je na Šentjurskem pričelo Slomškovo leto. DECEMBER Iz šentjurskega volilnega okraja je bil v državni zbor ponovno izvoljen mag. Štefan Tisel. Ob koncertu ob svoji 10-letni-ci je ansambel Petka razprodal hruševsko dvorano, kar je na božično-novoletnem koncertu uspelo tudi pihalnemu orkestru. Župan mag. Marko Diaci je prvič doslej sprejel zlate maturante splošne in poklicne mature. Na Prevorju je Zveza kulturnih društev Šentjur prvič doslej podelila priznanja organizatorjem v kulturi. Šentjurski košarkarji so trikrat zapored premagali rivale iz Rogaške Slatine. Podjetje Kea je v Dramljah odprlo edino trgovino v krajevni skupnosti. Ljudski pevci iz Paridola so javnosti predstavili drugi »album". Na občinskem svetu so se kresale iskre zaradi imenovanja novih ulic. Enako kot leto poprej je varčevanje poseglo v javno okrasitev središča občine. V šentjurskem športnem parku so po nekaj mesecih odstranili šotor na rokometnem igrišču, vendar izvajalci niso uspeli položiti nove podlage iz umetne mase. Mladi fotograf Gašper Gobec je izdal nekoliko drugačen koledar z naslovom Šentjurski garači. Na Mestnem trgu je bilo množično silvestrsko rajanje pod šotorom. KRONIKA 1 r | januar 2012 IJ I urednistvo@sentjurskenovice.si V nesreči je umrl 48-letni romunski državljan. Šentjur, 13. 12. - V enem od gostinskih lokalov je gost skušal plačati zapitek s ponarejenim bankovcem, ki ga je prejel na bencinskem servisu. Šentjur, 14. 12. - Tuji državljan je prijavil, da so ga med spanjem v zaklenjeni kabini tovornjaka oropali, vendar je bilo ugotovljeno, da je v resnici želel zatajiti denar, ki ga je prejel za nakup avtomobila. Grobelno, Blagovna, 16.12. -Nekdo je v Brezju pri Slomu odtujil 11 smrečic, velikih približno dva metra. Enako število smrečic je teden dni kasneje nekdo posekal v okolici Dol. Šentjur, 17.12. - Na parkirišču znanega gostišča sta dva mlajša moška zbila tretjega po tleh in mu povzročila lažje telesne poškodbe. Istega dne so policisti v okolici mesta obravnavali pretep na enem izmed ..zaključkov". Kalobje, 17. 12. - Ponoči je v Vodicah nekdo ukradel lahki priklopnik v vrednosti 700 EUR. Šentjur, 21. 12. - Policisti so mladoletniku zasegli 26 petard in nekoliko kasneje otroku 22 raketic, ki jih je po središču mesta spuščal v zrak med hojo. Obveščen bo tudi Center za socialno delo. Šentjur, 22.12. - Iz delavnice v okolici mesta so neznanci odpeljali 600 kg odpadnega bakra in okoli 600 kg olupljenih bakrenih el. vodnikov v skupni vrednosti okoli 7.000 EUR. Blagovna, 23. 12. - V jutranjih urah je v Dolah prišlo do prometne nesreče, kjer je bila poškodovana potnica v taksi vozilu. Dogodek neposredno ni bil prijavljen. Planina, 23.12. - V večernih urah je prišlo do prometne nesreče, povzročitelja pa po dveh urah policisti izsledili na domu. Dramlje, 26. 12. - Na izvozu avtoceste je nekdo iz objestnosti razbil šipo na voznikovih vratih. Ponikva, 26. 12. - Občan iz okolice naselja je prijavil, da je prejel grozilno pismo, v katerem mu je neznanec grozil zaradi njegovega javnega udejstvovanja. Smrt na Sloveniki Tik pred avtocestnim tunelom Pletovarje je v smeri Maribora prišlo do verižnega trčenja dveh kombijev in tovornjaka. V nesreči je umrl 48-letni romunski državljan, dve osebi so prepeljali v bolnišnico. „Tik pred tunelom Pletovarje, v smeri proti Mariboru, se je zgodila huda prometna nesreča. Umrl je 48-letni romunski državljan, sopotnik v vozilu," je V okolici šole v Hruševcu je v zavetju mraka že dlje časa „veselo". Zaradi pritožb okoliških stanovalcev so pred časom predstavniki različnih služb sestankovali in odločili, da predela z igrišči ne bodo zapirali z zapornicami, ker gre za javne površine, potrdila tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin. Nesreča se je zgodila deset minut čez eno uro zjutraj. V trčenju je bilo udeleženih več vozil, zaradi česar je bila avtocesta v smeri proti Mariboru dlje časa v celoti zaprta. Gasilci so zavarovali kraj nesreče in rešili dve poškodovani osebi, ki so ju prepeljali v celjsko bolnišnico. (J. G.) vendar bodo namestili prometne znake, ki bodo omejili vožnjo in parkiranje vozil na asfaltnih igriščih. S strani šole bo posodobljen videonadzor, preko katerega doslej niso mogli razločiti kršiteljev javnega reda in miru, ki se ob prihodu policije umirijo. (B. R.) Šentjur, 31. 12. - Zaradi kratkega stika seje v spalnici v stanovanjski hiši v mestu vžgala električna blazina, lastnik pa je zaradi tega dobil manjše opekline po nogah. Šentjur, 4. 1. - Dijak kmetijske šole je v hruševski telovadnici vrgel petardo in si prislužil nekaj razgovorov. Loka pri Žusmu, 6. 1. -Zaradi razgrajanja v hiši so kršitelju, ki sicer že dlje časa izvaja psihično in fizično nasilje nad svojo ženo, izrekli prepoved približevanja. Šentjur, 7. 1. - Iz odklenjene stanovanjske hiše je nekdo občanu odtujil denarnico s 70 EUR. Šentjur, 8. 1. - Občanka je obvestila, da skušajo vlomiti v eno od sosednjih hiš, storilci pa so se ob prihodu policistov razbežali. Šentjur, 9.1. - Pri kontroli prometa je vozniku alkotest pokazal 0,85 mg/l, s čimer se ni strinjal, prav tako pa ni hotel opraviti strokovnega pregleda in se ukloniti pridržanju, zato so ga ukrotili s prisilnimi sredstvi. Ponikva, 10.1. - V pretepu med moškima je bil eden huje poškodovan, kršitelja pa je, pijanega za volanom in brez vozniškega dovoljenja, prestregla patrulja. Šentjur, 10. 1. - Čeprav mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, je kršitelj vztrajno hotel k ženi, zato so ga policisti fizično odstranili. Šentjur, 10. 1. - Nekdo je iz skladišča odtujil 1.700 kg umetnega gnojila. Ponikva, 13. 1. - Po tem, ko je partnerki naložil nekaj zaušnic, jo je partner pred policijo podurhal, prepoved približevanja pa je kršil s pošiljanjem SMS sporočila, kar ga bo stalo nove globe. Šentjur, 13. 1. - Policisti so ujeli pijanega mladega voznika, ki bo moral ponovno opravljati procedure za pridobitev vozniškega dovoljenja. Kako omejiti kraval okrog hruševske šole? V leto 2012 na Mestnem trgu Pihalni orkester Šentjur. Silvestrovanje na prostem so organizirali že drugič zapored. Piše: Jure Godler Silvestrovanje je potekalo na Mestnem trgu, vse niti je v svojih rokah imel predsednik pihalnega orkestra, Vladimir Belina. Žurdov zažigali Najdaljšo noč pred občinsko stavbo je dočakalo več kot 1.500 obiskovalcev. Zeblo ni nikogar, saj je bil za ta namen postavljen ogrevani šotor. Prva je Šentjurča-ne začela ogrevati rock skupina Žurdov, ki se je po nekajletnem premoru ponovno sestavila v originalni izvedbi s pevcem Markom Tuhtarjem. Skupina je znova dokazala, da pred leti ni zaman igrala na slovitem Rock Otočcu in bila prejemnik zlate činele. Žal je njihov igralni termin bil namenjen predvsem za prve obiskovalce, ki so se nabirali tja do desete ure. Premierni termin, ko so se kazalci premaknili čez polnoč, je bil seveda rezerviran za organizatorje. Dobre misli in želje je zbranim občanom zaželel župan mag. Marko Diaci. Pravi žur se je razvnel šele, ko je zabavo v svoje roke prevzela skupina Petka. Po njihovih ritmih je zaplesal ves šotor. Brez ognjemeta Čeprav na skoraj nič okrašenem Mestnem trgu ni bilo uradnega ognjemeta, so za to pokajočo in svetlobno zabavo poskrbeli številni občani, ki so Silvestrovanje je potekalo pod pokritim šotorom. omogočili, da je nekaj tisoč evrov izginilo v kratkotrajnih pokih in bliskih. Novo leto je pač potrebno praznovati bučno in hrupno. Je pa res, da pod šotorom in v njegovi okolici nismo opazili veliko znanih obrazov, nekaj pa jih le bilo. Kot kaže, je silvestrovanje na prostem pritegnilo obiskovalce tudi iz drugih delov občine. Tisti, ki so se naveličali družbe pod šotorom, so se lahko umaknili v Bar Pošta, kjer je igrala rock skupina Nitrra iz Hrvaške. Koliko je stalo? Občina Šentjur je za prireditev 'Silvestrovanje na prostem' iz 'kulturnega razpisa' namenila 2.000 EUR. Koliko je fešta dejansko stala, ni znano, številka pa je gotovo višja od 2.000 evrov. Zbralo se je veliko lepih deklet. Rajali so do jutra. Lintvar: večji in lepši! V folklorni skupini si želijo še več članov, radi bi bili še privlačnejši na pogled. Skupina Lintvar deluje pod okriljem Zavoda ETNO-EKO od lanske spomladi. Njeni člani so v preteklosti plesali v otroških skupinah iz Šentjurja, Slivnice in Dramelj. Lani so dali poudarek krepitvi skupine. K sodelovanju so povabili strokovnjake iz Slovenske Filantropije, s katerimi so izvedli nekaj delavnic na temo krepitve skupine. JSKD Šentjur jim je omogočil izobraževanje v petju, godčevstvu in plesih. Njihova strokovna vodja je Anja Laubič iz Dramelj. Lani so pridobili nekaj denarja za nabavo blaga in se odločili, da izkoristijo znanje svojih članic, ki izdelujejo spodnja krila. Strokovno je začela sodelovati z njimi Nina Gajšek, v njeni odsotnosti je prevzel občasno pomoč Bogomir Brložnik. Lani so se predstavili v povezovalnem programu na regijskem srečanju folklornih skupin na Blagovni, na TV Celje in na državnih kmečkih igrah mladih kmetov. Letos imajo kar nekaj načrtov: želijo pridobiti nova folklorna oblačila in obutev ter prostor, kjer bodo te varno hranili. Na- črtujejo koncert in gostovanje v tujini, gostiti želijo tudi kakšno tujo folklorno skupino. (T. G.) Uradnega ognjemeta ni bilo. Po dolgem premoru so nastopili Žurdov. L®_______anketa novice So bili zadovoljni? Zakonca Soline: „Silvestrovala sva na Mestnem trgu pod šotorom. Bilo je fajn, ker sva srečala ogromno prijateljev, s katerimi smo skupaj silvestrovali. “ Cvetka Škornik: „Silvestrovala sem doma v krogu ožje družine. Imeli smo se zelo lepo. “ Po polnoči je za zabavo skrbel Ans. petka. Na prostem je silvestrovalo nekaj znanih občanov. Računalniki in njihove fore Mladinski center Šentjur je v svojih prostorih, 14. januarja, pripravil zanimivo predavanje z nazivom 'Računalniki, informatika in njihove fore'. Predavanje je pripravil diplomant medijske produkcije, domačin David Novak. Z zelo dovršeno projekcijo je osmerico poslušalcev navdušil. Računalniške osnove je prikazal zanimivo, z obilico še nikoli slišanih informacij. Predavatelj se je zelo potrudil v tem, da je snov podal preprosto, a vseeno z veliko vizualnega gradiva. Za njegovo predavanje mogoče ni bilo najbolj primerno občinstvo, saj so se ga udeležili le mladi, ki osnove večinoma že poznajo, ampak bi svoje znanje in enostavno razumevajočo predstavitev delovanja računalnika, interneta ter operacijskih sistemov lahko brez težav prikazal tudi starejšim poslušalcem, ki pa so ta dogodek žal spregledali. Vsekakor bi se bilo morda vredno bolj potruditi z obveščanjem starejših o tovrstnih temah. Za znanje nismo nikoli prestari! (J. G.) David Novak je svoje znanje podal na zelo razumljiv način. Gasilci uredili dovozno pot PGD Slivnica pri Celju je v sredini meseca preko 100 svojih članov povabilo na občni zbor društva. Občnega zbora so se udeležili župan občine Šentjur mag. Marko Di-aci, župan občine Podčetrtek Peter Mišja, ki se je ravno v tem času zadrževal v naši občini, Branko Oset, podpredsednik Gasilske zveze Šentjur, Vlado Artnak, predsednik KS Slivnica pri Celju, predstavniki pobratenih gasilskih društev iz Bedenj na Hrvaškem in Černelavcev, gasilski tovariši iz Pretoka in ostali predstavniki društev. Glasbeni uvod so naredile članice Vokalne skupine Kresnice z novo zborovodkinjo. Po izvolitvi delovnega predsedstva sta predsednik društva Milenko Tanšek in poveljnik Andrej Kaučič podala poročili o delovanju društva. Največji projekt je bil ureditev dovozne poti do gasilske garaže, ki je bila razdejana ob graditvi čistilne naprave. Projekt je bil izveden v sodelovanju z Občino Šentjur in s KS Slivnica pri Celju, največ pa so prispevali člani društva s prostovoljnim delom. Poudariti velja tudi številne uspešne intervencije pri požarih ter uspešno delo z mladimi, saj so se mladinke uvrstile celo na državno tekmovanje. Sprejeli so nov statut društva, ob koncu pa še plan dela za leto 2013, ki zajema kar 10 točk. Podelili so priznanja Gasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Šentjur ter odlikovanja PGD Slivnica pri Celju. Vse to so med drugim tudi razlogi, da so se udeleženci občnega zbora po končanem uradnem delu poveselili ob klepetu in zvokih glasbe vse do jutranjih ur. (S. J.) tmmmmmmmmemmmmmammmmammmmmtmmmmm Folklora zaplesala v 2012 Šentjurski folkloristi so zasedli predzadnji in premierni termin oddaje 'Na zdravje', ki jo je prenašal prvi program TV SLO. Predzadnjo oddajo so plesali ob zvokih narodnozabavnih ansamblov in nastopili kot popestritev oddaje. Na silvestrski oddaji so tudi sodelovali še z drugimi, ki so zapolnjevali studio, in naredili Ponikva ima najlepšo osnovno šolo! OŠ Blaža Kocena Ponikva. Ponos in biser naše lepe občine in celo države! Piše: Jure Godler Na letošnjem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije, je med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji bila najbolje ocenjena OŠ Blaža Kocena Ponikva. Pridobili zastavo Ravnateljica Andreja Ocvirk Kaj so ocenjevali? Poleg zunanjosti in ureditve okolice je komisija preverila tudi vključenost v krajevno dogajanje, pregledala šolske publikacije, vabila za prireditve. Dodatne točke je prinesel tudi aktiven turistični krožek. Prav tako so preverili projekte ločevanja odpadkov, gostoljubnost, igrala, športne objekte, zastave itd. K odlični uvrstitvi so pripomogle stalne razstave o Antonu Martinu Slomšku, Blažu Kocenu in Mihaelu Žagaj šku. Še napoved: v maju bodo praznovali 200-letnico organiziranega šolstva na Ponikvi, Slomškovo leto in 150 let Kocenovega atlasa. pravo silvestrsko vzdušje. Poleg članov so povabili medse k sodelovanju svoje prijatelje in med prvimi voščili Boštjanu Romihu in Jasni Kuljaj v času, ko je oddajo gledala vsa Slovenija. (J. G.) Naše folkloriste je gledala vsa Slovenija. Vhod v šolo bo kmalu krasila nova zastava. in predstavniki osnovne šole so na slavnostni prireditvi v Portorožu v četrtek, 8. decembra, prejeli priznanje in zastavo Turistične zveze Slovenije Moja dežela -lepa in gostoljubna. Zastavo so prvič razstavili na božičnem sejmu in je trenutno obešena v avli šole, od pomladi pa bo ponosno plapolala na novem drogu pred šolo. Pobudnica tega, da se šola prijavi na razpis, je bila Alenka Testaniere iz Turistično-infor-mativnega centra Šentjur. Sredi septembra je OŠ Blaža Kocena Ponikva nenapovedano obiskala regijska in nato še državna komisija, ki je šoli namenila najboljše ocene. Ravnateljica Andreja Ocvirk: „Na roke nam gre dejstvo, da je naša šola nova in da se vsi trudimo, da taka tudi ostane. Še pomembnejše od sten je dogajanje in pogoji, kijih nudimo našim učencem. “ Šentjur med najlepšimi Slavnostne podelitve priznanj v Portorožu so se poleg župana, mag. Marka Diacija, udeležili še trije predstavniki občine Šentjur, saj je bilo mesto Šentjur zopet proglašeno za tretje najlepše med manjšimi mesti, Zgornji trg pa je zasedel drugo mesto med trškimi jedri. Častni pokrovitelj tekmovanja je bil predsednik dr. Danilo Turk. LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5. 3230 Šentjur MOČ PROJEKTOV NOVOSTI V ŠOLSKEM LETU 2011/12 SPOMLADANSKI VPIS Z ■ \ Nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) SOCIALNI OSKRBOVALEC/ SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU NPK je usposobljenost posameznika za opravljanje določenega poklica. Pogoji za pridobitev NPK socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu: - starost najmanj 23 let, - končana najmanj osnovna šola, - opravljen verificiran program usposabljanja v socialnem varstvu s področja socialne oskrbe, - vsaj 5 let izkušenj na področju dela z ljudmi ali vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju socialne oskrbe starejših, invaldinih idr. oseb s posebnimi potrebami (tudi neformalne izkušnje). IZVAJANJE VERIFICIRANEGAPROGRAMA Trajanje usposabljanja: 120 ur. TEORETIČNI DEL obsega 50 ur predavanj. VSEBINE: socialno oskrbovanje na domu, uporabniške skupine in socialno vključevanje uporabnikov, komunikacija, osebna oskrba, gospodinjska pomoč. PRAKTIČNI DEL obsega 50 ur praktičnega dela. SAMOSTOJNO DELO obsega 20 ur, udeleženci pripravijo seminarsko nalogo in osebno mapo oziroma portfolio. Na koncu usposabljanja udeleženec lahko pridobi certifikat o NPK. Zbiramo prijave za začetek usposabljanja v mesecu februarju 2012. Možnost nadgradnje znanj s področja komunikacije v brezplačnem 50-urnem izobraževalnem programu JAZ IN Tl. X____________________________________________________> TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA/ NEMŠKEGA JEZIKA I. STOPNJA Za vse, ki ste popolni začetniki v angleškem ali nemškem jeziku. V spomladanskem semestru razpisujemo I. stopnjo angleškega ooziroma nemškega jezika v obsegu 30 pedagoških ur. Cena izobraževanja je 190 EUR z DDV. Možnost brezplačnega 50-urnega nadaljevalnega izobraževanja AVTOŠOLA JEZIKOV- angleški jezik/nemški jezik v naslednjem šolskem letu. Več informacij in svetovanje posameznikom za vključitev dobite na sedežu LU Šentjur. V____________________________________________________j Ljudje želimo osebnostno rasti, se vzgojiti, se spremeniti. Vse to zato, ker v različnih obdobjih vstopamo v različne socialne vloge in medsebojne odnose. Zaradi nenehnih socialno - ekonomskih sprememb in ker se Evropa stara, se med drugim spreminjajo tudi potrebe v izobraževanju odraslih. Zato se področje izobraževanja odraslih tesno povezuje s kulturo, ekonomijo in socialno ekonomijo ter s socialnim varstvom. V zdajšnjih življenjskih in delovnih razmerah so mnogi malo izobraženi in funkcionalno nepismeni. Pojavljajo se potrebe po internacionalizaciji formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih; vse več organizacij sodeluje v mednarodnih projektih in vstopa v partnerske odnose. Kaj pa mi? Lahko vsaj miselno sledimo vsem strategijam in ugotovitvam Evropskega parlamenta, ki je kot ključne kompetence, ki jih človek potrebuje za osebno izpopolnitev in razvoj, opredelil dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Večina različne evropske strategije obravnava kot nekaj, kar je napisano v Bruslju in ni povezano z našo realnostjo. Ko pa se ozremo malo čez naše obzorje, lahko vidimo, da danes delodajalci iščejo sposobne in ambiciozne ljudi. Mi pa se takšnih ljudi bojimo. Bojimo se jih zato, ker nam dokazujejo, kako nezreli, da ne rečem nesposobni, smo dojemati širino posameznikov. In tukaj smo si različni. Smo ljudje, ki z veseljem vstopamo v partnerske projekte, tako domače kot tuje, in smo ambiciozni. Največkrat je takšno delo naporno in zahteva veliko timskega dela in kompromisov. In so ljudje, ki se ne spuščajo v partnerska sodelovanja. Iz več razlogov: niso vešči partnerskega sodelovanja, nimajo možnosti ali celo tega ne želijo. Sama se štejem med prve. In verjetno zato težko razumem tiste, ki ob besedi projekt le zamahnejo z roko. In teh je kar nekaj. Pred časom mi je nekdo rekel, da sem v službi zato, da pišem projekte. Zakaj so potem tisti v službi, ki jih ne pišejo in ki si ne drznejo posegati po evropskih sredstvih? Brezskrbni osem urni delovnik ti ne prinese evropskih sredstev. Za te se moraš potruditi in delati več. V projekt je vloženo ogromno ur dela, energije. Rezultati so največkrat navdušojoči, mislim v smislu kori st ni ko v projektov. Na Ljudski univerzi si ne želimo postati največji. Vendar pa s ponosom kažemo svoje delo, ker verjamemo, da so rezultati našega dela, projektov in programov dodana vrednost življenju in delu občanov. Ko bomo osebnostno zrasli, se vzgojili in razumeli tiste, ki delajo z veseljem, potem bomo tudi sami dovolj močni, da jim pristopimo in delamo z njimi. Jelka Godec, prof., direktorica LU Šentjur REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur 15 Naložba v vašo prihodnost OPtRAUK.> DELNO F INANCIRA EVROPSKA UNI|A BREZPLAČNA NEFORMALNA SPLOŠNA Na Ljudski univerzi Šentjur bodo v letih od 2012 do 2014 izvajali brezplačna splošna neformalna izobraževanja, ki so jih oblikovali glede na potrebe in želje udeležencev. Na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport so v letu 2011 prijavili štirinajst programov in pridobili finančna sredstva v višini 170.550,00 EUR iz Evrospskih socialnih skladov in MŠŠ. Programi so namenjeni različnim ciljnim skupinam: mladim, starejšim odraslim, brezposelnim, kmetom, odraslim s posebnimi potrebami. Svojo dejavnost bodo razširili na sosednjo občino, saj bodo nekatere programe izvajali tudi v občini Šmarje pri Jelšah. AVTOŠOLA TUJIH JEZIKOV - ANGLEŠKI JEZIK TRAJANJE PROGRAMA50 pedagoških ur. Program obsega pet (5) modulov, ki so sestavajeni iz skupinskih in individualnih ur. Na individualnih urah se odpravijo nejasnosti in se zadovoljijo interesi posameznikov.. VSEBINSKI SKLOPI: - svet poslovne angleščine, - mediji in kultura, - poslovni bonton in zaposlovanje, - uporaba angleščine v gostinstvu in turizmu, - počitnice in potovanja. V programu se opravi predtest. Izvajanje programa: od 1. 3. 2012 do 30.6.2012. AVTOŠOLA TUJIH JEZIKOV - NEMŠKI JEZIK TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Program obsega pet (5) modulov, ki so setsvaljeni iz skupinskih in individualnih ur. Na individualnih urah se odpravijo nejasnosti in se zadovoljijo interesi posameznikov. VSEBINSKI SKLOPI: - svet poslovne nemščine, - mediji in kultura, - poslovni bonton in zaposlovanje, - uporaba angleščine v gostinstvu in turizmu, - počitnice in potovanja. V programu se opravi predtest. Izvajanje programa: od 1. 3. 2012 do 30. 6. 2012. KREATIVNO PISANJE IN IZRAŽANJE TRAJANJE PROGRAMA50 pedagoških ur V programu se razvija kompetenca sporazumevanja v slovenskem jeziku. Ta kompetenca vključuje tudi sposobnost razlikovanja in uporabe različnih vrst besedil, iskanje, zbiranje in obdelavo informacij, uporabo pripomočkov, oblikovanje in izražanje svojih ustnih in pisnih argumentov na prepričljiv način, ustrezen okoliščinam. VSEBINSKI SKLOPI: - kreativna komunikacija, - kreativo pisanje, - kreativno izražanje. Izvajanje programa: od 1.5. 2012 do 31. 8. 2012. SEM TER TJA PO PRAVOPISU TRAJANJE PROGRAMA 50 pedagoških ur Osnovni cilj programa je nadgraditi pravopisno znanje slovenskega jezika in tako udeležencem omogočiti boljše pogoje za delo, osnovno znanje jezika za nadaljnje izobraževanje. VSEBINSKI SKLOPI: - velika začetnica, - ločila, - zapisovanje glasov, - pisanje skupaj ali narazen, - deljenje besed, - besedila za sporazumevanje. Izvajanje programa: od 1. 2. 2012 do 30. 5. 2012. JAZ IN Tl TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. V programu udeleženci spoznajo značilnosti pravilnega osnovnega komuniciranja, spoznajo specifične značilnosti posameznih ranljivih skupin. VSEBINSKI SKLOPI: - osnovne značilnosti dobre komunikacije, - komunikacija s starejšimi, - komunikacija z invalidnimi osebami, - komunikacija z osebami s posebnimi potrebami. Izvajanje programa:od 1.3. 2012 do 30. 6. 2012. Več informacij o vseh izobraževanjih dobite na naši spletni strani: www.lusentjur.si na sedežu LU Šentjur: Mestni trg 5, Šentjur na telefonu: 03 747 16 70 in 031 718 261 elektronski pošti: info@lusentjur.si v.____________________________________________________________J MED POSLOVNIMI ŠTEVILKAMI CILJNE SKUPINE: Ciljna skupina programa so starejši odrasli. TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je izboljšati znanje na področju finančne pismenosti. Potrošniki v 21. stoletju potrebujejo znanje, razumevanje in kompetence, da bi lahko bili sposobni identificirati svoje potrebe na raznih finančnih področjih, razumeli, kako delujejo finance, bili sposobni najti prave informacije, se premišljeno odločali in ravnali kar se da učinkovito pri doseganju svojih ciljev, bili sposobni predvideti pozitivne in negativne posledice različnih odločitev in dejanj, še posebno tveganje in nevarnosti, ki so zajete v drobnem tisku. VSEBINSKI SKLOPI: - denar in njegov pomen, valute, - ravnanje z denarjem, način plačila, - osebni finančni načrt, - družinski finančni načrt, - izposoja, zadolževanje, posojila, - vrste posojil, - varčevanje, - zavarovanje, stroški zavarovanja, - pritožbe in roki. Izvajanje programa: 1. 3. 2012 30. 6. 2012. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur ' A*? Naložba v vašo prihodnost IDELNC) FINANC 1 RA EVROPSKA l M|A IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA LUŠ PODJETNIŠKA PRILOŽNOST CILJNE SKUPINE: brezposelni in zaposleni, ki jih zanima razvoj podjetništva in možnost samozaposlitve. V programu se pričakujejo predvsem odrasli udeleženci, stari nad 26 let. TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je izzvati podjetniške lastnosti, sposobnosti, znanja in veščine udeležencev, ki bodo omogočile kreiranje lastne podjetniške poti in dale večje možnosti zaposlovanja. VSEBINSKI SKLOPI: - osnove podjetništva, - ustanovitev podjetja kot oblika samozaposlitve, - poslovni načrt, - trženjski načrt, - osnove računovodstva. Izvajanje programa: od 1. 3. 2012 do 30. 6. 2012. MOJE ODLOČANJE CILJNE SKUPINE: kmetje in vsi, ki jih zanima področje kmetijske politike. TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur, program se izvaja v Šentjurju, Ljubljani in Bruslju. Osnovni namen programa je ciljnim skupinam približati koncept demokracije, pravic, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic na področju kmetijske politike, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. VSEBINSKI SKLOPI: -kmetijski trgi in razvoj podeželja, -pregled evidenc, e-registri, -zakonodaja na področju kmetijske politike. Izvajanje programa: od 1.3. 2013 do 30. 6. 2013. DEKODIRAJMO SVET DIGITALNE TELEVIZIJE TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je popularizirati in spodbuditi splošno poznavanje osnov digitalnega videa med odraslimi in ponuditi usposabljanje, ki bo omogočilo aktivno vlogo v informacijski družbi vsem ne glede na starost ali doseženo izobrazbo. VSEBINSKI SKLOPI: Udeleženci v programu spoznajo: - kateri so ponudniki internetnih storitev in razlike med njimi, - kateri so ponudniki digitalne televizije in razlike med njimi, - spoznajo tipe TV sprejemnikov, - znajo uporabljati TV sprejemnik različnih ponudnikov, - spoznajo tipe računalnikov in druge multimedijske naprave, - vedo kako preko interneta spremljajo TV program. Izvajanje programa: od 1. 2. 2012 do 31. 5. 2012. PREKO OKEN KOZJANSKIH GRIČEV CILJNE SKUPINE: kmetje in vsi, ki jih zanima ekološko kmetijstv.o TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je nadgraditi znanje udeležencev na področju ekološkega kmetovanja in s tem povečati možnosti pridelave in trženja ekoloških pridelkov. VSEBINSKI SKLOPI: - ekološko kmetijstvo, - sistemska ureditev ekološkega kmetijstva, - vplivi na okolje, - tržni vidiki ekološkega kmetijstva, - ogled primera dobre prakse. Izvajanje programa: od 1. 2. 2012 do 31. 5. 2012. DIGITALNO PISARNIŠKO ZNANJE IN DESETPRSTNO TIPKANJE TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je nadgraditi znanje udeležencev na področju pisarniškega poslovanja. S tem povečati učinkovitost dela s pomočjo računalniške tehnologije. VSEBINSKI SKLOPI: - organiziranje dela na računalniku WIN 2007, - delo v programu WORD in desetprstno tipkanje, - delo v programu Excel, - spajanje dokumentov, - delo z elektronsko pošto. POGOJI ZA VPIS: osnovno rač. znanje in redna uporaba elektronske pošte. Izvajanje programa: od 1.4. 2012 do 31. 7. 2012. ZNAM IN ZMOREM SAM Udeleženci spoznajo sebe in svojo vlogo v okolju, v katerem živijo, medosebne odnose, asertivnost v komunikaciji, kulturno in naravno dediščino. Program je namenjen starejšim osebam s posebnimi potrebami. Izvajal se bo vVDC Šmarje pri Jelšah in Šentjur. »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« V VRTINCU SVETOVNEGA SPLETA TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Osnovni cilj programa je popularizirati in spodbuditi splošno digitalno pismenost med odraslimi in ponuditi računalniško usposabljanje, ki bo omogočilo aktivno vlogo v informacijski družbi vsem, ne glede na starost ali doseženo izobrazbo. VSEBINSKI SKLOPI: - internet, - elektronska pošta, - spletno poslovanje, - pasti interneta. Izvajanje programa: od 1. 3. 2012 do 30. 6. 2012. PISAN SVET BESED TRAJANJE PROGRAMA: 50 pedagoških ur. Program je zasnovan za odrasle, ki se manj vključujejo v kulturno življenje. VSEBINSKI SKLOPI: -bralna kultura, -film, avdiovizualna kultura, multimedija, -glasbena umetnost, - kulturna dediščina in tehniška kultura, -likovna umetnost, - uprizoritvena umetnost. Izvajanje programa: 1.2.2013 31.5.2013 LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur V OKVIRU PROGRAMA DRP BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA Samo z znanjem in pridobljenimi spretnostmi smo lahko konkurenčni. Izobraževalni programi, ki se izvajajo v okviru projekta Dvig ravni pismenosti, so ena izmed možnosti, ki prispevajo k zviševanju ravni pismenosti odraslih. Do maja 2013 na Ljudski univerzi Šentjur izvajajo naslednje izobraževalne programe brezplačno: Računalniška pismenost za odrasle (RPO) Program vključuje temeljna informacijska znanja, izdelavo in oblikovanje besedil, uporabo interneta in uporabo elektronske pošte. Udeleženci računalniškega izobraževanja po uspešno opravljenem izpitu pridobijo javno veljavno listino. V mesecu januarju in februarju izvajajo program na Ponikvi in v Dobju. Računalniško in digitalno opismenjevanje (RDO) Program je usmerjen k zagotavljanju večje digitalne pismenosti in izboljšanju digitalne pismenost odraslih. Digitalna tehnologija je predstavljena na enostaven in učinkovit način, pri katerem pridobijo udeleženci predvsem praktično znanje: internet, e-pošta, e-uprava, bankomat, parkirni avtomat, mobilni telefon ... Za programa RPO in RDO zbiramo prijave skozi celo šolsko leto. Udeležence osebno obvestimo o začetku izvajanja izobraževanja. USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Knjige so zame Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Knjige so zame je namenjen manj izobraženim odraslim v aktivni življenjski dobi. Cilj programa je pri udeležencih izboljšati bralno pismenost, izboljšali demokratični dialog znotraj skupine, razviti strpnost in solidarnost, razviti sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja o prebranem in izboljšati motiviranost za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Program se trenutno izvaja v Domu starejših Šentjur. Branje za znanje in za zabavo (BZZ) Program Branje za znanje in branje za zabavo (BZZ) je namenjen staršem oziroma starim staršem predšolskih otrok, ki iz različnih razlogov niso imeli možnosti za razvoj lastne pismenosti ter tudi tistim, ki so motivirani za pomoč pri razvijanju porajajoče se pismenosti svojih otrok, vendar so premalo vešči, da bi bili pri tem uspešni. Program dejavno vključuje tudi otroke. Začetek programa v torek, 31.11.2012, ob 17.00 uri, v vrtcu Dobje. Razgibajmo življenje z učenjem - RŽU Program je vsebinsko in izvedbeno zasnovan tako, da udeležencem omogoča obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju za lažje obvladovanje različnih situacij, večjo samostojnost, vključevanje v različne družbene dejavnosti, dvig samozavesti in dvig kakovosti življenja. Ciljna skupina so upokojeni in neaktivni na trgu dela. Nov sklop programa RŽU se bo pričel izvajati oktobra 2012. Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT I UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŠENTJUR - UTŽU Program četrtkovih srečanj za člane UTŽO Šentjur 2. 2. 2012, ob 9.00 uri FINANCE ZA VSAKOGAR: Spoznajte osnove financ za vsakdanjo rabo. 16. 2. 2012, ob 9.00 uri ROMANJE V RIM: Predavanje 1.3.2012, ob 9.00 uri PREDSTAVITEV BIODINAMIKE: Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska 8. 3.2012, ob 9.00 uri ŽENE V RAZLIČNIH KULTURAH: Izmenjava izkušenj žena, ki prihajajo iz različnih kultur 15. 3. 2012, ob 9.00 uri LEPOTE GORA S KORAKI NA BELE VRHOVE: Slovenske gore 22. 3. 2011, ob 9.00 uri DRUŽENJE S PATROM KARLOM GRŽANOM 29. 3. 2012, ob 9.00 uri VEDEŽEVANJE S POMOČJO CIGANSKIH KART: Vodi: Irena Vratovič 5.4.2012, ob 9.00 uri NA VRTU: Svetoval bo g. Drago Jančič 12. 4. 2012, ob 9.00 uri MAROKO; Potopis 19.4. 2012, ob 9.00 REIKI, BIORGONOMIJA, energetska oblika samopomoči Vodi: Zlatko Šafarič 26. 4. 2012, ob 9.00 uri FENG SHUI: Spoznanje o tem kako urediti zunanji svet, da podprete svoj notranji svet 3. 5.2012, ob 9.00 uri OBISK FERLEŽEVEGA MLINA 10.5.2012, ob 9.00 uri INDONEZIJA; Potopis 15. 5.2012, ob 9.00 uri POGOVOR Z ZVEZDANO MLAKAR Za člane UTŽO brezplačno. Za ostale obiskovalce prispevek 8 EUR. 24. 5. 2012, ob 9.00 uri ZAKLJUČEK ŠOL. LETA 2011/12 USTVARJALNE DELAVNICE Izdelovanje voščilnic za različne priložnosti in izdelovanje pisank. Izvedenih bo pet štiriurnih delavnic. Prva delavnica 1.2.2012, ob 9.00. Prispevek za člane: 10 EUR. ANGLEŠČINA za začetnike 20 ur Začetek tečaja v sredo, 15. 2. 2012, od 9.00 do 10.30 ure. Cena za člane: 30 EUR. ANGLEŠČINA nadaljevalni 20 ur Začetek tečaja v torek, 14. 2. 2012, od 9.00 do 9.30 ure. Cena za člane: 30 EUR. NEMŠČINA nadaljevalni 20 ur Začetek tečaja v soboto, 28. 2. 2012, od 9.00 do 10.30 ure. Cena za člane: 30 EUR. Glasovirke božično Vokalna skupina Glasovir vsako leto pripravi božični koncert v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Čeprav je ta čas namenjen predvsem družinam, se je šentjurska farna cerkev lepo napolnila z obiskovalci, čeprav so zamudniki še vedno lahko našli kakšen prazen prostor. Vokalna skupina Glasovir je pripravila zanimiv repertoar predvsem božičnih napevov. Skupina, ki jo vodi Simona Zdolšek, je ponovno opravičila svoj sloves kot najboljša vokalna skupina na Šentjurskem, saj je bila s strani uradne ocenjevalke šentjurske aprilske revije že trikrat zapored predlagana na regijsko srečanje vokalnih skupin. Gostje na koncertu so bili Citrar-ski kvartet GŠ Šentjur, v katerem poleg citer igrata še harmonika in čelo. Kljub temu je bilo nastopa dokaj hitro konec in marsikdo bi lahko lepa sozvočja Glasovirk poslušal še nekaj časa. Pevkam moramo čestitati, saj nam zapustijo okrilje družine in nam vsako leto poklonijo čudovit koncert. (J. G.) Vokalna skupina Glasovir vsako leto zapoje na božični dan. -r ■ ' ■1*1 [|i £2 ■ ■ „ 1 11*1 ... / ■ iPft I ■n Koncert je popestril citrarski kvartet. Z gospelom zaključili leto Od sredine leta 2011 vodi avistovce zborovodkinja Tina Pečar. Koncert A viste. Zbor deluje že od leta 2008, menjali pa so že tri imena. Piše: Jure Godler Komorni zbor A vista, čigar ime za marsikoga zveni nepoznano, je zborček pevk in pevcev na šentjurski zborovski sceni že od leta 2008 dalje. Takrat se je zbor imenoval Mešani komorni pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur, ki ga je vodil Matevž Goršič. Leto za tem je spremenil svoje umetniško ime v Bangarade, v drugi polovici leta 2011 pa so si pevke in pevci nadeli ime Komorni zbor A vista. Besedna zveza A vista je termin iz glasbenega izrazoslovja in pomeni: „na (prvi) pogled": vidiš note in poješ! Maša in koncert Zamenjava je prišla tudi na zborovodskem mestu, kjer se je po treh letih poslovil Matevž Goršič, zamenjala pa ga je Šentjurčanka Tina Pečar, profesorica glasbe, ki obiskuje tudi magistrski študij glasbe. Avistovci so se tako predstavili domačemu občinstvu 7. januarja v akustični cerkvi sv. Jurija. Pred koncertom so pevke in pevci odpeli sveto mašo, kjer sta se izpostavili solistki Barbara Lesjak in Mateja Podpečan z odličnima sopranoma, na orglah pa je mašo in zbor spremljala Katarina Arlič Leban. Svoj premierni nastop pod novim imenom in pomlajeni zasedbi je zborček odpel zelo všečno in nakazal, da počasi prehaja v stabilen in kvaliteten zbor v Šentjurju. V prihodnje se bodo A vistovci posvetili novemu programu ter pripravam na aprilsko Jurjevo revijo pevskih zborov, ki bo letos v cerkvi na Ponikvi. Zupan voščil starejšim V začetku leta je župan mag. Marko Diaci obiskal varovance Doma starejših Šentjur. Zaželel jim je veliko zdravja v novem letu 2012. Direktorica Doma starejših Vesna Vodišek Razboršek je v svojem nagovoru poudarila pomen sodelovanja z občino. Učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur so zaigrali kratko predstavo o Deklici z vžigalicami, podprto z video projekcijo, kjer so se ob dobro znani prigodi deklice, ki zmrzne na ulici, zarosile oči marsikateremu varovancu. Zapela in na klavirju zaigrala je dijakinja Srednje zdravstvene šole Celje Urška Oprčkal. Predstavnica stanovalcev DS Vera Zupančič je ..prijatelju" županu, kot ga je imenovala, voščila srečo, ne le v osebnem življenju, ampak tudi na občinskem, kjer mu sreče, če bo hotel izpolniti vse obljube, ne sme zmanjkati. Celotno proslavo sta zaokrožili še varovanki Doma starejših, ki sta prebrali svoje pesmi. (J. G.) Županje v domu starejših preživel nekaj prijetnih uric. V Dramljah trobilno in pevsko Na božičnem koncertu, 13. januarja, so v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Dramljah zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora. V času, ko si ljudje najbolj želimo miru, sreče zdravja in ko si vzamemo več časa zase in za soljudi, je Kulturno društvo Dramlje, ki ga požrtvovalno vodi Jože Lavbič, organiziralo božični koncert. Nastopili so Ženski pevski zbor Dramlje in Cerkveni pevski zbor Dramlje, oba pod vodstvom Lucije Kolar, ter moški pevski zbor pod vodstvom Alje Pešak. Pevci so številni publiki predstavili različne slovenske in tuje božične pesmi. Gledalci so vsako zapeto pesem nagradili z dolgim aplavzom, ki je nastopajočim vlil še dodatno samozavest, saj so prav z vsako pesmijo publiki podarili košček sebe. Kot povezovalka programa se je izkazala mlada domačinka Anja Lavbič, ki je z besedo še dodatno obogatila petkov večer. Za popestritev večera je poskrbel Celjski trobilni kvintet, ki je že na začetku koncerta pozdravil poslušalce s ..fanfarami" in tako napovedal zanimiv in lep večer. Zvok trobil je še dodatno obogatil že tako dobro pripravljen koncert. Organizator koncerta KD Dramlje je na koncu koncerta vse gledalke in gledalce povabil še na prigrizek in žlahtno dra-meljsko kapljico v društvene prostore. Tako so se lahko nastopajoči in gledalci še za kratek čas ustavili drug ob drugem, se pogovorili in zapeli. Stisk roke, medsebojni pogovor, lepa pesem in melodija nas bodo še dolgo spremljali, ko bomo skozi novo leto 2012 hodili po običajnih opravkih, ko bomo opravljali vsakodnevna opravila in ko se bomo zvečer utrujeni usedli, zaprli oči in premišljevali o lepih rečeh. In mir, mir, prečudovit mir bo v naših srcih ... (L. J.) Pihalci ponovno s presežkom Božično-novoletni koncert. Kot je že v navadi, je bil 26. december ponovno rezerviran dan za šentjurski pihalni orkester. Sama prireditev je bila po sistemu „že videno", a vendar, kot kaže, tovrstni šentjurski glasbeni spektakel vsako leto napolni hruševsko dvorano. Piše: Jure Godler Že dobro uro pred prireditvijo so bile parkirne zmožnosti pred OŠ Hruševec Šentjur že dodobra izjava novice Vladimir Belina, predsednik pihalnega orkestra: „Seveda smo z božično-novole-tnim koncertom izredno zadovoljni, kakor tudi s svojim zelo uspešnim delovanjem skozi vse leto. Gospodarska kriza se tudi pri tem še kako pozna, priznati pa moram, da ima Pihalni orkester Šentjur še vedno zelo veliko prijateljev, ki nam, tudi v teh, za gospodarstvo težkih časih, zvesto pomagajo. V letu 2012 načrtujemo udeležbo na tekmovanju, tudi gostovanje v tujini se nam obeta, vendar bo to izvedljivo samo v primeru, da bomo uspešni na državnem ali mednarodnem razpisu za pridobitev sredstev. Poleg koncertov, nastopov in dejavnosti, ki jih bomo vršili skozi vse leto, nas čaka še obnova prostorov za naše vaje in delovanje v Centru Gustav." Šentjurska godba šteje več kot 60 članov. zasedene in številni obiskovalci so se bili primorani posluževati alternativnih parkirnih mest po pločnikih, okoliških njivah in zelenicah. Tudi v sami dvorani je ..primernih" sedežev v parterju in tribunah zmanjkalo že pol ure pred začetkom in marsikateri od obiskovalcev je imel možnost spremljati koncert stoje ali na veliko manj ..primernih" stranskih sedežih, kjer so si poslušalci lahko dodobra ogledali zadnje plati več kot 60 članov orkestra. Kako so pihali? Sama izvedba skladb je bila po strokovni in nestrokovni oceni tokrat najboljša doslej. Dirigent Jurij Hladnik je v skoraj dvournem koncertu združil tako zabavni kot resno-klasični program ter filmsko glasbo. S tokratno osrednjo gostjo Nušo Derenda, ki ima nesporne pevske kvalitete, se pihalci niso najbolje ujeli, verjetno tudi zato, ker programa skupaj niso dovolj zvadili. Znana pevka je zamudila nekaj vstopov, pa tudi ritmično občasno niso bili usklajeni. S svojim solističnim nastopom na marimbi, s skladbo Concertino za marimbo, je svoje tolkalno znanje pokazal Šentjurčan, dijak srednje glasbene šole Celje Peter Tovornik. Njegov nastop lahko mirne vesti štejemo kot enega izmed vrhuncev Božič-no-novoletnega koncerta Pihal- nega orkestra Šentjur. Občinstvo so navdušile tudi pihalne Sestre. Seveda ne v originalni izvedbi, temveč v postavi Ive Kovačič, Petra Tovornika in Urbana Kolarja - Jimmyja. Prvič so se imitatorji šentjurski javnosti predstavili na 15-letnici ŠKMŠ, tokat pa z novimi oblačili - rdečimi krili in obveznimi rdečimi kapami skoraj 1500-glavi množici poslušalcev tradicionalnega koncerta. Dirigent Jurij Hladnik. Zgornjetržani ob bok Pihalnemu orkestru Skoraj istočasno, kot so svoj veliki Božično-novoletni koncert igrali šentjurski pihalci, so se v šentjurski farni cerkvi 26. decembra predstavili pevci MePZ Zgornji trg. Kot najbolje znajo, so maloštevilnim gledalcem - bilo jih je okoli 70 - predstavili zanimiv program božičnih pesmi. Svoj koncert so popestrili gostje Andraž Frece, dijak tretjega letnika Umetniške gimnazije v Celju, na harmoniki in na novoustanovljena Ženska vokalna skupina Dama. Damo sestavljajo štiri mlajše pevke zgornjetrškega zbora. Tako kot mešani zbor vodi vokalno skupino Maja Sakelšek. Vokalna skupina je zapela tri skladbe. Zanimivo je tudi to, da poslušalci nastopajočim niso namenili bisa, kot je v navadi skoraj na vseh koncertih. Koncert je vodil Jani Senger, ki je ob koncu koncerta zbrane poslušalce povabil na kuhano vino pred cerkvijo. (J. G.) Koncert Zgornjetržanov si je ogledal3 70 obiskovalcev. Jožefa Majer iz Šentjurja: „Bilo je zelo lepo, veliko je bilo ljudi. Nuša Derenda je lepo zapela, še posebej so mi ostali v spominu imitatorji Sester. Velika škoda se mi zdi, da se ne da priložnosti „domačim “ moderatorjem." Damjan Pečar iz Bezovja: „V Šentjurju nimamo primernega prostora za koncerte na takšnem „vrhunskem“ nivoju. Akustika ni bila primerna. Zato ni nihče kriv, so se pa pihalci zelo potrudili. “ Lastna glasbena šola Koncert je povezoval Boštjan Romih, ki ga poznamo po oddaji Na zdravje, vendar je kljub svojemu šarmu in žametnemu glasu le s težavo zapolnjeval voditeljsko odsotnost tradicionalne Bernarde Žarn. Zbrane je pozdravil župan mag. Marko Diaci, ki je zaželel veliko enotnosti in modrosti ob državnem prazniku, ki sovpada s koncertom. Pihalni orkester Šentjur svoje vrste uspešno pomlajuje že nekaj let. Letos se je v njegovi zasedbi pojavilo lepo število zelo mladih glasbenikov. Da tovrstno zanimanje ne bi pojenjalo, so si pihalci omislili tudi svojo glasbeno šolo, predvsem na pihalih, in si s tem zagotovili pritok svežih moči. VESTE ZA ZGODBO, NOVICO, IMATE FOTOGRAFIJO? Pokličite ali pošljite. Kličite 040 47 11 33. Pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@sentjurskenovice. ali z navadno pošto na naslov MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. Na Ponikvi odvili božično darilo Na koncu so zapeli vsi pevci. Koncert. Pravi recept, kako dodobra napolniti cerkev sv. Martina na Ponikvi. Piše: Jure Godler Organizatorica koncerta, Andreja Ocvirk, je na koncert povabila skoraj vse pevke in pevce, ki jih premore ponkovška fara. Tako so se na odru zvrstili Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva, otroški in mladinski cerkveni pevski zbor Ponikva, Mešani pevski cerkveni zbor in nenazadnje tudi MePZ Sonce. Seveda je ob tolikšnem številu nastopajočih farna cerkev skoraj počila po šivih in marsikdo je moral koncert poslušati stoje. Saša Fidler očarala Koncert je povezovala Irena Zevnik, ki sicer v povezovalni besedi ni uporabila skoraj nobenega podatka o nastopajočih - verjetno je računala s tem, da nastopajoče tako ah tako vsi poznajo, pač pa je svoje povezovalne besede zavila v božični okrasni papir in jih še malo posladkala zraven, kar pa očitno ni motilo nikogar. Nastopajoči - tudi cerkveni zbori - so prikazali odlično predstavo in jim za to lahko samo čestitamo. Tudi cerkveni mešani zbor, kjer so peli kar malo starejši pevci, so se brez težav kosali z nekaj desetletji mlajšimi glasovi. Pevke in pevci MePZ Sonce so sicer ponovno potrdili pevski primat v fari, vendar brez očitne prednosti. Osrednje božično darilo je odprla 17-letna solistka Mladinskega cerkvenega zbora Saša Fidler, ki je s svojim nadpovprečnim, da ne rečemo izjemnim glasom očarala gledalce. Njen nastop lahko primerjamo z vrtnico na sredi šopka marjetic. Moška recesija Nastop večine ponkovških pevk in pevcev je nakazal še na en problem petja na Ponikvi, pa tudi drugod po občini. Od kar 140 pevcev, ki so se zvrstili na odru, je bila le slaba trideseterica moških oz. fantov in kar 110 deklet. Če se bo moška recesija še vedno nadaljevala, bo pod vprašaj postavljen marsikateri šentjurski pevski sestav. Saša Fidlerje s svojim glasom očarala občinstvo. Dedek Mraz trikrat v Šentjurju Zveza prijateljev mladine Šentjur (ZPM) je 20. in 21. decembra kot vsako leto organizirala prihod dedka Mraza v Šentjur. Ker je šentjurska dvorana Kulturnega doma premajhna za toliko število otrok in staršev, so dedka Mraza povabili kar trikrat. Zbrane otroke so najprej zabavali otroci iz OŠ Dramlje s predstavo Čenča. Gledališki krožek deluje pod mentorstvom Anice Čede. Ti so pripravili lutkovno-igralno igrico, da so zbrani otroci lažje počakali dedka Mraza. Ta jim je skupaj s škrati razdelil bombone in darila. ZPM je tako razveselila kar 390 otrok. Organizacijo je na svoja pleča prevzela predsednica šentjurske ZPM Majda Šporn. (J. G.) Dedek Mraz je razdelil 390 daril. Čenča je skrajšala čas čakanja na dedka Mraza. Za nekatere otroke je bilo čakanje na darilo zelo težko. Vpis otrok v glasbeno osnovno tra Gustav ter v dogovoru z ravnatelji na nekaterih osnovnih šolah. Dodatne prostore v Centru Gustav je tako občina že zagotovila. Pouk tako lahko poteka nemoteno, če pa bi se prostorska problematika zaostrila, je na voljo še dovolj prostora v šentjurskih osnovnih šolah. Izvajanje programov tako ne bo nikoli ogroženo. Pri tem je treba dodati, da mora število oddelkov in učencev v glasbeni šoli potrditi ministrstvo za šolstvo, ki tega seveda ne bi storilo, v kolikor ne bi bile izpolnjene njihove zahteve. Pod črto Dejstvo je, da primernih prostorov za glasbeno poučevanje močno primanjkuje. Kratkoročne rešitve, da učenci vadijo na različnih objektih po občini, so le začasne in iz leta v leto resnejši problem le odlagajo na kasnejši čas. Za resno dolgoročno rešitev problema bo potrebno kmalu rezervirati lep kos občinskega proračuna, saj se upravičeno bojimo, da Šentjur ne premore že obstoječega objekta, ki bi zadostil naraščajočim potrebam glasbenega izobraževanja. Zagotovo pa je vredna razmisleka tudi kombinacija z novim Kulturnim centrom, za katerega se kaže močna politična volja. Sicer pa je bilo izdelanih že več prostorskih preizkusov zasnove novih prostorov glasbene šole v občinskih objektih ter tudi v kombinaciji s kulturnim centrom, v teku je tudi izdelava idejne zasnove ureditve prostorov GŠ v objektih v Zgornjem trgu - konkretno gre za objekte Ipavčeva 17, 26 in 30. Pri omenjenih smo k aktivnemu sodelovanju pri izdelavi idejnih zasnov pozvali tudi vodstvo GŠ, vendar večjega interesa z njihove strani ni bilo. Vsekakor si bo občina prizadevala za zagotovitev čim bolj optimalnih pogojev za izvajanje glasbenega pouka. Za urejanje omenjenih objektov v Zgornjem trgu, pri čemer imamo v mislih tudi prostore za glasbeno šolo, pripravljamo projekte za prijavo na morebitne razpise za sofinanciranje, če in ko bodo objavljeni, kar pa je v aktualni politični situaciji težko napovedati. Zagotovo so mladi nadarjeni glasbeniki, ki obiskujejo našo glasbeno šolo v Šentjurju v velik ponos, cenimo trud glasbenih pedagogov, katerih delo se odraža v številnih dosežkih na tekmovanjih doma in v tujini. Prav tako glasbeniki bogatijo kulturni utrip v občini in popestrijo marsikatero prireditev. Prednostna naloga občine pa vendarle je in mora biti zagotavljanje čim boljših pogojev tudi za izobraževanje na osnovnošolski ravni ter na področju predšolskega varstva in vzgoje. Kot vemo, nas na tem področju čaka še veliko dela in sorazmerno veliki finančni vložki. V CK Gustav vadijo v prostorih literarnega društva in mansarde. izobraževanje. Iz leta v leto raste. Temu botrujejo ambiciozni starši in želja po glasbeni razgledanosti. Piše: Jure Godler Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur deluje že od daljnega oktobra 1968 v sklopu Delavske univerze, kasneje pa je prišla pod okrilje Osnovne šole Šentjur. Leta 1972 si je pridobila prostore na sedanji lokaciji -Ulici Dušana Kvedra 29. Letos praznujejo že 40-letnico teh prostorov. Z januarjem 1976 je postala samostojni zavod. Ustanovitelj zavoda je Občina Šentjur z odlokom občine z dne, 18. 12. 1991. S svojo dejavnostjo - z osnovnim glasbenim izobraževanjem - pokriva območje Šentjurja in Dobja. Ravnateljica zavoda je Simona Zdolšek, prof., ki je ravnateljica šole že od leta 2002. Na šoli se učenci lahko učijo petja, igranja na pihala, trobila, godala, brenkala, ljudske inštrumente in inštrumente s tipkami. Poleg individualnega učenja instrumenta so v glasbeni šoli še pihalni, harmonikarski in kitarski orkester, godalna komorna skupina, tol-kalna komorna skupina, vokalna komorna skupina, kvartet flavt, kvartet klarinetov, trio kljunastih flavt, citrarski kvartet in klavirska komorna skupina. Seveda je za vse nadebudne glasbenike in sestave težko najti prostore v popoldanskem času. Kje glasbeniki prejemajo svoje znanje? Pred desetimi leti je glasbeno šolo obiskovalo skoraj 100 otrok manj, kot jo obiskuje danes, ko jih je 262 in dodatno še 33 učencev glasbene pripravnice. Večino pouka na glasbenih inštrumentih poteka individualno, pouk teorije pa skupinsko. Nikakor ne smemo zanemariti komornih skupin in orkestrov, ki prav tako potrebujejo vadbene prostore. Da je v glasbeni šoli velika prostorska stiska, že čivkajo vrabčki na strehi. V glasbeni šoli je osem kolikor toliko primernih Glasbena šola je že 40 let v prostor1 na Ul. Ravnateljica Simona Zdolšek prostorov za učenje inštrumenta. Ker pa to niti približno ni dovolj, učenci vadijo tudi v kabinetu, kjer je računovodstvo, v tajništvu, v kleti in tudi v prireditveni dvorani, kar pa še vedno ne zadosti vseh potreb. Zato so svoj pouk preselili v prostore Hiše kulture Gustav, kjer vadijo v pritličnem kabinetu ter v prostorih Literarnega društva in mansarde - nekoč mladinskega oddelka knjižnice. Del poučevanja inštrumenta so na željo staršev prestavili v OŠ Hruševec Šentjur v glasbeno učilnico in dva razreda. Tako so naši glasbeniki raztreseni po Šentjurju. Zaradi prostorske stiske je del pouka tudi v soboto v dopoldanskem času. Dušana Kvedra 29. Kaj poreče ravnateljica? »Če bi hoteli, da bi pouk glasbe potekal v istem objektu, bi za vse potrebovali vsaj 900 m2 prostorov. Trenutno razpolagamo s 460 m2 v glasbeni šoli in uporabljamo prostore Kulturnega centra Gustav po oceni na 120 m2. Na roke gre tudi ravnatelj OŠ Hruševec Šentjur Robert Gajšek in nam dovoli v popoldanskem času uporabljati šolske učilnice. Zavedati se moramo, da se je vpis v glasbeno šolo zelo povečal v desetih letih, kar za tretjino,« nam pove ravnateljica Simona Zdolšek. »Z županom in Občino Šentjur smo se na to temo že večkrat sestali. Dejstvo je, da prostorov s tako veliko površino v Šentjurju ni, razen v Zgornjem trgu na Ipavčevi 17, kjer že domuje Razvojna agencija Kozjansko in v spodnjem nadstropju Muzej Rifnik. Zavedati se moramo, da bo problem iz leta v leto večji, saj je zanimanje za učenje inštrumentov vsako leto večje,« nadaljuje ravnateljica. In občina? Pouk se izvaja poleg v objektu glasbene šole še v prostorih Cen- Pouk poteka tudi v kletnih prostorih. Delovno srečanje dopisnikov Šentjurskih novic Na ogledu Asfaltne baze Kovač. Na Gučekovi Kozjanski domačiji. Začetek januarja. Prav je da se leto začne z dobro voljo. Zato smo se sodelavci Šentjurskih novic odpravili na jug očine. Dobili smo se na parkirišču za kulturnim domom. Piše: Saša Majer Še pod vtisi silvestrovanja smo si najprej podelili voščila in želje, nato pa nas je glavni urednik Jure preštel in povabil, da se usedemo v dva že ogreta kombija. Seveda so le redki vedeli, kam nas bo naš urednik odpeljal in kakšna presenečenja nam je pripravil. Prva postojanka je bila na zeliščni kmetiji Kalan. Gospodar nam je na začetku pripravil nekaj kratkega za zdravje ter da smo se lahko v zimskem jutru pogreli. Na kratko nam je opisal kratko zgodovino nastajanja kmetije, nekaj več pa o samih zeliščih. O pridelavi in kakovosti zelišč nikakor ne gre dvomiti, saj nam je gospodar razkazal prostore, v katerih se zelišča sušijo, prav tako pa nam je obrazložil cel potek pridelave. Urednik nas je ponovno povabil, da sedemo v ogreta vozila in nadaljujemo pot proti Dobju. Obloženi z zeliščnimi čaji in velikim pričakovanjem smo se ustavili na posestvu Kozjanske domačije. Gospodar domačije nas je najprej popeljal do najstarejše hiše in nam po domače predstavil zgodovino domačije. V zgodovino je spadal pa jo vsaj nadomestiti s fast food. Na tem mestu, na tej predzadnji točki izleta, je padla debata o Šentjurskih novicah. Urednik Jure nam je lepo nazorno opisal stanje, v katerem so se znašle Šentjurske novice, in nas vprašal po osebnem mnenju: »Kako naprej?« Mnenj je bilo kar nekaj in to zelo različnih, toda na koncu je le prevladala tehtna in razumna odločitev. Šentjurske novice bodo še naprej izhajale, mi bomo še vedno pisali in naša pisana beseda v tiskani verziji še ne bo zamrla. Za Šentjurske novice se pričenja novo obdobje in mi, ki se trudimo in pišemo zanje, upamo, da bo to obdobje uspešno in da bo pisana beseda očarala bralce in privabila nove sodelavce kakor tudi nove naročnike. Uspešen dan smo zaključili na gradu Planina, kjer smo slišali mnogo pripovedk, zgodb in legend, ki se vrtijo o tem legendarnem gradu. Predvsem pa smo slišali nekaj besed, posvečenih razbojniku Guzaju. Ugotovila sem, da je naša občina je zelo velika, z veliko prebivalci in ogromno zgodbami, ki še niso bile slišane. Imamo znamenitosti, ki še niso bile videne in prav je, da vam jih mi z našim pisanjem razkrijemo. Šentjurčani in Dobjani imamo ogromno lepot, naravnih in tistih, ki jih je človek s svojim delom naredil v preteklosti in danes, prav j e, da začnemo ceniti dediščino, ki jo imamo in jo s ponosom razkazujemo naprej. Šentjurske novice so obiskale tudi planinski grad. tudi opis gradnje stare hiše, hkrati pa nas je s svojo govorico očaral in popeljal v preteklost. V svet, kjer ljudje niso potrebovali ogromno prostora, temveč sobico za spanje in kuhinjico ter zunaj še stranišče na štrbunk. Kdo se še spomni takšnega načina življenja? Osebno mislim, da so bili ljudje v tistih časih veliko bolj srečni, kot smo sedaj mi. Po sprehodu po domačiji smo se ustavili pri mlajši in prenovljeni hiši, ki se postavlja z vvellness centrom in celo s savno. Odločila sem se, da jih bom še obiskala na vvellness razvajanju ali pa na kakšni njihovi predstavitvi starih običajev. Pod vtisi lepote domačije smo se odpravili naprej, proti zadnji učni postojanki. Na poti smo si ogledali nekaj kilometrov dobjansko-šentjurskih asfaltnih poti, nekaj zanimivih podeželskih hiš in utripa življenja zunaj mestnih obzidij ter parkirali na dvorišču pred asfaltno bazo Kovač. Lastnik asfaltne baze Mirko nam je z veseljem pokazal delovno površino in zraven nazorno predstavil potek pridelave asfalta. Moške predstavnike odprave Šentjurskih novic je delovni potek proizvodnje asfalta zelo zanimal, meni pa se je zdelo, kot da govorijo o znanstvenem poskusu. Na asfaltni bazi sta nas Mirko in Nataša pogostila z odlično jerbico (sirovo in ocvirkovo), zraven pa še z domačo klobaso, ki je bila res odlična. Z polnimi želodci in dobre volje smo se povzpeli na vrh Planine in se ustavili pri znani gostilni Mont-paris. Pri vhodu je bila obešena tabla z napisom slow food. Toda po njihovi hitri postrežbi mislim, da bi to tablo morali odstraniti ali Lucijina reportaža Spoštovane bralke in bralci, upam, da ste v novo leto vstopili odločno in samozavestno. Sicer pa vam kaj drugega niti ni preostalo. Na Maretovem silvestrovanju pred Občino je bilo super, ljudi kot listja in trave, hvala bogu same neznane face, tako da sem se res lahko sprostila. Čeprav, roko na srce, se mi je zdelo, daje naš Mare, kije res veliko prišparal z novoletno okrasitvijo, le malo preveč raskiral za folk, ki se je natepel z vseh koncev in krajev, sumim, da tudi iz sosednjih občin. Med njimi je bilo veliko pravih »političnih kmetov«, saj večina sploh ni opazila transparenta Gibanja za občino Šentjur. Kar pa je le opravičljivo, saj se je Maretov GOŠ tokrat prvič po volitvah pojavil v javnosti in sem še jaz, ki sem jih pred davnim letom strastno volila, vprašala frendico, ali so ti tipi sploh še živi, da ni bilo nič slišati o njih. Ne vem, kako sem lahko bila tako zagovedena, da se mi ni posvetilo, daje naša volilna zmaga učinkovito trajno učlovečena v obliki Maretove županske pisarne. Kar dobro smo žurali, Miranu ni zmanjkalo pijače, ful je tankal, veceji tik pod Malgajevim nosom (upam, da nam ni zameril) so komaj sfolgali, zdrobljene steklovine za srečo pa se je na Metnem trgu toliko nabralo, da jo še do 2. januarja niso uspeli spucati. Tudi sama sem imela na dan novega leta nekaj težav z mačkom. Ker sem prej kakšna dva tedna načelno alko abstinirala, se me je kuhano vino kar preveč prijelo in sem rahlo iztirila. Za vzpostavitev ponovnega duhovno-telesnega ravnovesja sem se že v zgodnjih jutranjih urah, mislim tam po sarmi za kosilo, zatekla k jogijevski polici, kjer pa me je povsem nepričakovano presenetila Maretova in Robijeva predvolilna gibanjska deklaracija. Nimam pojma, kako je zašla sem. Že po prvem odstavku me je preplavil občutek blažene spokojnosti: le kaj se živciram, ko pa sta Mare in Robi že pred dobrim letom od črke do črke natančno napisala, kako bosta poskrbela za generalno harmonijo za vso občino in vse občane. Tam nekje pri sredini tega šentjurskega kultnega teksta sem seže sproščeno smehljala. Res vam toplo priporočam, da preizkusite ta moj recept. Zraven si morate samo čim bolj plastično predstavljati, daje GOŠ, pravzaprav sta to Mare in Robi, nepregledno žitno polje, ki v soncu valovi, rotira, ustvarja ... z eno besedo se giblje, pač tako kot poje Adi Smolar. Vse izključno za našo dobrobit in korist. Razumljivo, nekoliko bolj konkretno za tiste, ki so se svoj čas pred volitvami najbolj potrudili z za to našo gibanjsko skupnost. Naj vas ne moti, da sta GOŠ in vzvalovano žitno polje le prispodobi, ki s kruto resničnostjo ne smeta imeti nič skupnega. Le kdo pa si dandanes še želi, da bi se moral kar naprej gibati, rotirati... ? Zato tudi nobeden od Maretovih podpornikov v občinskem svetu niti z jezikom kaj šele s prstom brez veze ne migne. Je pa vseeno na koncu koncev vse skupaj spodbudno, ker se nam ni potrebno zmrdovati nad našimi domačimi strankami in njihovimi voditelji, kot to počnejo v drugih politično manj razgledanih občinah. Mi smo pa drugačni, stoprocentno naši, mi smo gibanje. Kar pa tudi nekaj šteje. Le v stanje primerno globoke virtualizacije se Transparent Gibanja za občino Šentjur. morate postaviti. Le zakaj bi si, na primer, morali do komolcev znucati roke pri izgradnji materializiranega kulturnega centra, ko pa lahko gremo v Cankarjev dom in si prestavljamo, da sedimo v prijaznem objemu naše bodoče kulturne hiše. Ali pa sedemo pred TV, gledamo morbidno državno proslavo ob dnevu državnosti in si zraven plastično predstavljamo, da nastopamo v kakšnem porniču. Čeprav je res, da so Maretovi občinski svetniki na zadnji seji naredili nekaj čisto nasprotnega, brez prepotrebne virtualizacije so zavrnili poimenovanje neke obskurne gase tam pod Rifnikom po Jožetu Pučniku. Zelo konkretno so se namreč vprašali, za koliko metrov šentjurskega asfalta je ta Pučnik sploh prispeval, in ko so ugotovili, da niti za centimeter ne, odločitev sploh ni bila več težka. Le ponkovški Joža in njegovi janšisti so brez veze s Pučnikom še kar naprej težili, namesto da bi bili lepo tiho in bi raje skrbeli za nova delovna mesta itd., kot to počne planinski goševec Tona in na splošno sploh vsi Maretovi goševci. Ampak občinski svet je ta hip res moja deveta briga, jaz sem zdaj namreč ful angažirana pri sestavljanju naše vlade. Zokija smo že uspešno pohodili, kar je spodbudno in nam, pravim Slovencem, dopadljivo. Tista modrost, da je vseeno, kakšne barve je mačka, le da dobro lovi miši, je prozorna čefurska provokacija. Važno je, daje mačka naša, pa amen. In ne nazadnje, le kam bi prišli, če bi dali oblast v roke prišlekom, pa četudi so jugoviči? Ali pa homičem, pardon, istospolnim? Saj bi me kmalu moralo biti že sram se s kakšnim mačotom pod roko prošetati po naši Kvedrovi High Street. Skratka, jaz sem se že odločila za Janeza in Viranta, namesto Ljudmile pa bom predlagala Urško. Po možnosti kar za premierko. Pa ne zato, ker je lepša. Če je vse tako, kot se pri nas spodobi, ima pri Janševih doma prvo besedo, in bo tako naša oblast res transparentna. Lucija 100 let Kmetijske šole 31. nadaljevanje piše mag. Nevenka Cmok Vinogradništvo (nadaljevanje) Po koncu druge svetovne vojne so vinograd obnovili, žal po zastarelih koncepcijah. Zaradi ozkih medvrstnih razdalj ni bilo mogoče izpeljati sodobnejšega načina obdelave in vzgoje. V letih 1956 in 1957 je bila obnovljena spodnja polovica vinograda s sortami laški rizling in radgonska ranina. Nasad je bil urejen s primernimi medvrstnimi razdaljami in je imel sodoben naklon. Kljub večjim strminam ni bil terasiran, zato je bila obdelava težavnejša. Nameravali smo ga zasejati s travnimi mešanicami in izvajati mulčenje. Nasad je lepo uspeval, žal pa mu v zadnjih letih pogoste slane niso prizanesle. Obnova šolskega vinograda v Šmarju 1959, učenci šole pri praktičnem pouku V samem vinogradu je bila manjša stavba z zasilno kletjo in stiskalnico, kjer smo ob trgatvi predelali grozdje, mošt pa vkletili v šolski vinski kleti pri kmetijski šoli. Zaradi precejšnje oddaljenosti od kmetijske šole je šola imela zaposlenga vinogradnika. To je bil Jože Smole, kvalificiran vinogradnik, ki je bil na kmetijski šoli zaposlen od 1. 12. 1947 do 31.12.1961. Stanoval je ob vinogradu in skrbel za vinograd z veliko ljubeznijo. Vsa dela je opravljal sam, po potrebi pa je šola najela dodatno delovno silo, ki je delala pod vodstvom g. Smoleta. Ravnatelj, Tone Jenšterle, ki je bil specialist za sadjarstvo in vinogradništvo s kletarstvom, je strokovno vodil celotno proizvodnjo vinogradništva in sadjarstva. Vrtnarstvo Zelenjadni vrt in okrasno cvetje v vrtu ter ob ograji glavne šolske stavbe je bilo zasajeno od samega dokončanja izgradnje šole. Takrat smo pripravili površine, jih delno terasirali in uvedli vodovodno napeljavo. Vrt je meril nad tričetrt hektarja in je zadostoval za pokritje potreb šolske prehrane za učence. Nastavljen je bil kvalificiran vrtnar, ki je pod vodstvom učitelja vrtnarstva opravljal dela, potrebna za vrtnarijo. Izmenjalo se je večje število vrtnarjev: Jože Sagadin, Lenart Šantelj, Nežka Horvat, Franc Hanželič, Franc Šumej, Vinko Leskovar, Ludvik Vodovnik, Jože Krajnc, Veronika Veber, Nežika Klasič, Jože Oblak, Marija Polenek, Slavko Gaber (ki je bil na šoli od 9. 7.1984 in je še danes vodja vrta, kar je prevzel po odhodu Joža Krajnca v pokoj). Jože Krajnc uspešen v šolski vrtnariji, visoko kvalificiran vrtnar, vodja vrtnarije od 1. 3.1959 do 30. 9.1963. Del pridelka, višek šolskih potreb za prehrano, smo že takrat ponudili prebivalcem v Šentjurju, ki so osebno prihajali kupovat šolske pridelke na šolo ali pa smo jih prodajali na trgu v Celju. Dokler je imela KŠ posestvo v svoji lasti, je mnogo Šentjurčanov prihajalo na šolo po mleko, smetano in sir ter po zelenjavo in cvetje (sadike, lončnice in trajnice); sadje in celo drevesnico smo imeli. Šele s prodajo embaliranega mleka Celjske mlekarne je prodaja mleka nadrobno odpadla. Še danes se mnogi spominjajo smetane, ki je bila tako gosta, da je v polni posodi smetane žlica sama stala pokonci. Bila je res dobra. Ker je v Šentjurju zemlja težka, nismo mogli pridelovati zgodnje zelenjave, pač pa nekaj zelenjadnic, ki so odlično uspevale. Poleg ze-lenjadnega vrta je šola imela takrat še manjši rastlinjak in tople grede (gnojake). Ti objekti so služili predvsem za vzgojo sadik za prodajo in lastne potrebe. Intenzivno smo smo se ukvarjali s cvetličarstvom in vzgojo lončnic, ki so imele mnogo odjemalcev. Kljub majhnim površinam daje vrtnarstvo lepe donose in prispeva k ugodni finančni bilanci vrtnarije. V sestavi takrat imenovane združene Kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju z Vrtnarsko šolo v Medlogu pod skupno upravo, imenovano KIC (Kmetijski izobraževalni center) Celje sta se ohranila oba samostojna naziva šol do danes. V sestavi KIC-a je bila organizirana Cvetličarna v Šentjurju, ki je delovala od leta 1967 do 1979. Oktobra leta 1979 smo cvetličarno oddali v najem Vrtnarstvu Celje. Istemu najemniku smo jo kasneje odprodali. Preselitev v prostor v novo zgrajeni blok je bila nujna. Investitorji so zahtevali nakup prodajnega prostora, ne le najem, razpoložljivih finančnih sredstev za nakup pa šola ni imela. Na šoli v Šentjurju je vrt deloval naprej. Šolsko posestvo v letu 1961 Na osnovi statističnega popisa kmetijskih gospodarstev za leto 1960 je šolsko gospodarstvo obsegalo 129 ha. Leto 1961 je bilo zadnje leto, ko je Kmetijska šola Šentjur še imela v upravljanju celotno šolsko posestvo. Z januarjem 1962 je morala KŠ predati v upravljanje Kmetijskemu kombinatu Šentjur celotno posestvo z vsemi stavbami, s celotnim inventarjem in z živino, v upravljanju ji je ostal le majhen del. Vse, kar je imela KŠ v uporabi, je bilo namenjeno pouku na KŠ za vzgojo dobrih kmetijskih gospodarjev, ki naj bi imeli solidno strokovno znanje za kmetovanje v slovenskem prostoru. Za KŠ so skrbele vse tri predhodnice, in sicer Avstrija z Deželno vlado v Grazu, Kraljevina Jugoslavija z Dravsko Banovino, v medvojnem času 1941-1945 Nemčija, ki je izobraževalni proces izrinila na minimum in je šolske objekte uporabljala za svoje namene, toda tudi ta čas je minil, in končno Jugoslavija (republika) z Republiko Slovenijo dokler ni prišlo leto 1962, ko so začeli ustanavljati kmetijske kombinate in so za začetek šolam odvzeli pravico za upravljanje in uporabo posestev in vsega, kar je bilo na šolskem posestvu. Šolsko posestvo je obsegalo njive in vrtove (21 ha), sadovnjake (14 ha), vinograde (1 ha), travnike (45 ha), gozdove (40 ha), nerodovitno zemljo (1 ha), zemljo v zakupu (6 ha). Zemljišča so bila razporejena ob šoli (41,20 ha), vZdenicah (5,90ha), na Rifniku (19,20 ha), v Črnovškovem (10,00 ha), na Botričnici (3,20 ha), v Razkužah (4,10 ha), v Šentvidu (10,50 ha), v Grobelnem (7,90 ha), v Šmarju (1,40 ha), ob železniški postaji (3,50 ha), v Primožu (3,10 ha). Stavbe na šolskem posestvu so bile naslednje: goveji hlev (3 stavbe, 72 stojišč), svinjak (2 stavbi, 42 boksov), prevozni kurnik (1 stavba, 30 kokoši), konjski hlev (1 stavba, 7 stojišč), skladišča (4 stavbe, 10 vagonov), kozolci (3 stavbe, 12 vagonov), rastlinjak (1 stavba, 64 m2), tople grede (250 m2), vinska klet (1 stavba, 3 vagoni). Živina: krave (45 kom), teleta (36 kom), mlado govedo 1-2 leti (20 kom), mlado govedo nad 2 leti (9 kom), goveji pitanci (36 kom), plemenske svinje (26 kom in pujski), plemenski merjasci (2 kom), konji (2 kom), čebele (20 panjev). Mehanizacija in oprema: traktorji (115 KW, Unimog, Steyer, Ferguson, 3 kom), elektromotorji (50 KW, 6 kom), tovorne prikolice (2,5 t, 4 kom), vprežni vozovi (6 kom), plugi za globoko oranje (3 kom), traktorski plugi (3 kom), vprežni plugi (2 kom), okopalniki traktorski (2 kom), okopalniki vprežni (2 kom), trosilnik za umetni gnoj vprežni (1 kom), trosilnik za umetni gnoj traktorski (1 kom), trosilnik za hlevski gnoj vprežni (1 kom), trosilnik za hlevski gnoj traktorski (1 kom), sejalnica za žita traktorska (1 kom), sejalnica za žita vprežna (1 kom), kosilnica traktorska (2 kom), kosilnica vprežna (1 kom), stroj za grabljenje sena (2 kom), stroj za žetev vezalni (1 kom), stroj za žetev odlagalni (1 kom), motorni robkač za koruzo (1 kom), elevator in puhalnik (1 kom), stroj za izkopavanje krompirja (1 kom), mlatilnica na motorni pogon do 500 kg/h (1 kom), selektor (1 kom), mlin kladivar (1 kom), motorna slamoreznica (2 kom), motorna škropilnica (2 kom), motorni prašilnik in meglilnik (1 kom), mlin za sadje in grozdje (2 kom), stiskalnica za sadje -grozdje (motorna in hidravlična (1 kom)), kotel za kuhanje žganja (601,1 kom), molzni stroj (1 kom), agregat za umetni dež (1 kom), brana (2 kom), valjar (2 kom), kultivator (2 kom), obračalnik (1 kom), konjske grablje (1 kom), siloreznica (2 kom), snopovezalka (1 kom), odlagač (1 kom), nakladalnik za umetni gnoj (1 kom), molekula-tor (9 kom) ter kompletno opremljena mizarska delavnica z vsemi sodobnimi stroji in orodji. (se nadaljnje) Tragedija teritorialcev v Dobju Eksplozija. Zaradi nepravilne rabe raketometa RBR M 80, leta 1991, je v stari dobjanski osnovni šoli prišlo do eksplozije, ki ni terjala življenj. Piše: Franc Bevc V osnovni šoli Dobje pri Planini je bil nastanjen samostojni vod teritorialne obrambe (TO) Krajevne skupnosti Dobje. Mobiliziranih je bilo 28 vojakov. Komandir enote je bil Aleksander Janša. Vsi so bili rezervisti. Kmalu po mobilizaciji so doživeli nesrečo, ko se je 4. julija 1991 pri usposabljanju z orožjem telesno poškodovalo 13 pripadnikov enote, nekaj tudi huje. Spomin na ta dogodke je za udeležence še vedno boleč in o njem ne želijo govoriti. Tudi komandir vode ne. Za njimi je boleča življenjska izkušnja, nekateri imajo trajne posledice. Kljub vsej tragičnosti primera lahko zapišem, da so imeli veliko srečo in ostali živi. Kot je zapisalo Okrajno sodišče v Šentjurju, ki je dogodek obravnavalo in leta 1997 zaključilo s sodbo, je »ocenjevati dogodke tistega usodnega dne, 4. 7. 1991, ko je v Sloveniji potekala vojna, z današnjimi očmi in vedenjem, povsem nekaj drugega, kot doživljati te iste dogodke in sprejemati odločitve v psihozi in napetosti vojne, kakršna je takrat bila ... in ... po bitki je lahko biti general.« Sodba razkriva številne podrobnosti in odpira tudi nekaj vprašanj. Enoti TO so na mobilizacijsko zbirališče v osnovni šoli s kamionom pripeljali hrano in oborožitev, med drugim tudi ročne raketomete RBR M 80, tako imenovane zolje. Šlo je za individualno protioklepno sredstvo za enkratno uporabo, namenjeno za raketiranje oklepnih borbenih vozil do strelne razdalje 300 metrov. Tega orožja vojaki in poveljujoči niso poznali. Še najbolj so ga povezovali z ročnim metalcem min RBM M 57, s katerim so se srečali in ga spoznali, ko so bili na služenju vojaškega roka. Menili so, da je RBR novejša verzija. To povezovanje je bilo usodno, saj je bila zolja popolnoma drug tip orožja. Skupen jima je bil le isti namen uporabe. Pri RBM sta bili lansirna cev in mina ločeni, pri RBR pa je raketa v lansirni cevi, ki med transportom ali v mirovanju predstavlja zabojnik. Zolje so v enoto sprejeli v neoriginalni embalaži. Spremljajoča dokumentacija o orožju in navodila za uporabo so bila pomanjkljiva. Fotokopiranih je bilo le 13 od sicer 69 strani navodil. V teh okoliščinah in ob prepričanju, da orožje ni napolnjeno, se je komandir voda odločil za usposabljanje v učilnici. Najprej jim je na kratko predaval o karakteristikah orožja, nato pa so vojaki orožje pregledovali, z njim merili in ga tako spoznavali. Med tem časom je odšel v sosednjo učilnico in še nadalje proučeval priloženo navodilo. Hotel je proučiti varnostne ukrepe in način polnjenja. Prišlo je do tragedije, ko se je med pregledovanjem orožje sprožilo in je raketa priletela v steno učilnice ter nato eksplodirala. Komandir voda je najprej pomislil, da so napadeni in je to novico tudi sporočil v območni štab. V TO in milici je takoj stekla akcija za pomoč pri obrambi položaja enote, ki se je kmalu sprevrgla v pomoč ranjenim vojakom. Komandir takratne postaje milice Šentjur Franc Kokot se tega dogodka dobro spominja: »Obvestilo, da je bila v stari osnovni šoli v Dobju napadena enota TO in da je prišlo do močne eksplozije, smo vzeli zelo resno. Takoj smo obvestili štab na pokrajinski ravni. Sam sem takoj s skupino okoli 15 miličnikov krenil proti Dobju, da bi pomagali. Med potjo smo že prejeli obvestilo, da je šlo za nesrečo pri usposabljanju in da je veliko poškodovanih. Na kraju samem smo tako dejansko ukrepali v skladu s pooblastili, zavarovali kraj, pomagali prizadetim in začeli zbirati obvestila. Nato so stekli vsi redni postopki, določeni za take primere«. Tragični dogodki vedno odprejo vprašanje odgovornosti. Tudi v tem primeru so iskali »grešnega kozla« in ga ob vsej obsežni vojaški hierarhiji našli prav na dnu, pri komandirju voda. Temu sodišče ni sledilo in ga je oprostilo. V spletu okoliščin, ki so privedle do takšne odločitve, je omenilo tudi »celo vrsto opustitev s strani po hierarhič- & ni lestvici obdolžencu nadrejenih oseb«. Kdo so nadrejene osebe, ki svoje obveze niso opravile in verjetno za to tudi niso odgovarjale? Očitno je to druga zgodba. Poseben vtis je name naredilo mnenje sodnega izvedenca, strokovnjaka za eksplozivna sredstva. Posebej je poudaril, da je šlo v obravnavanem času za vojno in če gre za vojno, je na prvem mestu obramba, nato je varnost in ostale stvari. Strinjam se z njim. In tega so se zavedali teritorialci v Dobju. Bili so hrabri, predani domovini in odločeni, da jo branijo tudi za ceno svojega življenja. Imeli so srečo, saj bi lahko v tem žaru doživeli še hujšo tragedijo. Eksplozija je razdejala učilnico. Janezu v spomin Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno ali nezavedno živi tudi življenje svoje dobe in sodobnikov. Piše: Jurij Malovrh Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku tako v mladih letih kot v visoki starosti, je smrt najbolj dokončna. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Prijatelj Janez Čoki je odšel od nas in kar nas najbolj boli, odšel je brez slovesa. Nekaj ur pred smrtjo sva se še pogovarjala o aktualnih občinskih zadevah, pa tudi o zdravju. Janez se je rodil tu blizu, na Kamenem, na večji kmetiji, kot prvorojeni in maja bi dopolnil 73 let. Imel je še tri sestre in dva brata. Življenje na kmetiji ni bilo lahko. Bila je vojna in težave, ki prihajajo z njo. Prvo povojno obdobje je bilo tudi težko. Osnovno šolo je dokončal v Šentjurju, srednjo ekonomsko pa v Celju. Zaposlil se je kot računovodja v osnovni šoli v Šentjurju, nato za krajši čas v Vitalu v Mestinju. Zatem je bil vse do upokojitve računovodja združenja osnovnih šol občine Celje. Ker se je vklopil v občinsko politiko, je opravljal en mandat tudi funkcijo podžupana. Kjerkoli je delal, je svoje delo opravljal z zavzetostjo, resno in dosledno. Z ženo Reziko sta se poročila 1964. leta. Rodila sta se jima sin in hčerka, na katera je bil zelo navezan in mu je bilo hudo, ko sta se poročila in odšla od doma. Z ženo sta si zgradila nov dom na Pešnici in se vanj vselila leta 1972, lani pa sta hišo kljub hudi bolezni temeljito obnovila. V drugi polovici predlanskega leta je hudo zbolel in zdravniki so ga komaj rešili. Imel je močno voljo do življenja. Še vedno je bil poln načrtov za prihodnost, vendar je bolezen pustila prehude posledice. Odpovedalo mu je srce. Po osamosvojitvi se je vklopil v politično dogajanje na desnici. Bil je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in po združitvi tudi prvi predsednik Slovenske ljudske stranke v Šentjurju. Aktivno je sodeloval kot član občinskega sveta, kot podžupan in sedaj zadnje obdobje kot član nadzornega odbora. Vse funkcije je opravljal z vso resnostjo. Že v mladih letih se je vklopil v društveno življenje gasilcev, kjer je opravljal različne funkcije, aktivno sodeloval pri obnovi gasilskega doma, se izobraževal in za svoje delo prejel številna priznanja. Vsa leta je delal v krajevni skupnosti Šentjur mesto in za svojo zavzetost prejel najvišje priznanje, kipec sv. Jurija. Aktiven je bil pri čebelarskem društvu, bil je eden izmed ustanovnih članov in dolga leta tudi duša sadjarsko-vinogradniške-ga društva. Njegova posebna ljubezen poleg žene in otrok je bila ljubezen do slovenske pesmi, do Ipavcev, do Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, katerega član je bil skoraj od ustanovitve dalje. Bil je tudi dobrih 20 let predsednik zbora. S člani zbora in z njihovo pesmijo je prepotoval Nemčijo, Avstrijo, Češko, Madžarsko, Italijo, Francijo, Španijo in Portugalsko, pa tudi številna Slovenska mesta. Prav zato so mu ob slovesu zapeli njegovo najljubšo pod vodstvom prijatelja Francija Plohla: »So pa fantje zgodaj vstali«. Janez je bil nenavaden človek. Česarkoli se je lotil, mu je po zaslugi marljivosti in vztrajnosti uspelo. Bil je človek, poln nenavadnih preobratov in zajedljivih domislic, dober retorik in znal je navdušiti. Bil je poln radovednosti in želje po znanju, zanimal se je za veliko stvari in bil skoraj enciklopedično izobražen. Kljub temu je bil skromen in samokritičen in včasih celo samoironičen. Njegovim najbližjim in vsem vam, ki vam je bil blizu, izrekam iskreno sožalje v imenu vseh, s katerimi je sodeloval. Državno prvenstvo v šahu v Hruševcu V hruševski športni dvorani se je 7. januarja odvilo državno šahovsko prvenstvo za deklice do 12. in do 15. leta starosti ter za dečke do 12. in do 15 leta starosti. Tekmovanja se je udeležilo kar 173 tekmovalcev iz Slovenije, od tega 75 učenk in 98 učencev. Odigrali so 9 kol tekmovanja, ki je trajalo skoraj pet ur. Med fanti do 15 let je bil najboljši Boris Markoja iz OŠ Turnišče, med fanti do 12 let pa David Brinovec iz OŠ Šempeter. Med dekleti do 12 let je bila najboljša Zala Urh iz OŠ Orehek Kranj, v kategoriji do 15 let pa Teja Vidic iz OŠ Domžale. Našo občino so zastopale tri tekmovalke v kategoriji do 12 let - Maja Majcen, ki je osvojila odlično 5. mesto, Nuša Hercog z 10. mestom in Ana Majcen z 18 mestom v konkurenci 42 tekmovalk. Šentjurska predstavnika med fanti do 15 let sta bila Aljaž in Alen Švegler, ki sta med 47 tekmovalci osvojila 42. in 45. mesto. Zanimiv je bil tudi internetni prenos tekmovanja preko kamere v živo, kjer so lahko nekateri starši in druga zainteresirana javnost spremljali turnir kar iz domačega naslonjača. (JG) Organizator tekmovanja David Plevnik: »Tekmovanje je bilo organizacijsko kar velik zalogaj. Poskrbeti je bilo treba, da tekmovanje nemoteno poteka ter tudi za spremljevalce otrok in druge obiskovalce.« Ana Majcen. Maja Majcen. Nuša Hercog. Nogometaši že zaceli z vadbo V petek, 13. januarja, je prvi pripravljalni trening na pomladanski del sezone opravila članska ekipa šentjurskih nogometašev. Matjaž Snabl še išče okrepitve, ki bi želele sodelovati, najbolj nujno si želi pripeljati vratarja. Pri vodstvenih kadrovskih zadevah še vedno ne moremo poročati o novostih. Izraelski velikan je za naslovno fotografijo s tekme izbral prizor kapetana grške reprezentance Theodorisa Papaloukasa in letečega Bezovčana. Ligo za prvaka lahko preprečita le še velika smola ali zarota Od prejšnje številke Šentjurskih novic ni bilo veliko košarkarskega dogajanja, vendar članska ekipa Košarkarskega kluba Šentjur nikakor ni počivala. Za slovo od prejšnjega leta so v klubu pripravili tradicionalni silvestrski met s sredine igrišča, kjer je bil med 21 kandidati najuspešnejši Igor Marič. Zagrebčan je, za razliko od nekaterih predhodnikov, po slavju soigralce povabil na pijačo v enega od lokalov. Med njimi je bil tudi Tadej Koštomaj, ki že nekaj časa trenira v Šentjurju in čaka na ugodno ponudbo. Purger je poleg Patricka Remberta 2. januarja v Domžalah zastopal šentjurski klub na prireditvi, ki očitno nosi zgolj še angleški naslov »Ali Starš«, in pri ekipi tujcev dosegel 12 točk, medtem ko Američan ni vpisal zadetka. Na čakalni listi za nastop na tekmi vseh zvezd je bil tudi Travis Nelson, ki je bil zaradi 27 indeksnih točk na lanski tekmi razglašen za najkoristnejšega igralca 12. kola. To je že peti tovrstni dosežek šentjurskih košarkarjev v sezoni! Visokorasli Iovvčan je tudi v pričakovanju prvorojenca, kateremu je med božičnimi prazniki v domovini vnaprej podaril posebno oblačilce z emblemi KK Šentjur. Prvo slavje na Gortanovi ulici 13. L: Geoplin Slovan : Šentjur 75:97; Marič 24 (5x3, 7 skok., indeks 26), Držič 22 (ind. 6), Nelson 20, Rembert 12 ... Do prve zmage nasploh so Šentjurčani na Kodeljevem prišli veliko lažje, kot je bilo pričakovati. Na koncu je prvi točki v sezoni vknjižil Matevž Magušar. Lestvica: 1. Helios 10 (zmag): 1 (poraz), 2. Elektra 10:2, 3. Zlatorog 9:3, 4. Šentjur 8:4, 5. Maribor 6:6... Razpored: 21. L:Šentjur:MariborMesser, 28. L: Elektra Šoštanj: Šentjur, 4. 2.: Šentjur : Hopsi Polzela, 11. 2. LTHcast Mercator : Šentjur, 22. 2. (SRE) Šentjur: Helios Najmlajša ekipa do prvih zmag Med 141 člani mlajših selekcij in Šole košarke, ki jo klub izvaja širom občine -zanimivo, da vanjo ni vključen nihče iz hruševske šole, je najmlajša tekmovalna ekipa tista, katere zgornja starostna omejitev znaša 10 let. Z novim letom so mladeniči, ki jih trenira Robi Ribežl, prišli tudi do prvih zmag v sezoni, in sicer z ekipama Maribor Messer in DŠRD Celje. Lapornikova napoved o Maccabiju seje izpolnila Šentjurčan v dresu Zlatoroga, Luka Lapornik, je v okviru lige ABA z Laščani gostoval pri telavivskem Maccabiju in s tem uresničil napoved, ki jo je njegov oče Peter nekoliko za šalo izrekel pred poldrugim desetletjem, ko je šentjurski košarki napovedoval uvrstitev v prvo ligo, zmago z Olimpijo in gostovanje pri znamenitem izraelskem klubu. Luka je v Nokia Areni dosegel 9 točk in srečanje atraktivno zaključil z zabijanjem. Visoka zmaga nad Črnomljem Dober zagon v novo leto so si omislile košarkarice ŽKK Šentjurja in optimistično pričele drugi del tekmovalne sezone. 5 kar 33 točkami razlike so nadigrale gostje iz Črnomlja. Drugi del tekmovalne sezone za kadetinje 1. SKL se je pričel 14. januarja. Naša dekleta so v 1. krogu na domačem parketu gostila tekmice iz Črnomlja. Kljub odsotnosti najboljše strelke Neže Murn je bil zmagovalec znan že po prvem polčasu. Trener Dejan Rodič je bil s pristopom svojih varovank zadovoljen in ob koncu tekme povedal: »Tokrat so več priložnosti dobile igralke s klopi, ki so tekmo suvereno, predvsem pa premišljeno pripeljale do konca. Zmage smo vsekakor veseli, saj je to dobra popotnica za naslednje domače srečanje, ko k nam prihaja ekipa iz Tolmina.« Ob koncu dodajmo še, da si košarkarice ŽKK Šentjur v novem letu želijo čim več zmag, predvsem pa popraviti vtis na do sedaj prikazano. Prav tako načrtujejo turnir v tujini, a trener Rodič kaj več ni želel razkriti. dejstva nov,ce Rezultat tekme: ŽKK Šentjur : ŽKK Črnomelj 70:37. Med strelke so se vpisale: Kračan 23, Belak 13, Germek 9, Zdolšek 8, Šentjurc 7, Mulej 6, Piki 4 in Tanšek s 4 točkami. Tokrat so dobile priložnost igralke s klopi. Hitro kosilo Danes nas mediji dobesedno bombardirajo z raznimi recepti, dietami in podobnimi vsebinami. Kar tekmujejo v člankih in izdajanjih knjig, kaj in kako jesti. Že nekaj let je »in« tudi, da v posodobljeni obliki odkrivajo hrano naših prednikov. Piše: Tanja Gobec Vsi smo pozabili (mlajše generacije si ne znajo predstavljati), da so včasih bili večkrat lačni kot siti, da so lahko jedli le jedi iz rastlin, ki so jih sami pridelali. Prav tako se niso toliko zadrževali na toplem in v hišah, saj je bil njihov način življenja posvečen skrbi za hrano (več so se gibali). Danes je čisto drugače. Kljub službam in fitnesom imamo zelo lagodno življenje, surovine za naše obroke lahko kupimo kjerkoli, tako v surovi kot predelani obliki. Razvoj je šel celo tako daleč, da dobimo, kar si zaželimo, iz vseh koncev sveta. No, če je ta razvoj dober, ne vem, vem pa, da imamo predobro hrano in premalo naredimo za svoja telesa. Izgubili smo občutek, koliko lahko pojemo, saj naše brbončice začno delovati že ob lepi fotografiji hrane, kaj šele ob vonju. Včasih se nam zgodi, da ne vemo, kaj jesti, in smo lačni. Posebno, če nimamo veliko časa za pripravo. Tako sem včeraj pripravila hiter obrok, za katerega sem porabila dobre pol ure časa. Seveda z razporeditvijo, katero stvar prej narediti. Kosilo: Kuhana repa s pečenim krompirjem in palačinke iz polnozrnate moke. Če imate pri roki kakšno klobaso ali kakšen kos mesa za zrezek, ga lahko dodate in si ga pripravite po želji (kuhanega, pečenega). Sestavine: kisla repa (količino prilagodite številu oseb). Pečen krompir: Krompir umijete s ščetko, da je čim bolj čist (ne lupite). Prepolovite in položite ga na hrbtno stran na pomaščen pekač, posolite in potrosite ga s kumino v prahu. Ko je pečen, ga dodate na krožnik k repi, ki jo po želji lahko tudi prelijete z ocvirki. Pri mešanju in sestavljanju mase morate biti pazljivi, da ni pregosta, saj se moka še napoji. Palačinke so lahko majhne in jih ni treba zavijati, se pa lažje obračajo (in takšna oblika je nekaj novega). Če imate v hiši alergika na jajca, jih lahko zamesite brez jajc, lahko pa dodate kakšno žlico gustina (škroba), če ga imate doma. Pa tudi brez tega so dobre. Seveda so najboljše, če takšno maso pripravite prejšnji večer ali nekaj ur prej, preden jo potrebujete, in jo daste v hladilnik. Zraven lahko vseeno ponudite kruh, tokrat smo ga imeli iz bele pšenične in kamutove moke. Če si pripravite kaj podobnega, vam želim dober tek. dejstva novice Polnozrnate palačinke (tokrat na vodi) za 2 osebi: 1. 4 del vode, 2. grobo mleta moka (vseeno katera vrsta žita, najboljša je pira), 3. ščepec pecilnega ali sode bikarbone, 4. ščepec soli, 5. 1-2 jajci, 6. domača marmelada za namaz. Q n •j in u a o OVEN (21.3, - 21.4.) Včasih si morate vzeti več časa, da bi se pravilno odločili. Na delu morda ne cenijo dovolj vaših naporov. Tudi nove ljubezenske zgodbe se razpletajo prepočasi. BIK (22. 4. - 20. 5) Radi se družite in nekako združujete prijetno s koristnim, posebno če se odpira možnost za spremembo navad. V ljubezni vas razveseljujejo spodbudne novice. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Tako doma kot z nežnejšim spolom se morda ne razumete tako, kot bi radi, vendar ste tega tudi sami krivi. Puščate, da ugibajo, kako se počutite. Imate še nekaj napornejših opravkov. RAK (22. 6. - 22. 7.) Pozanimajte se, kaj bi lahko storili glede dodatne dejavnosti, večjega nakupa ali krajšega potovanja. Pokazali boste, da že nekaj časa hrepenite po korenitih spremembah. LEV (23. 7. - 23. 8.) Sprejmite neko povabilo, ugajala vam bo pozornost, ki jo boste izzvali. Glede dela ali študija ne pozabite, da so dobre priprave vredne zlata, ker se boste tokrat ukvarjali le še s podrobnostmi. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Veliko bolj sproščeni boste, kot ste bili v zadnjih dneh. Marsičemu se boste prepustili brez značilnih zadržkov. Odpravite se na potovanje ali organizirajte družabno srečanje. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Presenečate s spremembo počutja. Naenkrat se zapirate vase in ne boste odgovorili niti tistim, ki so nenehno v vaši bližini. Niti doma ne kažete pretiranega navdušenja nad skupnimi načrti. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Dela bo veliko, a to vas ne bo motilo, prav nasprotno. Imate občutek, da bi morali storiti več za partnerja ali prijatelja. Kmalu bo več časa tudi za dejavnost, ki vas vedno bolj navdušuje. STRELEC (23.11. - 21.12.) Preveč se obremenjujete z izidi vaših poslovnih načrtov. Ljubezenski odnosi so tudi zaradi tega v ozadju, preprosto ne razumete partnerjevih pobud. Začnite pozorneje poslušali. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Iščete prijateljstvo, dobili boste nekaj več. Vsekakor dobro premislite, kako naprej, posebno če se pojavljata dve osebi hkrati in dobro veste, da ne zdržite v dveh zgodbah hkrati. VODNAR (21.1. -19. 2.) Sami boste najbolj vedeli, kako bi lahko nadaljevali tam, kjer ste se nekoč ustavili. To velja tako glede načrtov v ljubezni, s partnerjem ali prijateljem, kot tudi ob pomembnem sodelovanju. RIBI (20. 2. - 20. 3.) Preveč nepopustljivi boste, posebno v ljubezni. Morda namenoma pozabljate na romantiko, saj ste bili prevečkrat razočarani. Zanesite se nase in poskusite se pozanimate okoli novega hobija. Šentjurske GQ5Xiy33 WWW.SENTJURSKENOVICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 040 47 11 33. E-pošta uredništva: uredništvo® sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednistvo@sentjurskenovice.si Dopisniki: Jure Godler, mag. Franc Kovač, Bogdan Rahten, Luka Hvale, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Saša Jagodič, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Jure Godler 040 47 11 33 Nika Zorič 041 677 561 Naročniška razmerja: Barbara Trunki 03 757 45 06 Natisnili smo 1000 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Naročnina za obdobje januar-junij 2012 (6 številk) znaša 12 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ŽIVALI_____________________ ■ Kravo simentalko prodam. Telefon 041 222 751 ali 02 803 80 04. ■ Zelo prijazno psičko nemško ovčarko, staro 3 leta, podarim. Telefon 0599 70722. ■ Prašiča za zakol, težkega 140 kg, prodam. Telefon 040 414 360. ■ Pse mešančke, srednje rasti, krajše dlake, stare dva meseca, oddam. Telefon 031 704 170. ■ Psa mladička, starega tri mesece, mešančka od zlate prinašalke, podarim, prav tako rabljen hladilnik, normalno delujoč. Telefon 031 523 354. ■ Prašiče, težke od 70 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 610 915. ■ Prašiče, težke od 20 do 50 kg žive teže, prodam. Telefon 03 576 30 62. ■ Mlade odojke od 25 do 60 kg, mlade breje svinje ter mladega merjasca, prodam. Telefon 031 629 082. Prašiča, teže cca 180 kg po 1,6 EUR/kg, in čistokrvnega burskega kozla prodam. Telefon 03 5763 526. Prodam telico simentalko, pašno, staro 15 mesecev, težko 350 kg, in bikca simentalca, starega 1 mesec, 80 do 90 kg. Telefon 031 840 282. Prodam bursko kozo, staro 7 mesecev. Telefon 030 689 768. Kupim pašno plemensko kravo. Telefon 041 824 858. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Možna tudi menjava za nebrejo kravo ali telico. Telefon 041 786 604. Kupim teleta, težkega od 120 kg naprej, za nadaljnjo rejo. Telefon 041 354 971. Kupim jalove krave in telice, prodam pa prašiče, težke od 60 do 100 kg. Telefon 040 727 779. Kupim bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupim tudi telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. ■ Prodam prašiča, težkega okrog 220 kg. Telefon 031 513 588. ■ Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Telefon 031 743 351. Ugodno prodam prašiče, težke od 25 do 200 kg, in izločene svinje, lahko tudi svinjske polovice, domača hrana. Možna dostava. Telefon 031 311 476. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. ■ Nesnice, grahaste, rjave, črne in bele, težke piščance za dopitanje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 03 5471 244; 03 5472 070; 041 763 800. NEPREMIČNINE Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, vikendov, gozdov na območju celotne Štajerske. Nepremičnine Moj dom d.o.o., Liptovska ul. 17, Slov. Konjice. Telefon 040 209 920, www.nepremic-nine-mojdom.si. ZORO nepremičnine V kolikor želite prodati hišo, stanovanje, zemljišče,... nas pokličite. Ogled nepremičnine brezplačen. Brez stroškov do prodaje nepremičnine! V naši bogati ponudbi nepremičnin je lahko tudi Vaša nepremičnina. Nepremičnine tudi odkupimo. ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro.si, tel. 02/8183 053, 041/543 478. ■ 3-sobno stanovanje na odlični lokaciji v Slovenskih Konjicah, velikosti 65 m2, oddam v najem. Telefon 041 699 584. V Zrečah oddam dvosobno, delno opremljeno stanovanje. Telefon 041 855 492. Stanovanje v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 031 858 357. Opremljeno samsko sobo s sanitarijami v Bezini oddam v najem. Telefon 041 666 201. Hišo v Vinarju 131 oddam v najem. Telefon 03 576 30 87. ■ Stanovanje v Zrečah oddam. Telefon 03 752 04 02. ■ Hišo z dvema stanovanjema v Loški Gori 1 pri Zrečah, z zemljiščem 1300 m2, prodam. Nakup možen takoj. Telefon 0041 79 480 62 86. ■ Pritlično stanovanje v bližini Slovenskih Konjic oddam v najem. Telefon 070 550 304 in 041 541 762. ■ Delno opremljeno 2,5-sob-no stanovanje v Ločah oddam v najem. Telefon 041 206 595. ■ Dvosobno stanovanje v Zrečah, ugodno oddam v najem. Telefon 070 225 323. Stanovanje v Zrečah najamem. Telefon 031 729 484. ■ Na otoku Vir prodam več gradbenih parcel ob morju. Telefon 041 699 584. ■ 2,5-sobno neopremljeno stanovanje v centru Slov. Konjic oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 031450 152, 041 833 605. Opremljeno dvosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 070 724 910. M V okolici Podčetrtka prodam ali oddam več stanovanj, od 28 do 55 m2. Telefon 041 634 231. E V Podčetrtku prodam ali oddam poslovni prostor, 32 m2, primeren za vse dejavnosti, razen gostinske. Telefon 041 634 231. ■ Prodam gradbeno parcelo v Tekačevem ob glavni cesti, 872 m2. Pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo. Možnost takojšnje gradnje. Telefon 051 658 500. V Laškem prodam 4-sobno stanovanje (82 m2) v dvostanovanjski hiši, z dodatnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem. Odlična lokacija in razgled. Možna menjava. Telefon 051 658 500. Prodam hišo v središču Rog. Slatine, z zemljiščem (888 m2). Telefon 070 831 878. V novem poslovnem objektu ‘stara Pošta’ v središču Rog. Slatine oddam v najem poslovne prostore (40 m2 do 230 m2) za različne dejavnosti (trgovine, pisarne, ordinacijo). Telefon 041 621 228. ■ V Zagaju pod Bočem (2 km iz Rog. Slatine), v bližini trgovskega centra, prodam komunalno urejeno parcelo (2096 m2), z gradbenim dovoljenjem, plačanim komunalnim prispevkom. Elektrika in voda na parceli. Telefon 040 934 027. ■ Nezaposleni ženski ali mlajši upokojenki oddam brezplačno stanovanje in hrano v zameno za pomoč starejši osebi na domu. Telefon 040 911 756. ■ Oddam opremljeno stanovanje v najem družini ali paru na Opekarniški 12b v Celju. Možnost poznejšega odkupa. Telefon 040 353 078. Oddam pritlično stanovanje, popolnoma opremljeno, v velikosti 38 m2, v Podčetrtku, Slake 8. Telefon 031 240 984. S V centru Celja oddam enosobno stanovanje, klimatizirano, s CATV in internetom. Telefon 041 646 922. ® V naselju Debro v Laškem, na odlični lokaciji, prodam opremljeno 2-sobno stanovanje v izmeri 56 m2 v drugem nadstropju. Stanovanje se nahaja v bližini šole in vrtca, term, športno rekreacijskega ter trgovskega centra. Cena stanovanja je 1100 eur/m2. Možna je tudi oddaja v najem. Telefon 041 462 567. Na lepi, mirni lokaciji med Celjem in Vojnikom prodam stanovanjsko hišo z dvema trisobnima stanovanjema, s pokritim prostorom za tri avtomobile. Cena je 140.000 eur. V račun vzamem enosobno pritlično stanovanje na relaciji Slovenske Konjice-Žalec. Telefon 070 777 281. V centru Celje oddam enosobno stanovanje, vseljivo takoj. Prodam pa stanovanje v Celju na Glavnem trgu, v velikosti 100 m2, v dveh etažah. Vseljivo takoj. Telefon 051 424 303. VOZILA, DELI ■ Hyundai Accent 1.3, zlato kovinske barve, letnik 2000, prva lastnica, 72000 km, servisna knjiga, 5 vrat, prodam. Avto je zelo lepo ohranjen, vreden ogleda. Telefon 041 949 337. ■ Osebno vozilo znamke Kia pride od letnika 97-03 ali avto znamke Lada, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 031 350 291. ■ Prodam renault 5, 1. 1993, registriran celo leto, ter ročni rezalec silaže SIP. Telefon 031 870 171. STROJI, NAPRAVE ■ Traktorski cepilnik za drva prodam. Telefon 041 711 783. ■ Mlin za mletje žita, velika izvedba s kamnoma, prodam. Je zelo primeren za ekološke pridelovalce moke. Telefon 031 654 756. ■ Samonakladalno prikolico sip, tračni obračalnik, širina 2 m, kosilnico sip 165, bobnasto, kosilnico BCS 110 cm z malimi kolesi in bukova ali mešana drva prodam. Telefon 041 764 055. ■ Traktor zetor ali IMT kupim. Telefon 041 592 489. ■ Kupim traktor Zetor, Ursus, IMT. Lahko tudi v slabšem stanju. Telefon 041 678 130. DELO________________________ ■ Zaposlimo več delavcev v proizvodnji. Čim prej pokličite TRENKWALDER na 03 425 63 91 oz. 040 3 5 9 774. ■ Gostišče Jana Zaleznik, Križevec 1, Stranice išče kuharico s prakso za 4 ure na dan. Telefon 041 748 905. ■ Iščem delo (pomoč starejšim, ki določenih opravil ne zmorejo sami). Telefon 040 581 412. ■ Iščem delo (pomoč starejšim, čiščenje...). Telefon 051 330 820. a Iščem delo (pomoč starejšim osebam, čiščenje in podobno) Telefon 040 524 803. ■ Iščem delo v popoldanskem času (varstvo otrok). Telefon031 656 116. ■ Mizar s 40-letnimi izkušnjami, ravnokar upokojen, iščem honorarno zaposlitev do 20 ur tedensko. Telefon 041 420 879, med 12. in 14. uro. ■ Iščem delo na relaciji CE -MB (pomoč v gospodinjstvu). Sem zanesljiva, z lastnim prevozom. Telefon 041 936 717. ■ Iščem delo (pospravljenje, likanje, pomoč starejšim). Telefon 070 876 326. ■ Iščem delo (likanje, pospravljanje). Sem zanesljiva, delo opravljam temeljito. Telefon 031 623 482. ■ Iščem delo (pomoč starejšim osebam). Telefon 041 506 142. B Iščem delo (varstvo otrok in pomoč starejšim). Telefon 051 688 054. RAZNO________________________ ■ Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. ■ Bukove brikete Fishner, 1 tona nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, prodam. Telefon 051 828 683. ■ Metrska cela ah razžagana bukova drva ugodno prodam. Telefon 031 319 528, Žiče. H Vino belo-mešano in modro frankinjo prodam. Telefon 041 646 445 ali 03 576 41 13. ■ Domače žganje prodam. Cena 7 EUR/liter. Telefon 031 581 905. ■ Odlično domače belo vino, vrhunske kvalitete, različnih sort in okusov, prodam. Ugodne cene. Telefon 040 680 800. ■ Prodam smuči za 6, 8 ali 10 let. Cena po dogovoru. Telefon 040 270 516. ■ Brikete za kurjavo prodam. Telefon 031 332 600. ■ Belo vino, polsladko (laški rizling in Sardone) in rdeče vino (modra frankinja) ugodno prodam. Telefon 041 218 237. ■ Umetno kovan stropni lestenec prodam. Telefon 040 312 451. ■ Prodam mešana drva (bu- kev, gaber, jasen, smreka) 5,5 m3 + 0,5 m3 gratis, prevoz po dogovoru. Prodam tudi drva narezana za štedilnik 5,5 m3+ 0,5 m3 gratis. Cena za vsak komplet je 200 EUR. Telefon 051 368 043. ■ Les na panju - (štoru) hrast, smreka, oreh, bukev, kupim. Telefon 041 580 098. ■ Domače slivovo žganje prodam. Telefon 041 262 462. ■ Kislo repo prodam. Telefon 03 576 21 48. ■ Dobro domače vino, mešanih sort Sardone, suvignon, muškat, prodam. Telefon 051 342 870. ■ Zamrzovalno skrinjo, štedilnik (plin, elektrika), garderobne omare, omaro za dnevno sobo in spalnico, ugodno prodam. Telefon 041 319 458. ■ Slivovo žganje, cena 6 EUR in sadno žganje, cena 4 EUR, ter vino laški rizling, rumeni muškat, modro frankinjo v okolici Slov. Konjic, prodam. Telefon 051 664 860. ■ Mesoreznico na elektriko, lahko jo izkoristite tudi za izdelavo domačih keksov, prodam. Telefon 03 575 48 26. ■ Emajlirano posodo, dežo, 301 za shranjevanje masti, nerabljeno za 17 EUR in nov moški debel prešit brezrokavnik, št. XXL za 15 EUR prodam. Telefon 040 546 289. ■ Malo rabljen štedilnik, 2 x plin, 2x elektrika zelo ugodno prodam. Telefon 03 576 30 25. ■ Rabljen pralni stroj Gorenje, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 693 474. ■ Prodam cisterno za kurilno olje, 2000 litrov. Telefon 031 634 141. Ugodno prodam luščeno koruzo in tritikalo. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581, vsak dan od 8. do 17. ure. Ugodno prodam vino (belo - laški rizling, sauvignon, rumeni muškat, ter rdeče - modra frankinja). Telefon 031 650 103 (Šmarje pri Jelšah - Zibika). ■ Prodam drva v goleh, bu- kova in mešana (hlodi, poln kamion). Telefon 041 798 740. ■ Prodam suhe jurčke, zelo kvaliteten hlevski gnoj in telico, brejo 4 mesece, lisasto in odjemalec silaže Trioliet, velikost kocke 170 x 145 x 70. Telefon 051 244 424. ■ Prodam vzmetnico dor-meo, s pregrinjalom in letvenim delom, dimenzije 180 x 90 cm. Prodam tudi zidni trezor 40x35 cm, nov, ter banjo iz poliestra, dimenzije 160 x 80 cm. Telefon 051 780 990. ■ Zelo ugodno prodam dnevno sobo dimenzij 315 x 260 cm. Ogled preko elektronske pošte. Telefon 031 612 828. ■ Okroglo mizo, sedežno, sušilni stroj, štedilnik 4x elektrika, LCD televizor, LCD monitor 21", večji in manjši televizor, glasbeni stolp, gramofon, DVD snemalnik, videorekorder, saksofon armstrong, harmoniko, otroški voziček itd, prodam. Telefon 051 424 303. IŠČEM ZVEZO ■ Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378,03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. ■ Moški, 45 let, 165/70 išče žensko od 40 do 50 let za resno zvezo. Telefon 070 315 149. ■ 42-letni moški si želi poštenega, trajnega razmerja. Telefon 031 807 376. ■ Preprost podjetnik išče zvesto in pošteno dekle za skupno življenje, delo. Telefon 041 229 649. ■ Mlajši moški z resnimi nameni hrepeni po prijazni punci za resno razmerje. Telefon 041 959 192. ■ Moški, star 42 let, iz okolice Celja, želi spoznati urejeno, simpatično žensko, nekadilko, za skupno življenjsko pot. Telefon 051 328 831. NAGRADNA KRIŽANKA ODISEJEVA DOMOVINA I HIŠA ČEŠKA ! ITALIJANSKO | PRITRDILNICA; ELIZABETA GOLEŽ VRTNA CVETLICA SOSEDA ROMUNIJE UREJANJA IZLOŽB RAZSTAV UPORABA JUGOSL. ARMADA DIVJA TRAJNA ZELIKA OPICA Z BORNEA KAVBOJSKA VRV VELIKA ŽIVALSKA USTNICA PETERO- KOTNIK NOGAVIČKA SPODNJI DELI POSOD BURKEŽ ŠALJIVEC OZIRALNI ZAIMEK PRIPOMOČ. KEPANJA PRVA IN ZADNJA ČRKA STRANKA VAROVANEC NASPR. OD SPODAJ NEM. PISAT. DITER KONRAD LESKOVŠEK SESTAVIL: FRANC PEŠEC NIKOLI (HR.) SMEŠNICA KARBONSKA KISLINA MESTO V FRANCIJI PANJ ZA SEKANJE ITAL. KOLES. DIRKA FINIŠIRANJA VLADO ARTNAK ROBERT VREČKO MEDNAR. OZNAKA VAGONA GRŠKA BOGINJA PREPIRA ROJEVANJA MAKEDON. KOLO SLIK. ŠUBIC NAPRAVA ZA PREDENJE PRIZADEVEN RIMSKA 1000 VEZNIK VOJKO MOČNIK OVČJI SAMEC IZDELOVALEC OČAL AVSTRIJA PREDLOG RIMSKA 50 PREDLOG OBMORSKO DREVO Z OLIVAMI ANG. ŽENSKI PLEM. NASLOV ZNESEN NEDOLOČNIK u Srečni nagrajenci decembrske številke Šentjurskih novic so: Polona Senica s Planine pri Sevnici, Ivica Lesjak iz Loke pri Žusmu, Tilka Jožič iz Šentjurja, Vincenc Petelinšek iz Dobja pri Planini, Vida Pilinger iz Dramelj in Marija Kolar iz Šentjurja. Nagrade - bone za malico in pripadajočo pijačo v Okrepčevalnici Kemoplast - prejmejo po pošti. Iskreno čestitamo! V novi nagradni križanki je pokrovitelj: Modno frizerstvo Marjetka, Marjeta Frece s. p., Tratna pri Grobelnem 1, 3231 Grobelno. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga pošljite najkasneje do 20. februarja 2012 na naslov: MediaStar, založništvo, d. o. o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur. »Grozno! Že spet seje podražil bencin!« je potožil Gorenjec sodelavcu. »Kaj pa se ti oglašaš, saj nimaš avtomobila!« »Imam pa zato vžigalnik na bencin!« @ Kako dela Črnogorec samomor? Na grm se priveže, pa čaka, da zraste v drevo... Na Havajih se srečata Bush in Miloševič. Pa reče Bush: »O, glej, kako je svet majhen.« Pa odgovori Miloševič: »Ne, ne, glej, kako je Srbija velika.« e Učitelj: »Janezek, med poukom ne moreš spati!« Janezek: »Če vi ne bi toliko kašljali, bi lahko.« Žena razlaga možu: »Danes ponoči nenadoma zaslišim, kako v moji omari nekaj šumi. Počasi grem do omare in poslušam - še kar naprej šelesti in šumi. Hitro odprem vrata omare in vidim, kako mi obleka prihaja iz mode.« Kaj so lovci? Skupina pijanih oboroženih ljudi, ki gredo skozi gozd v gostilno. Haso pride čestitat Mujotu, ki je dobil dvojčke, in vpraša: »Sta enojajčna ali dvojajčna dvojčka1« Majo: »Eden je dvojajčni, drugi pa je deklica.« Gresta dva akumulatorja po cesti in se je eden tako smejal, da se je spraznil. Rus in Američan se pogovarjata, kdo je pogumnejši. Američan: »Jaz sem se polulal na Belo hišo.« Rus: »Jaz sem se sredi belega dne pokukal zraven Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu!« Američan: »Ampak moram priznati, na Belo hišo sem se polulal tako, da me ni nihče videl« Rus: »Tudi jaz moram nekaj priznati. Jaz nisem niti hlač slekel!« @ Blondinka prijavi posilstvo: »Bil je visok, temnolas Črnogorec.« Policaj jo vpraša: »Kako pa veste, daje bil Črnogorec?« »Vse sem morala narediti sama.« ® Cigan pride k okulistu po očala za branje. Okulist ga pregleda in izbereta očala. Drugi dan se cigan vrne: »Doktor, reklamacija! Še vedno ne znam brati...« Učitelj: »Janezek, če imaš pet bombonov, pa ti jaz vzamem tri, koliko jih še imaš?« Janezek: »Komu boš ti vzel bombone, čuj...« e Gorenjec sedi v gostilni in pije pivo. Pritisne ga na malo potrebo, vendar gaje strah, da mu bo kdo spil pivo. Na podstavek napiše: »Jaz sem v to pivo pljunil« Podstavek da na mizo in se odpravi na stranišče. Ko se vrne, vidi, da je nekdo pripisal: »Jaz tudi.« Janez je na smrtni postelji, ob njem je žena Micka. »Micka, sedaj mi lahko odkrito poveš, ali si me kdaj prevarala.« Micka: »Kaj pa če slučajno ne boš umrl?« Aperitivček... ... malo basike in zadnja večerja. Zakaj ne? Kaj nama pa manjka. Ladi je še neodločen. ZA Pl KI ,1 spwz°r5^k Uk* rr'sr M^Je v Aa_Si ŽJ)Ž> So Z / menoVa/vem r/hse po dr. JoZe.tr/ Pr/Cnil(r/ ž>i/i Ze/o netaktni. Mar oi pred/argoji ime Jožetova. CKor že, Stip/ic, A rt noži Lok žic., Pajcnik? ...) r/Iisa/ < Medtem ko nas v teh januarskih dneh pošteno zebe, na Radio Rogla skupaj z vami sanjarimo o dopustu. Kdor ve, kaj Petru Klimi ne sme manjkati na križarjenju, dobi križarjenje za dve osebi po Sredozemlju. Sodelavci Radia Rogla seveda ne smejo sodelovati, kar ne pomeni, da jih ni prevzela tekmovalna mrzlica. Pet sem jih vprašala, kaj mislijo, da je Peter skril. Iztok stavi na kontracepcijsko tabletko, Darja pravi, da ne sme manjkati ‘Šport Billy' torbica, Nejc bi vzel Jagermaistra, Mojca Petru svetuje slovar tujk iz španščine, Aleš pa navija za radijski sprejemnik. Kaj pa vi? Kaj bi vi vzeli s seboj na križarjenje? aH novinar je vedno zanimivo Novinarji Radia Rogla in so poslušalci in bralci dobro naših lokalnih časopisov im- obveščeni. ajo radi svoje delo. Radi so radovedni, radi spoznavajo ljudi, raziskujejo in vedno jim je najbolj pomembno, da Novinarji imajo mnogokrat priložnost spoznati tudi kakšno znano osebnost in to je privilegij, ki ga cenijo. Dovolite nam, da se na kratko predstavimo? Delimo si mišljenje, da morajo biti lepe stvari dostopne vsem. Kot tekstilni diskont, ki je orientiran k najnovejšim trendom, so naša pričakovanja visoka, cene pa nizke. Z najnovejšimi modnimi trendi in opremo za vaš dom, bomo polepšali vaš vsakdan - imamo že več kot 1.600 prodajaln v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici, na Hrvaškem in v Sloveniji! V vseh naših prodajalnah vas bomo pričakali s prijaznim nasmehom. Prisrčnost, osebnost in veliko zabave z modnimi trendi so za NKD osnove našega uspeha. Za nas so pri tem pomembne tudi ugodnosti kot so zamenjave, plačilo s karticami in darilni boni. Pridite in se prepričajte - pričakujemo vas! Vaš NKD - Team iz Šentjurja NKD1 lepo. ugodno. Novinarka Nina Razboršek pri pogovoru s Slovenjebistričanom Jožetom Jerovškom, ki je poslanec že peti mandat. lepo. ugodno. - Diskont s ponosom, srcem in pametjo. Otvoritev v petek, 27.01.2012 ob 8:00 uri NKD ŠENTJUR Blagovnica Šentjur 1. nadstropje Mestni trg 4 Osmrtnice ponedeljek - sobot j: 12.30, nedelja: 9.30 Obvestila ponedeljek - sobota: 8.10, 12.30, 17.10, nedelja: 9.30 Kam kdaj zakaj, obvestila o kulturnih, družabnih. Športnih dogodkih ponedeljek - sobota: 8.30, 13.10, 16.30. nedelja: 8.30 Obvestila o izgubljenih živalih, predmetih objavljamo brezplačno (do 4 objave). Za pojasnila o radijskih voščilnicah, naročila osmrtnic, obvestil... kličite 03 757 45 10. LOKALNO INFORMATIVNO RADIA ROGLA Novice Štajerska danes ponedeljek - petek: 6.30, 7.30, 10.00, 17.00 sobota: 6.00, 9.30. 12.00. nedelja: 7.30, 9.30 Če imate novico za nas. pišite: info<8>radiorogla.sl.