Uredništvo inujiravništvo: Kolodvorake ulico itov. 15. 'A urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šoatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnoin pojavljanji dajo bo popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 0 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na meaoe 50 kr., pošiljatov na dom volja mo-sečno 9 kr. več. Po pošti volja za oelo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta 2 gld* 50 kr. in za joden meseo 85 kr. Štev. 191. V Ljubljani v četrtek, 16. oktobra 1884. Tečaj I. Kongo - konferenca v Berolinn. Uže delj časa zanimajo evropsko občinstvo vprašanja in zadeve, ki so tako daleč oddaljene od naših bližnjih interesov, da je na I*™ pogled težko razumeti, kako je nastalo občno to zanimanje za kraje v dalnji Afriki, o kateri je sedaj skoro dan za dnevom čitati dolge razprave po raznih časopisih in javnih glasilih. Našim čitateljem je gotovo še v spominu ekspedicija nemškega cesarstva, ki je nedavno se izkrcala na zapadnem afrikanskem bregovji in razvila tam nemško zastavo. Knez Bismarck je izprevidel važnost kolonizacije onih tropič-nih krajev in zato se je jel zanimati za razmere črnega dela sveta. Naravno je bilo pri tem, da so se nemški interesi zadeli ob interese onih narodov, ki so uže poprej postavljali kupčijske stacije na afrikanskem zapadnem bregovji in posedle tam ogromna zemljišča. Afrikansko vprašanje prišlo je v tek — in sedaj nam poroča brzojav iz francoske stolnice, da se ima sniti celo konferenca, katera se bode pečala z razmerami srednje Afrike, posebno pa s kupčijo na rekah Kongo in Niger. Francoska in nemška vlada sta v popolnem soglasji sklenili konferenco sklicati koncem tega meseca v Berolin in k njej povabiti najbolj zanimajoče se vlasti: Angleško, Spanjsko, Portugalsko, Belgijo, Holandsko in Zavezne države. Program bode baje obsegal tri poglavitne točke: 1.) Kupčija na reki Kongo je svobodna za vse narode in države; 2.) jednako velja o reki Niger in njenih pritokih; 3.) urejenje postopanja, katerega mora v bodoče uporabljati vsaka država, ki hoče zasesti do sedaj neodvisne okraje zapadne Afrike. Prvi dve točki berolinske konference jemljete torej v poštev prosto kupčijo na omenjenih afrikanskih veletokih, in kakor zvemo iz »rumene knjige" francoske vlade, namerava se proglasiti za vožnjo po obeh rekah jednaki Listek. Stepni kralj Lir. Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * * (Dalje.) IV. In vender je tudi tega neporušnega, sebi zaupajočega orjaka tu pa tam obhajala otožnost in žalost. Brez vsakega vidnega vzroka postajal jo nenadoma pobit; zapiral se je sam v svojo sobo in šumel je — v resnici šumel kakor cel bučelni roj; časi je tudi pozival k sebi kozačka Maksimko in ukazaval mu je brati na glas iz jedine knjige, katera se je ■zgubila v njegov dom, iz nekega posamnega Novikovljega* „Počivajočega marljivca*; ali * Novi kov živel je za Katarine IT. S svojim Prijateljem Švarcem storil je jako mnogo za omiko in slovstvo, posebno odkar je Katarina II. z ukazom leta 1788. dopustila privatne tiskarne. Ustanavljal je knjiž-n'co, knjigotržnice, tiskarne, Časopise in celo jedno učeno društvo je obudil. Bil je pravi privrženec ilu-min&tov. princip, kakeršen velja za brodovje po Donavi. Odlok ta bode se vč da imel za prve čase le principijalno važnost — praktičnih posledic za nekaj desetletij pač še ne smemo pričakovati. Rodovi ob reki Kongo in Niger nimajo do sedaj velikih potreb in evropski kupec bode malo blaga spečal tam doli. A v teku let se more stvar vender-le močno prenarediti; razne države bodo konkurirale, in jasno je, da bodo nastale razne diferenco med tekmujočimi kupci, ako se stvar za časa ne uredi. Uže je Angleška spoznala izvanredno važnost ogromne reke Kongo in sklenila je s Portugalsko pogodbo, ki uvaževa čolne tarife in ji izročuje ustje afrikanskega veletoka v popolno oblast. Francoska je oporekala veljavi te pogodbe in tudi druge velesile niso hotele pritrditi zvezi, ki bi angleški, uže tako po celem svetu razširjeni kupčiji tudi v onih krajih pridobila take ugodnosti, da bi ne mogel noben drug narod konkurirati z britanskim veletržcem. Angleška vlada se vsled tega ni upala predložiti pogodbe svojemu parlamentu; vender pa ima v njej neko sredstvo, na katero se lahko vedno opira in sklicuje. Pretenzije Portugalske ali Angleške so torej kakor navlašč vstvarjene, da bi rodile neprenehoma prepire in motenja kupčijskih podjetij ob omenjenih rekah. Zato sklicujete Francoska in Nemčija konferenco v Berolin, da izreče kakor mednarodno sodišče obče veljavno pravilo za kupčijo v onih krajih iu uvede neko internacijonaluo nadzorstvo, jednako onemu, kakeršno so postavile velesile v donavski komisiji za to srednje-evropsko reko; ta komisija bi imela nalog, čuvati in nadzorovati kupčijski promet na Kongu in Nigru in to tembolj, ker posamezna angleška posestva mejč celo do bregovja onih veletokov. Ako premišljujemo te točke programa, vidimo, da so torej namenjene v prvi vrsti proti angleški kolonijalni politiki, ki uže tako postopa, kakor bi vsaka druga sila motila njeno posestvo, ako zasede kako ozemlje in ki smatra ves svet za objekt svojega koloni-jalnega podjetja. Ako se konferenci posreči pa mu je ukazal, naj zapoje. In Maksimka, kateri se je po čudni naključbi naučil zlogoma brati, začinal je besede presekavati, na glas prestavljati in rjoveti fraze, kakor je ta-le: — ali strast-ni človek izvaja iz tega pustega prostori, kateršga nahaja v stvkreh, popolnoma protivne sklepe. Vsakii stvilr za-se, tako pravi on, ue more narediti me srečnčga! itd.* Ali pa je s svojim pretenkim glaskom zategoval kako otožno pesmico, v kateri se je dalo razločiti le: „1... i... e ... i. .. e ... i... Aaa.. ska!... O ... u... u ... bi la!“ Martin Petrovič pa je majal z glavo, govoril o minljivosti, o tem, da se vse spremeni jedenkrat v prah, da vse uvene, kakor zelišča; vse preide — in ničesar ne bode več! Jedenkrat mu je prišla v roke neka podobica, ki je kazala gorečo svečo, v katero od vseh strani pihajo vetrovi z napetimi lici; zdolaj pa je bilo zapisano: „Tako je človeško življenje !“ Ta podobica se mu je jako dopala, obesil jo je v svojem kabinetu; — ali o navadnem času, ko ga ni trapila otožuost, obra- * »Počivajoči marljivec>; perijodičen časopis itd. Moskva 1785. 1. Del 8., str. 23., vrsta 11. od zgoraj. upogniti angleško vlado, stvoril se bode velik prevrat v dosedanjih evropejskih kupčijskih interesih v ptujih delih sveta in uredila se bode zadeva, ki uže dolgo, dolgo čaka rešenja pri vseh narodih, katerim dela preglavico vedno bolj naraščajoča kupčijska moč britanskega prebivalstva. Zadnja točka, katera se bode obravnavala pri zeleni mizi v Ber«linu, pač ni tako neposredno praktičuega pomena, a vender je vele-važna za mednarodne zadeve. Leta in leta zasedale so razne vlasti ptuja zemljišča — čestokrat le na papirji — in jih priklopovale svojemu ozemlji. A kakor je konferenca po krimski vojski izrekla mednarodni zakon, da mora v bodoče vsaka blokada efektivna biti, ako hoče pridobiti priznanje druzih sil, tako bode tudi sedaj konferenca izrekla neko me-rodaj no mednarodno pravo, po katerem se ima v prihodnosti ravnati vsaka vlast, katera hoče zasesti tuje zemljo. Gledč na ta predmet zamore postati konferenca velike važnosti in imeti ogromne posledice v raz-vitku kolonijalne politike raznih držav. Izrekla se bode pač za to, da mora okupacija efektivna biti, ako hoče dobiti priznanje evropejskih državnih krogov; dane zadostuje samo razvitje zastave na kacein tujem bregu, kakor se je to do sedaj velikokrat pripetilo. Posebno Angleška je v tem jako priprosto postopala. Poglejmo le v Avstralijo! Tam danes še morski bregovi niso povsodi obljudeni — da ne govorim o notranjih krajih tega kontinenta. Pač bodo prešla še stoletja, predenj bode peti svetovni del vsaj nekoliko pokrit s človeškimi naselbinami — in vender nima nobena druga država pravice, zasesti kako neobljudeno bre-govje in napraviti tam svojo kolonijo. Angleška je razvila v Avstraliji svojo zastavo in sedaj je ves ogromni kontinent ozemlje angleške kraljice ter zaprt kontinentalnim velesilam. Tako razmerje pač ni pravično in lehko nam je razumljivo, da hočete Francoska in Nemška urediti to stanje in napraviti merodajno mednarodno pravo o zasedanji tujih krajev, da s čal jo je z licem na steno, da ga ne bi vznemirjala. Harlov, ta kolos, bal se je smrti! K veri, molitvi pak se je celo, kadar ga je otožnost obšla, le redkoma zatekel; tudi tedaj je več zaupal svojeme umu. Posebne pobožnosti v njem ni bilo; v cerkvi ga niso pogostoma videli; on je pač zatrjeval, da zato ue hodi tjži, ker se boji, da ne bi z obširnim svojim telesom vseh potisnil ven. — Taka pobitost končala se je navadno s tem, da je začel Martin Petrovič žvižgati — in da je potem na jedenkrat z gromovitim glasom ukazal za-preči svoj voz ter se odpeljal kam v soseščino. Pri tem je smelo mahal s svojo prosto roko nad kapo, kakor bi hotel reči: »Zdaj mi je po polnem vse jedno!“ Bil je pravi ruski človek. V. Silni ljudje, kakor Martin Petrovič, so večinoma flegmatičnega temperamenta, on pak se je precej lahko razdraževal. Posebno pa ga je znal razjeziti brat pokojne njegove žene, kateri je dobil pribežališče v naši hiši, nekoliko kot šaljivec, nekoliko kot zajedalec — nek Bičkov, katerega so z mladih nog klicali Suvenira in kateri je tudi kasneje ostal vsem tem vsaj v Afriki še rešite, kar je drugod uže zdavno zgubljeno. Da pa namerava potem nemška vlada napraviti prave kolonije v zapadni Afriki, o tem pač dvojimo; knez Bismarck je javno izrekel v nemškem državnem zboru, da to ni cilj njegove politike. Vlada hoče le one kupce in one naselbine vzeti pod svoje varstvo, ki bodo v bodoče nastale doli v črni Afriki. Pospeševati hoče društva in posameznike, ki bodo obiskavali one kraje, da napravijo kup-čijske zveze s temnim svetom. V teku let upa Nemčija toliko vpliva si pridobiti v Afriki, da bodo tamošnji narodi jeli sprevidevati, kake koristi jim bode prinašalo umno obdelovanje natornih zakladov, katere jim krije njihova zemlja, da bodo jeli redno kupčijo z nemškimi podaniki in njihovo obrtnijo. Tako postopanje bode več koristilo Nemčiji, nego naprava istinitih kolonij, ki pričetkoma le ogromen denar potrebujejo, konečno pa nikakor ne obrestujejo porabljenih svot. Načrt zakona, s katerim se prena-rejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1874 (št. 87) in 26. oktobra 1875 (št. 27). Na dnevnem redu denašnje seje je naslednje poročilo finančnega odseka (poročevalec posl. Šuklje); to poročilo podajemo častitim čitateljem v vsem obsegu, ker bode gotovo marsikoga zanimala utemeljitev, naj se prenaredijo nekatera določila deželnih zakonov z dnč 19. decembra 1874 (štev. 37) in 26. oktobra 1875 (št. 27), in konečno podajemo tudi dotični načrt zakona, kateri se je izročil deželnemu zboru v pritrditev: Sedanja razdelitev troškov za ljudsko šolstvo na Kranjskem naslanja se na zakona z 19. dec. 1874 (dež. zak. št. 37) in 20. okt. 1875 (dež. zak. št. 27). Predno se je bil sklenil zakon z dnč 19. dec. 1874 ter zadobil Najvišje potrjenje, bilo je šolskim občinam skrbeti za vse ljudske šole, tedaj ob jednem za vse stvarne potrebščine in za učiteljske plače (§ 33 dež. zakona z 29. apr. 1873, št. 21). V ta namen so se občinam dovoljevale posebne priklade, katere pa 10°/o rednega zneska neposrednih davkov niso smele presegati. Eventualni primanjkljaj se je imel pokriti iz normalno - šolskega zaklada, oziroma če njegovi dohodki niso zadostovali, iz deželnih dohodkov (§§ 45 in 46). Kmalo pa se je isprevidelo, da šolske občine niso kos svoji nalogi. Od vseh stranij so dohajale tožbe deželnemu zastopu in ga prepričale, da je treba potom zakonodavstva predrugačiti neznosni položaj. Mnogovrstne nevesele skušnje rodile so tedaj deželni zakon z dne 19. dec. 1874 (št. 37), kateri je le ljubljanski šolski občini pustil nespremenjeni delokrog v šolskih zadevah (člen VII.), glede vseh Suvenir, celo slugam, ki so ga pa vender le nazivali Suvenira Timofejiča. Prvega svojega imena on sam ni več vedel, kakor se je videlo. Bil je to bridek človek, od vseh zaničevan, z jedno besedo: zajedalec. Na jedni strani svojih ust ni imel vseh zob; zavoljo tega zdel se je njegov majhni, zgubani obraz nekam zakrivljen. On se je vedno premikal, vedno kaj stikal okrog: zdaj zajide v sobe k deklam ali pa v pisarno, zdaj v hišo popovo, zdaj zopet k starosti; od vsod ga preganjajo, ali on samo zmaja z glavo, vrtne s svojimi štrlečimi očesci ter se posmeje — grdo in in tenko, kakor bi kako steklenico izpiral. Meni se je zmirom pozdevalo, da bi bil Suvenir postal jako malopriden, hudoben in celo grozovit človek, ako bi bil imel denarja. Pa na srečo, „brzdala“ ga je njegova revščina. Piti so mu dovoljevali samo o praznikih. Po povelji moje matere so ga oblačili še precej snažno; moral je namreč zvečer igrati z njo pikč ali boston. Suvenir je v jednomer pravil: „Dovolite, jaz bom zdajci, zdajci." — „Kaj boš zdajci ?“ popragevala ga je nevoljno moja mati. On pa je takoj položil roke na hrbet, drugih šolskih občin pak je določil v Členu VI., da se imajo vsi šolski troški, izimši one za nastanjevanje in za stvarne potrebščine ljudskih šol (člen V.), prevzeti na normalno-šoiski zaklad, kolikor v ta namen ne zadostujejo v §§ 36 in 37 dež. zakona z 29. apr. 1873 (št. 21) omenjeni dohodki dotične šole. Leto dnij ni minulo in zopet je nov deželni zakon deloma predrugačil ta določila; ukazal je namreč, da je normalno-šolskemu zakladu prevzeti vse aktivitetne prejemke javnih ljudskih šol na Kranjskem, razun Ljubljane (§ 1. dež. zakona z dne 26. okt. 1875, št. 27). Razmere, ki sta jih ustanovila omenjena zakona, obstojč še dandanes, a zopet se kaže neizogibna potreba, predrugačiti ta določila in odstraniti njih naravne posledice. Zlasti dva razloga na to silita. Troški ljudskega šolstva namreč naraščajo tako rapidno, da jih ubogi davkoplačevalec na deželi skoro več ne premore. Leta 1874., ko se je sklenila postava z dnč 19. decembra, bilo je razmerje šolskih priklad v glavnem mestu ter onih na deželi skoro še jednako. V Ljubljani se je tedaj pobirala šolska pri-klada 10°/0, po deželi plačevali so v isti namen normalno-šolskemu zakladu 12°/0, in sicer povsod le od rednega zneska neposrednih davkov. Za onega časa bilo je ljubljansko mesto do danes v srečnem položaji, da mu ni tre-balo zvišati svoje šolske priklade. Za ostalo deželo pa je v zadnjem desetletji šolska pri-klada poskočila od 12% na 18%, navzlic temu, da so se direktnemu davku v zadnjih letih vračunale tudi vse izredne državne priklade. Letos pa je razvideti iz proračuna nor-malno-šolskega zaklada, kojega je predložil deželni zbor, da bode zopet treba zvišati šolsko priklado od 18°/0 na 20°/0 in vrh tega se bode še imel pokriti primanjkljaj 7184 gld. 80 kr. In nobenega upanja ni, da bo nova po-množitev šolskega davka uže ona skrajna maksimalna meja, katero prekoračiti nikakor ne bode trebalo. Narodna omika terja vedno nove denarne žrtve, mnogo šol se mora razširjati zarad preobilega števila učencev, zopet drugod prebivalstvo željno pričakuje ustanovitve novih šolskih zavodov, kateri mu gredo po postavi. Ne treba proroškega daru, da danes vsakdo lahko izračuna, da vže v prihodnjem letu tudi 21 odstotna šolska priklada ne bode zadostovala ! Toda troški ljudskega šolstva se morajo zvišati še iz drugih razlogov. Ako se primerjajo dohodki učiteljskega osebja na Kranjskem z aktivitetnimi prejemki učiteljev po sosednih deželah, usiliti se mora prepričanje, da skoro nobena kronovina tako slabo ne plačuje svojih učiteljev kakor vojvodina kranjska. Naravno, da ta nedostatnost neugodno vpliva na učni vspeh kranjskih šol in tedaj neposredno na od-gojo mladine na Kranjskem. Ali sleherno zboljšanje učiteljskih plač, da si samo ob sebi priklonil se in zašepetal: „Kakor ukažete!" — Poslušati pri vratih, obrekovati in pred vsem zbadati in dražiti — drugačnega veselja ni poznal; in „zbadal“ je tako, kakor bi za to imel svojo posebno pravico in bi se maščeval za kar si uže bodi. Martina Petroviča je imenoval „bratca“ in dajal mu je jesti grenkih redkev, kakor pravijo. — „Zakaj ste umorili mojo sestrico, Margarito Timofejevno ?“ pravil mu je, vrtel se in hohotal pred njim. — Nekdaj sedi Martin Petrovič v hladni biljardni sobi, kjer ni nikoli videl noben niti jedne muhe in katero je naš sosed, velik ne-prijatelj vročini in solncu, zavoljo tega jako ljubil. On sedi vam med steno in biljardom. Suvenir šviga mimo njega, draži ga in se mu pači... Martin Petrovič ga hoče česniti — in povzdigne obe roki. Suvenir se srečno izmuzne — in pesti njegovega bratca zadenejo mestu ob njega ob kraj biljarda; ta težki, trdni biljard zvrne se po tleh navzlic vsem šestim vijakom, s katerimi je bil prikovan ... Kak močnik bi bil pač nastal iz Suvenirja, ako bi bil prišel pod te močne roke! (Dalje prihodnjič.) opravičeno in potrebno, bode tudi pri največji štedljivosti zopet obtežilo normalno-šolski zaklad ter nova bremena nakladalo ubogemu davkoplačevalcu. Kaki pa bodo nasledki vednega naraščanja šolskih troškov, ako se ne uvede bolj pravična razdelitev? Ljudstvo, dosihmal le deloma pridobljeno za šolo, le deloma šoli prijazno, postalo bode nejevoljno, mržnja in sovraštvo vzbudilo se bode proti ljudski šoli, in nazadek v kulturnem oziru je neizogibna posledica sedanjemu neosnovanemu razmerju. Dolžnost tedaj, pospeševati narodno omiko ter ji odstraniti vse zapreke, mora napotiti deželni zastop, da odpravi ono anomalijo, ono izjemo, vsled katere se mesto ljubljansko ne udeležuje pri troških kranjskega šolstva. Finančni odsek se mora pri tej priliki sklicavati na to, da je taka izjema doslej le dovoljena ljubljanskemu mestu, vsa druga glavna mesta naše državne polovice pa se gledč šolskih troškov nikakor ne razlikujejo od drugih šolskih občin. Le na Kranjskem tedaj obstoji taka izjema, sigurno na škodo deželnemu, a tudi ne na korist ljubljanskemu šolstvu. Toda finančni odsek je primoran, pri tej priliki opozarjati slavni deželni zbor na razmerje normalno-šolskega zaklada do južne železnice, katero je zopet le posledica one izjeme, kojo je zakon z dnč 19. dec. 1874 (dež. zak. št. 37) stipuliral za Ljubljano. Znano je namreč, da je državna postava z 8. maja 1860, št. 61, posameznim deželam, skozi katere drže železnice, odkazala 60°/« njih pridobninskega in dohodninskega davka kot davčni objekt za deželne priklade, v razmerji daljave dotičnih železničnih pr6g. Besede tega zakona so po polnem jasne, in jasno se razvidi iz njih namen postavodajalca, kateri je deželam, a ne posameznim krajem, hotel preskrbeti nov vir dohodkov. Ali kake posledice ima izjema ljubljanskega mesta glede normalno-šolskega zaklada za davčne dolžnosti južne železnice? Za Kranjsko znaša njeua pridobnina in dohodkarina leta 1884 v okrogli svoti 98 500 gld., od tega zneska imela bi plačati vse deželne priklade, tedaj tudi priklado za normalno-šolski zaklad. Ali ker jo davek tega železničnega podjetja za Kranjsko slučajno predpisan v Ljubljani, odteguje se južna železnica troškom deželnega šolstva, da si prereže vso deželo in da si se njeno osebje za svoje otroke povsod poslužuje do-tičnih deželnih šol — in mesto da bi južna železnica plačevala priklado za normalno-šolski zaklad, plačuje le mnogo nižjo priklado ljubljanskemu mestu. Ako se oziramo na tekoče leto 1884, imela bi južna železnica šolske priklade plačati okroglo 17 700 gld., mesto tega pa le v mestni šolski zaklad plačuje 4928 gld. Dežela tedaj ima leto za letom vsled izjeme ljubljanskega mesta le pri južni železnici dejanjske izgube 12- do 14000 gld., do katerih ima čisto jasno postavno pravico. Istina je, da se deželni zbor 1. 1874, ko se je ljubljanskemu mestu in na dalje pustila njegova izjema, ni oziral na to važno vprašanje. A tedaj je bila južna železnica Se davka prosta, in le tako se je moglo pripetiti, da se je prezrla ta pomenljiva okolnost. Pač je potem deželni zbor v svoji seji 3. oktobra 1882 sklenil poseben načrt postave, zadevajoč doneske južne železnice k normalno-šolskemu zakladu, ali ta načrt ni zadobil Najvišjega potrjenja, in to le zaradi postavne izjome ljubljanskega mesta. Finančni odsek se je sploh prepričal, da ni drugega sredstva, za-prečiti tako občutljivo izgubo pri južni železnici, nego da se odpravi ljubljanskega mesta eksempcija nasproti normalno-šolskemu zakladu. Tudi iz tega se razvidi, da je preustroj deželnih zakonov z dnč 19. decembra 1874, št. 37, in 26. oktobra 1875, št. 27, postal neizogibna potreba. Finančnemu odseku preostaje še razjasniti, zakaj je deželnemu fondu odmenil nalogo, skrbeti za nepokriti primanjkljaj normalno-šolskega zaklada. To se je zgodilo rad* tega, ker je deželni fond veliko bolje dotira" ter ima na razpolaganje mnogo več virov neg° normalno-šolski zaklad, kateremu postava le direktni davek odkazuje predmetom njegovim prikladam. Uvaževaje tedaj neprimerno ugodnejši položaj deželnega zaklada, bil je finančni odsek tega mnenja, da se bode nepokriti ne-dostatek potrebščine za kranjsko ljudsko šolstvo ložje pokril iz deželnega fonda, nego iz normalno-šolskega zaklada. Ob jednem je bil prepričan, da bode deželni zbor nove dohodke vedel preskrbeti deželnemu zakladu, s katerimi se bo breme posameznih davkoplačevalcev kolikor mogoče olajšalo. Z ozirom na vse te razloge nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Priloženemu načrtu zakona se pritrdi. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu načrtu Najvišje potrjenje. Zakon z • . ....................... s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. dec. 1874, št. 37, in 26. oktobra 1875, št. 27. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine kranjske ukazujem tak<5: Člen I. členi II., V., VI., VII. zakona z dnč 19. decembra 1874, dež. zak. št. 37, in § 1. zakona z dnč 26. oktobra 1875, dež. zak. št. 27, se razveljavljajo v svoji sedanji besedi in na njih mesta stopajo sledeča določila: § 1. Mestni občini ljubljanski se daje pravica, pobirati v sedanji meri šolnino na javnih mestnih ljudskih in meščanskih šolah, in sicer v ta namen, da se bodo z njo pokrivale stvarne šolske potrebščine. Občnemu odboru glavnega mesta ljubljanskega pristoji, šolnino na omenjenih šolah znižati ali po polnem odpraviti. § 2. Normalno-šolski zaklad prevzame izplačevanje aktivitetnih prejemkov učiteljskega osebja na vseh splošnih javnih ljudskih šolah vojvodine kranjske v njih polnem obsegu. Ako dohodki normalno-šolskega zaklada ne bi zadostovali v pokritje teh in drugih njegovih potrebščin, razpisati je po deželnem zakonodajstvu za normalno-šolski zaklad posebno desetodstotno deželno priklado na vse direktne davke (na ordinarij z vsemi državnimi prikladami). Nedostatek, kateri se potem še pokaže pri normalno-šolskem zakladu, pokrije se iz deželnega yzaklada. § 3. Šolska poslopja zidati, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdržavati, v obče ljudske šole nastanjevati, plačevati troške za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov in skrbeti za vse druge stvarne šolske potrebščine, dolžnost je šolske občine, v glavnem mestu ljubljanskem pa dolžnost mestne občine ljubljanske. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo s 1. jan. 1885. leta. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V češkem deželnem zboru vnela se je živahna debata pri razpravljanji Herbstovega predloga, naj se upravni okraji na češkem uredč po narodnostnem načelu. Ako bi govorniki bili ostali pri predmetu, bil bi se predlog najbrže sprejel; no nemški poslanci začeli so se pritoževati o zatiranji nemškega življa na Češkem ter terjali delitev Češke v nemško in češko področje. Da so Čehi take terjatve energično odbili, je pač umevno; ob jednem pa se je tudi pokopal Herbstov predlog, kajti zbor sprejel je z 141 proti 66 glasovi predlog večine, naj se Ilerbstov predlog odloži, dokler se ne bodo občine same oglasile zanj. V včerajšnji seji deželnega zbora češkega predložil se je deželni proračun. Troški za leto 1885 iznašajo 8 645 419 gld., primanjkljej •znaša 7 863 760 gld., kateri se bode pokril z doklado k direktnim davkom, in to 30 nov- čičev na vsak goldinar. Deželni prinesek za češko gledališče v Pragi iznaša 77 923 gld., a za nemško gledališče 42 453 gld. V hrvatskem saboru pričela se bode jutri adresna debata. Kakor smo uže javili, predložili so tudi Starčevičijanci svoj adresni načrt. Da bode prišlo do škandala, je pač uže skoro gotovo. Tudi v ogerskem parlamentu razpravlja se o adresi. Včeraj govoril je za adreso liberalne vladne stranke izvestitelj Berzeviczy ter temeljito pobijal načrt adrese, katerega je predložila stranka antisemitov. Antisemiti so burno ugovarjali argumentom izvestitelja, no večina zbora pozdravila je njegov govor z živahnim odobravanjem. Tuje dežele. J utri snide se Belem gradu srbska sinoda. Na dnevnem redu sinode stojč predmeti cerkvene in upravno-politične narave. — Predvčerajšnjem začel je v Belem gradu izhajati radikalni časopia »Odjek". Vladno glasilo »Videlo1* začelo bo izhajati vsakdan. V teku tega leta začelo bode izhajati še nekoliko novih časopisov. V Odesi dogotovile so se včeraj tri velike ruske vojne ladije, in sicer: »Katarina", „Čezine“ in »Sinope“. Tim povodom pisal je car admiralu velikemu knezu Alekseju naslednje pismo: »Zahvaljujem se za poslano mi izvestje ter se veselim preporoda ruske mornarice na Črnem morji. Podeli ji Bog tudi hrabre pomorščake, da bodo zvesto in slavno služili domovini." Pismo carjevo razglasilo se je pomorščakom ter provzročilo silno navdušenje. y francoski komori zahteval je včeraj vojni minister 11 milijonov frankov za vojne potrebščine v Tonkingu. Predlog izročil se je finančnemu odseku. General Brižre de 1’Isle brzojavil je, da so francoske čete dne 10. t. m. izvojevale veliko zmago nad Kitajci. Kitajcev ostalo je čez 3000 na bojišči, med njimi tudi poveljnik. Francozov je 20 mrtvih, 90 ranjenih. Ker je bila to najbolje oborožena in najhrabrejša kitajska četa, ni se sedaj več bati kitajske invazije v Tonking. Razne vesti. — (Slavni risar travami) prišel je nekoč potujoč v francoskem provincijonalnem mostu ravno k dražbi, pri kateri so se prodajale slike in risarije. Nekaj časa jo slavni risar gledal in poslušal, kako se sklicavajo in prodajejo risarije, prave spake, pod katerimi pa jo stalo podpisano njegovo ime. Čez nekaj časa prosi, naj se mu pokažejo risarije; ogleda si jih in omeni razkli-calcu, da so vse to risarije ponarejene. Bazklica-lec ga resno opomni, naj bode s svojim govorom nokoliko bolj previden, češ, kar se tukaj prodaja, je ostalina moža, kateri je bil veščak v umeteljnosti in osebni prijatelj Gavarnijev. Risar protestuje proti temu prijatoljstvu; uname se glasen prepir; umetnik imenuje svoje ime, a to mu ni pomoglo do zmago, vsa zbrana množica se mu je na vse grlo smijala, — in konec je bil, da so Gavarnija vrgli pod kap. In Gavarni je pod kapom svet premišljujoč vzdihnil: „Čo bi bilo risarije vsaj dobre!" Domače stvari. — (Deželni zbor) imel je danes ob 10. uri dopoludne 12. sejo. Začetkom seje vpraša g. de-žolni glavar posl. Apfaltrorna, koga je nameraval z besedami: Es schivebt ettvas in der Luft, katere jo izgovoril v slednji seji, napadati. Apfal-trorn je odgovoril, da ni s temi besedami nameraval neposredno napadati deželni odbor in tudi no dež. glavarja, pač pa doželuo knjigovodstvo, katero sestavlja take račune. Potom pa gosp. baron maha z no ravno salonskim govorom po deželnem odboru in gosp. dež. glavarju. Odgovori mu posl. Detela, da se je računski sklep delal vsako loto tako; v računu ni najmanjšoga pogreška, in če so zaletava posl. Apfaltrern v ta računski sklep, zakaj ne pove iu pokaže napak. — Vzprejel se je zakon, kateremu utemeljitev danes podajemo v listu. — Potrdilo so je tudi poročilo finančnoga odseka o proračunu normalno - šolskega zaklada. — Na predlog posl. Šukljeja izrekel jo doželni zbor Nj. veličanstvu cesarju za Najvišjo podporo kranjskih učiteljev svojo preponižno zahvalo in neomahljivo udanost. — Deželnemu koncipistu se poviša plača; Josipu Paternostru so dovoli romu-neracijo 100 gld. — Na dnovnem redu jo načrt zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rozorvnega zaklada kranjsko hranilnico v Ljubljani (poročevalec posl. Svetec). Pri tej zadevi posezali so v debato poročevalec posl. Svetec, posl. Schwegel, Deschmann in tudi g. dež. predsednik baron Winkler izrazil je stališče vlado v tej zadevi. Ker so bile debate precej obširno so malo nad polovico na dnevni rod postavljenih točk rošilo. Na predlog posl. Poklukarja so je soja prenehala ter se bode razprava o hranilnici kranjski jutri zopet nadaljevala. Seja je trajala do x/24. ure popoludne. Prihodnja seja jutri ob 9. uri dopoludne. Natančnejšo poročilo jutri. — (Učiteljske spremembe na Kranjskem.) Gosp. Fran Schmidt, zač. učitelj v Črnem Vrhu, pride v Žire; g. Jan. Pipan, zač. učitelj v Starom Trgu pri Loži, gre pa v Črni Vrh. Izmed izprašanih kandidatov so kot začasni učitelji nastavljeni gg.: Janez Jeglič v Tunjice, Viktor Čuden v Razdrto, Janez Dremelj na Polico, Janez Likar v St. Jurij pri Izlakah, Alojzij Potokar v Cerknico. Gosp. Hočevar pride v Šent Lamport, g. Levstek na Dule, g. Bledeč v Hotič, g. T o m a n pa gre iz Hotiča v Šmartno pri Litiji. Karel Strel, učitelj v Šmartnem pri Litiji, je umrl. — (Kamnjali) so 13. okt. zvečer nepoznani fantalini posestnikovega sina Ivana Z. iz Peržan, ko se je peljal domov iz Ljubljane. Pri tako zvanem »Bergantovem kozolcu" stala sta dva fanta, ki sta imola predpasnike napolnjene s kamenjem. Na srečo sta zadela mirno so momo vozečega le v hrbet in v nogo, tako da ni hudo poškodovan; vonder par dni ni mogel delati. — (Kreg in pretep.) 11. t. m. peljala sta so dva kmetska fanta po cesti iz Cerknice proti Novi Vasi; srečala sta posestnika z vozom in ker se niso prav ognili, nastal je hud prepir in ko-nočno pretep. Posestnik Pran H. iz Topola dobil jo dva huda vdarca s polenom po glavi, vsled česar so so mu možjani hudo pretresli. — (Zlobno poškodovanje.) V noči med 10. in 11. t. m. poškodoval je nekdo v novi, ne še zaprti hiši posestnika Ivana B. v Borovnici šte-dilno ognjišče in vzel dve železni vratci od njega. Tudi vrata je poškodoval in podrl plot pred hišo. Vzeti vratci ležali ste druzega dne na strehi drugo hiše, kamor jih je bil poreduož zagnal. — (Slovenske narodne pesni.) Urednik »Patriota", g. dr. Grmovnik na Dunaji, provol je nekaj slovenskih narodnih pesuij v. nemSčino, da tako seznani nemški svet s krasnim slovenskim narodnim pesništvom. V kratkem razposlalo se bodo nekaterim povskim društvom uglasbene te posni, o katerih bodorno morda o priliki še obširnejo spregovorili. Iz kranjskega deželnega zbora. (XI. soja dnč 14. oktobra t. 1.) (Konec.) Posl. dr. Poklukar poroča ustno v imenu finančnega odseka o deželnih donoskih za urav-nanjo Savo. Govornik meni, da jo tožavna stvar, dovoljovati vodno podporo, kajti bromena za dožolo so loto za lotom težja; lotos trebalo bodo priklado za šolske potrebo povišati, in ako so ustanovi kmetijska šola na Dolenjskem, bodo to prizadelo deželi mnogo troškov. Tudi za cesto so mnogo izdava, dežola pa jo skoro vodno ubožnojša, kajti uime in slabo lotine jo pogosto nadlegujejo. Torej no bode možno pri najboljši volji dati mnogo podpore za uravnanje Save, a storiti se hoče nekoliko, zatorej stavi fiuančni odsek naslednji predlog: „S hvaležnim priznanjem za odobrene načrte uravnavanja Save od Črnovo do Dola in za bogato državno podporo v ta namen — zaveže se dežela kranjska v nadi, da bode država vsako leto do dokončanih teh del naklonila vsaj toliko svoto kakor za 1. 1884, po svojih slabih denarnih močili v ta namen staviti v deželni proračun za omenjeno dobo vsako leto 2000 gld. V ta namen naroča deželnemu odboru, da iz kredita, privoljenoga pri deželnem zakladu „v podporo za javne stavbo “ 1. 1885, v ta namen obrne 2000 gld.“ Predlog se brez ugovora vzprejme. Ustno poročilo finančnega odseka o dopisu visoke c. kr. deželne vlade o pristojnosti glede nalaganja ustavnega imetka in ustno poročilo finančnega odseka o § 4. deželno-odbornega letnega poročila „deželue podpore" se vzame v znanje. Prošnji glavnih odgonskih sprevodnikov Janeza Schiffrerja in Karola No va k a pl. Gift-berga za zboljšanje plače — se uslišita, in sicer se jima poviša mesečna plača od 25 gld. na 30 gld. Učiteljski vdovi Magdaleni Kratochvil se dovoli pokojnino in odgojnine za njene otroke 100 gld. za tri leta. Glede prošnjo občine Št. Buport, da se zopot vpeljo nižja užitnina od vina slabejšo vrsto v občini bistriški, stavi upravni odsek naslednji predlog: »Visoka c. kr. vlada se nujno prosi, naj bi blagovolila, kakor hitro mogoče, določiti vse, kar je potrebno, da se v občini Bistrici (glavna občina Št. Rupert) v novomeškem okrogli užitninski davek za vina najnižje vrste pobira po izrednom tarifu na podlagi dosedanje 501etne prakse v izvršitvi dekreta dvorne komore z dne 25. januvarija 1834, št. 4013, zbirka provincijalnih zakonov za ljubljanski gouvernement, IG. zvozok, 1. 1834.“ Predlog se vzprejme. Prošnja občin Ajdovica in Dvor za uvrstenje občinskih potov Vrbovec-Podlipa med okrajne ceste so izroči deželnemu odboru, naj to zadevo preiskujo tor v prihodnjem zasedanji poroča. Posl. dr. Poklukar poroča ustno v imenu upravnega odseka o prošnjah: a) občanov v Kamni Gorici in Kropi zaradi uvrstenja okrajne ceste iz Kamno Gorice in Kropo skozi Podnart v Tržič med deželne ceste; h) občin Grosuplje in Slivnica za uvrstenje cesto od Velikega Mlačevoga in Grosupljega med deželne ceste; c) občin Ribnica in drugih za uvrstenjo okrajnih cest Kočevjo-Ljubljana in Kočevje-Rakek odnosno Žlebič-Rakek med deželno ceste ali dovolitev podpore. Posl. Dotela pravi, da je doželni odbor temeljito in vsestransko bavil se s tem vprašanjem glede dežolnih cest ter so obrnil tudi do deželnih odborov v drugih deželah z vprašanjem, kako je tam uravnana ta zadeva. Govornik moni, da bode v naslednjem letu deželnemu odboru uže možno, predložiti deželnemu zboru načrt zakona o deželnih cestah. Posl. Pakiž govori za uvrstenje važnejših cest po deželi med deželne ceste, češ, da se bode davkoplačevalcem s tem breme olajšalo. Posl. Robič govori proti uvrstitvi med deželne coste, kajti to bode dežoli -zopet prizadovalo mnogo troškov, in užo itak veliko priklade so bodo moralo zopet povišati. Posl. Detela in dr. Vošnjak tudi menita, da bi bile deželne coste deželi novo breme. Vzprejme se odsekov nasvfet, naj se omenjene prošnje izročijo v rešitev deželnemu odboru. Prošnja Josipa Ličana iz Ilir. Bistrice za brezplačno oskrbovanje njegovo hčere Jovane v deželni blaznici se tako reši, da se ti troški prevzetno na deželni zaklad s pridržkom povračila, če se Ličanove denarstveno razmere zboljšajo. Posl. dr. M oseh 6 poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1883. Vkupnih dohodkov jo bilo 816 611 gld. 301/* kr., troškov pa 766044 gld 33l/, kr. Posl. Apfaltrornu ne dopade sestava računa, češ, da v računskem sklopu ni natanko povedano, kam je priklopljenih onih 65 000 gld. za deželno slavnost; govornik izraža bojazen za deželno blagajnico. Posl. Murnik odgovarja, da se predgovornik lehko sam osvedoči o istinitosti računskega sklepa, sicer pa je Apfaltrernova stranka tudi tako sestavljala račune. Posl. dr. V ošnjak odbija sumničenja, da se z deželnim premoženjem slabo gospodari; če so denarstveno razmere slabe, zakrivila jih je prejšnja večina. Posl. dr. M oseh e predlaga v imenu finančnega odseka: „ Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Računski sklep kranjskega deželnega zaklada za 1. 1883 in glavni pregled gospodarjenja s premoženjem kranjskih deželnih zakladov za leto 1883 so z odobrenjem na znanje vzameta. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da iztirja zastanke doklad k posrednim davkom za poprejšnja leta v znesku 3444 gld. 38 kr. in deželnemu zboru o tem poroča v prihodnjem zasedanji. 3.) Deželnemu odboru se naroča, naj ukaže, da se pri troških v IX. rubriki: „Subvencija in posojila za cestne stavbe", ne zaračunijo v jodui tekoči številki, marveč da se subvencijo za costne stavbe posebej in posojila posebej zaračunijo. 4.) Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnje računske sklepe v bolj jasni obliki predlaga deželnemu zboru. “ Predlogi se vzprejmo. Posl. Klun predlaga, naj g. deželni glavar postavi na dnevni red prihodnjih soj vse od odsekov dovršene predloge, če jih tudi poslanci nimajo 48 ur proj v rokah. Predlog se vzprejme. Konec javne seje ob polu 2. uri, potem tajna soja (osebno zadeve). Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Praga, 15. oktobra. V deželnem zboru stavil je Clam-Martinie predlog, da se vlada poživlja, izdelati načrt, vsled katerega naj postane na vseh od države vzdržavanih čeških srednjih šolah drugi deželni jezik obligatni predmet, izimši za one učence, katerih stariši izrečno zahtevajo oproščenja. Pri šolah, katere vzdržujejo občine ali privatni podjetniki, določijo vzdrževalci, se ima li drugi deželni jezik smatrati obligatniin. — Zbor je nadaljeval debato o Herbstovem predlogu o nacijo-nalni omejitvi okrajev. — Ko sta v poludnevui seji Bohns iu Scliolz, potem pa generalna govornika Plener in Leo Thun govorila, vzdignil se je v večerni seji po zadnjih besedah Herbstovih deželni namestnik Kraus in zavrnil opozicijonalne napade zoper vlado. Namestnik je dejal, da ne more sedanja iu sploh nikaka avstrijska vlada, posebno gledč češke dežele, posilno postopati. Le mirno sporazumljenje narodov zainore v Avstriji biti cilj in pričetek vladne politike. V tem morajo vsi oni možje vlado podpirati, ki vplivajo na svoje narode. Edinost narodov je državna potreba in kdor hoče omajati take principe, bode našel povsodi nasprotovanje vseh faktorjev, katerim je na srcu obstanek stoletja starega državnega telesa. Med burnim odobravanjem desnice priporoča konečno namestnik, da naj se predlog večine vzprejme. Pri imenskem glasovanji sprejel se predlog večine z 141 glasovi proti 66. Bero lin, 15. oktobra. Cesarjevič Rudolf je opoludnč dospel semkaj v družbi majorja grofa Nostica. Na anhaltskem kolodvoru sprejel ga je princ Viljem. FraukobrodnaM., 15. oktobra. Deželni grof Friderik Heseuški je danes zjutraj tukaj umrl. Pari z, 15. oktobra. V včerajšnji seji zbornice predložil je mornarski minister Pejron zahtevo kredita v znesku 11 milijonov frankov za Tonkin. Predlog izročil se je posebni komisiji. Vojni minister Campenon predložil je načrt o organizaciji kolonijalne vojske. Debata o interpelaciji grofa de Roys ob gospo-darstveni politiki vlade prestavila se je na saboto; potem se je seja zaključila. Buenos-Ayres, 14.oktobra. Argentinska republika zaukazala je, da se apostolski delegat v Buenos-Ayres izlira. Telegrafično borzno poročilo z dn6 15. oktobra. Jednotni drž. dolg v bankovcih . . . . gl J. . . . 80-90 » > » » srebru . . . 82--• Zlata renta 5% avstr, renta Delnice narodne banke . . . 860 Kreditne delnice London 10 lir sterling . . . 122-05 20 frankovec Cekini c. kr 100 drž. mark TJr*» js. 000 iO ▼H 9. zvečer 743-62 + 4-0 » » V našem založništvu je ravnokar izšlo: Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8*. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani l gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljubljanski Zvon»: «Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadelj hvaležen frančiškanskemu patru Ilrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delili o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močiln, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve «Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* (94) 3 Dobiva se pri Ign. pl. Kleinmayr k Fed. Bambergu v Ijubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e Tiskata in zalagata Ig. v. Kloininayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.