2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 29. avgusta 2013  Leto XXIII, št. 35


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 29. avgusta 2013

Porabje, 29. avgusta 2013

Kadar je skupna govorica jezik umetnosti
STR. 3
V Felvinci sem se naraudo pa tam me pokopajo
STR. 6

Vaški dan na Gornjem Seniku

18. avgusta so na Gornjem Seniku organizirali vaški dan, ki se je pričel s sveto mašo. Potem so pri cerkvi odkrili spominski steber z napisom »Sterin doma samo vözvonijo«, ki ga je dala postaviti Državna slovenska samouprava v spomin odseljenim Porabskim Slovencem, ki ohranjajo slovensko kulturo. Steber sta odkrila predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in predsednica Slovenske narodnostne samouprave Gornji Senik Eva Lazar. Ob spomeniku je spregovoril predsednik DSS Martin Ropoš, ki je govoril o pomembnosti in cilju postavitve spominskega stebra. Blagoslovil ga je župnik Tibor Tóth, medtem pa je pel cerkveni pevski zbor, nato so položili vence, rože in prižgali sveče.
Prireditev se je nadaljevala s kulturnim programom. Povabljene goste in prebivalce vasi je pozdravil župan Gabor Ropoš. Najprej je nastopila plesna skupina Enjoy. Na Gornjem Seniku že od leta 2008 imajo možnost za plesanje modernih plesov pod vodstvom Jožefa Küzmiča. S svojim programom so popestrili že veliko prireditev. Plesali so valček, potem so se moški predstavili s temperamentnim plesom sirtaki, na koncu pa so svoj program zaključili z argentinskim tangom. Sledil je nastop Društva za lepšo vas iz Jakabháze, ki so se predstavili s svojo ljudsko godbo. V nadaljevanju so stopili na oder Ljudski pevci ZSM z Gornjega Senika. Pojejo ljudske in nabožne pesmi. Na prireditvi so zapeli tri pesmi, Kak lejpa je senička fara, V dolini tihi in Mauža imam takšega. Skupino vodi Vera Gašpar.
Sledil je nastop plesne skupine iz Slovenske vesi, ki ob tradicionalnih ljudskih plesih rada pleše tudi moderne plese. V programu je nastopila tudi pevska skupina »Sombotelske spominčice«. Vodja skupine je Francek Mukič, ki jih spremlja tudi na harmoniki. Pojejo porabske slovenske pesmi že deset let. Z nastopi in s pomočjo svojih dveh zgoščenk bi radi predali porabske pesmi vsem generacijam Slovencev na Madžarskem in vsakemu, ki se zanima za njihovo kulturo. Z veseljem so nastopili na vaškem dnevu tudi zaradi tega, ker štirje člani izhajajo z Gornjega Senika. Na koncu je publiko razveselila folklorna skupina »Radhosty« s Češke. Skupina je bila ustanovljena leta 1948 in od takrat ohranjajo in predstavljajo svoje plese, pesmi in običaje. Večinoma imajo nastope na Češkem, ampak sodelujejo tudi na mednarodnih festivalih in imajo dobre stike s folklorno skupino Béri Balogh Ádám v Körmendu.
Po kulturnem programu so se začele delavnice, poslikava obrazov za otroke in izdelava usnjenih izdelkov. Otroke sta razveselila tudi napihljiv grad in tobogan na dvorišču osnovne šole. Ob 13. uri so se začele nogometne tekme med ekipami iz raznih predelov vasi.
Ob 19. uri se je začel koncert ansambla Apostol, na katerega je prišlo veliko ljudi tudi iz okolice. Zvečer ob 21. uri je nastopila skupina West Alfa.  
Beata Bajzek


Na vaškem dnevu so blagoslovili tudi spominski steber, ki ga je dala postaviti 
Državna slovenska samouprava


V kulturnem programu so nastopile tudi Sombotelske spominčice 
pod vodstvom Franceka Mukiča

Nove knjige

O JEZIKOVNEM DELU AVGUSTA PAVLA

Marko Jesenšek

O jezikovnem delu Avgusta Pavla sicer ni samostojna knjiga, ampak le nekaj manj kot 100 strani teksta v obsežni publikaciji Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika, ki smo jo predstavili v  33. številki Porabja. 
Dr. Marko Jesenšek, profesor za slovenski jezik na mariborski Filozofski fakulteti, ugotavlja, da je bilo Pavlovo jezikovno delo v preteklosti že nekajkrat predstavljeno na simpozijih, v zbornikih in priložnostnih člankih, in sicer v slovenščini in madžarščini. »Med Slovenci so ga najbolj natančno raziskovali Vilko Novak, Vanek Šiftar, Franc Šebjanič in Jože Filo in vsi se strinjali, da je največji pomen Pavla jezikoslovca v tem, da je prvi začel odgovorno, sistematično in poglobljeno raziskovati prek-mursko narečje in da je bil zadnje desetletje svojega življenja sploh edini posredovalec slovenskega jezika in slovenske književnosti na Madžarskem. Pavel se je ob jezikoslovju ves čas ukvarjal tudi z etnologijo, pesnikovanjem, prevajanjem, knjižničarstvom in urednikovanjem, vendar pa se je prav jezikoslovju posvečal celo življenje,« poudarja Marko Jesenšek, ki je razpravi dodal dopisovanje Oszkárja Asbótha s Pavlom (pisma je prevedla Brigita Klujber Varga, hrani pa jih dr. Károly Gadányi, iz Univerzitetnega središča Savaria v Sombotelu), intervju s Pavlovo hčerko Judit Pavel in intervju z mariborskim škofom dr. Jožefom Smejem (v bogoslovju v Sombotelu mu je slovenski jezik in literaturo predaval Avgust Pavel). 
Glasoslovje slovenskega cankovskega govora, je prva razprava, v kateri Jesenšek navaja znanega slovenskega jezikoslovca in slovničarja dr. Jožeta Toporišiča, ki je ocenil, da je Glasoslovje »najboljša in najobsežnejša razprava  tega obdobja.«  V 2. temi obravnava jezik najnovejšega prekmurskega slovstva in nadaljuje s prekmursko rokopisno slovnico, ki je med Slovenci slabo poznana, saj je ostala v rokopisu in je bila do nedavna neprevedena. Slovnica je nastajala v težkih okoliščinah med okupacijo Prekmurja, ko razmere na Madžarskem niso bile ugodne za slovenski jezik. Z vsebino slovnice, ki so jo Pavlu mnogi odsvetovali, se je doslej ukvarjalo več avtorjev, med njimi tudi Marko Jesenšek, ki poizkuša dokazati, da »Pavel ni pisal od madžarskih naročnikov želene slovnice novega, sodobnega vendskega jezika, ampak je šlo za premišljen koncept stare knjižne prekmurščine, ki ga je Pavel izdelal na osnovi protestrantskih in katoliških piscev 18. in prve polovice 19. stoletja.« Slovnico je v slovenščino prevedla Marija Bajzek Lukač, v angleščino pa Marc L. Greenberg, izšla naj bi letos, slovenski prevod v zbirki Zora, angleški pa pri založbi Rodopi na Nizozemskem. Izid je bil napovedan že za lansko leto. 
Zadnje strokovno poglavje je Skladnja v Pavlovi Prek-murski slovnici. Osnovna enota Pavlove skladnje je stavek, ki ga poimenuje kot »izraz misli z besedami.« 
Dr. Marko Jesenšek podrob-neje predoča tudi Zadnji (?!) zaplet pred natisom Pavlove rokopisne slovnice. In sicer je na pobudo akademika Antona Vratuše leta 2009 skupina enajstih profesorjev in raziskovalcev s Filozofske fakultete v Mariboru, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Inštituta za nardodnostna vprašanja poskušala prijaviti na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije  raziskovalni projekt Prekmurski knjižni jezik v slovnici in korespondenci Avgusta Pavla. Projekt je bil načrtovan kot osrednje raziskovalno delo slovenskih znanstvenikov (jezikoslovcev, etnologov in zgodovinarjev) ob pripravah na 125-letnico rojstva in 65-letnico smrti Avgusta Pavla, še vedno »ne dovolj spoznanega in vsestransko ocenjenega« (tako dr. Vanek Šiftar) raziskovalca slovenskega jezika, in sicer predvsem prekmurskega knjižnega jezika in narečij. Projekt je bil zamišljen kot doslej najbolj celovita obravnava dela in življenja Avgusta Pavla; obdelali bi celotno ohranjeno korespondenco med Pavlom in dopisovalci, ki vsebuje dragocene podatke za kulturno zgodovino Slovenije, in o kulturnih in znanstvenih stikih med slovenskimi in madžarskimi znanstveniki v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Zlasti pomembna so tista pisma, ki se vsebinsko navezujejo na slovenski jezik, kulturo in položaj madžarskih Slovencev. Predlagatelji so tudi želeli, da bi objavljeni Pavlova korespondenca in slovnica predstavljali trden temelj v mostu med Slovenci in Madžari.
Pavlovo prizadevanje za povezovanje in nadgrajevanje kulturnih stikov med Slovenci in Madžari ter enakopravnost slovenske kulture na Madžarskem ga je določilo za zvestega sina dveh narodov (nekateri pravijo, da celo treh). Kot izpostavljajo predlagatelji projekta, Pavla v preteklosti niso razumeli niti Madžari niti Slovenci – in žal njegovega pomena leta 2010 niso razumeli tudi v (slovenski) Javni agenciji za raziskovalno dejavnost in njeni (/ne/slovenski strokovni!?) recenzenti, ki so zavrnili pobudo uglednih strokovnjakov. 
Pisma in dopisnice, ki jih je Avgustu Pavlu pisal Oszkár Asbóth, je prevedla Brigita Klujber Varga, za prevodi pa je objavljen njen intervju z Judit Pavel. Na vprašanje, kako se spominja svojega očeta, Judit Pavel odgovarja: »O svojem očetu ne želim govoriti, ne da bi tisto, kar o njem povem, podprla s kakšnim dokumentom.« Tako je ravnala do konca pogovora, v katerem so nanizana vprašanja: - Katere so bile bistvene prelomnice v življenju Avgusta Pavla (zelo podroben opis, op. avtorja)? - Kaj bi rekli o njegovem pesništvu? - Prebrala sem, da je bil Avgust Pavel v prvi vrsti učitelj. Je poučeval tudi vas? - Avgust Pavel je bil tudi prevajalec.- Se morda spomnite, ali je vaš oče kdaj govoril o svojem jezikovnem delu? - Zanimivo je dejstvo, da je njegova slovnica nastala v madžarskem jeziku. - Kje so ohranjena njegova dela? In  - Kakšen človek je bil? Brigita Klujber Varga se je pogovarjala tudi s škofom Jožefom Smejem, ki se je z Avgustom Pavlom srečal junija 1941. Na vprašanje, kakšen človek je bil, škof odgovarja, da je bil zelo »dobrosrčen, plemenit. Zmeraj nasmejan.« Iz pogovora zvemo tudi o Pavlovi povezanosti z Avstrijo, saj sta se starša preselila v Potrno/Laafeld pri Radgoni, kjer je zdaj po njem poimenovan kulturni dom štajerskih Slovencev. Škof Jožef Smej: »Ni bil le Slovenec, rojen na Cankovi, ampak – lahko rečemo, kot ste omenili – imel je srce, odprto za vse tri narodnosti in v tem je velik.« Škof pripoveduje tudi o Avgustu Pavlu kot jezikoslovcu in etnologu, posebej omenja prevajanje iz slovenščine v madžarščino »in s tem je pravzaprav eden prvih, ki je slovensko slovstvo predstavil Madžarom.« Za zaključek razprave o Avgustu Pavlu sledi odličen vsebinsko bogat, prijeten zapis Ob 85-letnici mariborskega škofa dr. Jožefa Smeja, s katerim se je Marko Jesenšek prvič osebno srečal v Števanovcih, na znanstvenem simpoziju o Jožefu Košiču.
ERNEST RUŽIČ


Hči Judit Pavel ob doprsnem kipu svojega očeta v parku na Cankovi, kjer je bil Avgust Pavel rojen leta 1886, umrl pa je leta 1946 v Sombotelu, kjer je tudi pokopan

Kadar je skupna govorica jezik umetnosti

8. avgusta so nekateri prostori Slovenskega doma v Monoštru ponovno postali delavnice likovnih umetnikov, ki so v središče Porabja prispeli iz štirih držav. Tokratna, že 12. Mednarodna likovna kolonija v Monoštru je gostila ustvarjalce večinoma iz Madžarske in Slovenije, kot dodatno popestritev pa smo lahko srečali umetnika iz Italije in slikarko iz Nemčije.
Na vsakokratnih likovnih kolonijah pogosto najdemo znane obraze. György Csuta iz madžarske županije Békés je gost, ki se z veseljem vrača. »Ta pokrajina je zame zelo prijetna in čeprav sem človek z ravnine, obožujem te nežne griče in gozdove. So pa tudi izredno pomembni medsebojni stiki, srečanja in pogovori s kolegi, ki jih vidim morda enkrat ali dvakrat na leto. Eno od teh priložnosti za srečanje so kolonije v Monoštru« - je povedal umetnik, ki črpa ideje za svoja dela iz porabskega okolja. »Kadar se odpravljam na kakšno likovno kolonijo, imam zamisel v glavi. Tukaj v Monoštru pa me zmeraj prevzemajo vtisi, prvi impulzi. Ko sem letos prispel, se je v restavraciji pravkar odvijala ohcet. Zato sem naslikal papir za torto z mehurčki penine nad njim. Na svoji drugi sliki upodabljam propadajočo hišo ob cesti v svoji barvni paleti, v rumeno-rdečih odtenkih. Kadar pri nas na ravnini sonce zahaja, je vse rumeno od prahu, ki ga dvigne avto ali voz s konji« - je zaključil György Csuta.
V svojem značilnem slamnatem klobuku nas je pozdravil tudi Adel Seyoun, ki že 35 let živi v Sloveniji, rojen pa je bil v Iraku. Na Primorsko ga je pripeljala ljubezen, delček nove domovine pa ga spremlja povsod. »V zadnjem svojem ciklusu ’Tisoč in ena noč’ pogosto uporabljam pesek iz reke Soče, ki je ena najlepših zame. Njen pesek sem imel s seboj tudi v Argentini in Braziliji« - je pripovedoval in pomen svojih slik razložil takole: »Rojen sem v arabski deželi, zato na svojih slikah združujem arabsko in evropsko kulturo. Moja igra z barvami je prošnja za mir. Arabci ponavadi radi uporabljajo zlato barvo v mošejah in džamijah, bela barva v ozadju pa namiguje na Evropo. Tretjo fazo predstavljajo črne linije, ki združujejo arabsko, evropsko in kitajsko pisavo. Sporočilo ni v pomenu črk, simbolizira pa potrebno razumevanje. V četrti fazi pomenijo te linije stare, propadajoče gradove. Skušam predstaviti del svoje zgodovine v arabskem in evropskem svetu« - je razjasnil akademski slikar in grafik Seyoun.
Mlajšo generacijo ustvarjalcev sta zastopala zmagovalca na lanskem slikarskem tekmovanju na likovni koloniji v Lendavi, nemška slikarka Ricarda Hoop in študent doktorske šole za slikarstvo v Pécsu Zsigmond Lucza. Mlada ustvarjalka iz Leipziga je študirala v Hamburgu, na tokratni monoštrski koloniji pa se je posvetila notranjim prostorom. »Zanimam se za interierje, za različna vzdušja in atmosfere. Ko sem prispela v Monošter, sem hotela upodobiti nekaj, kar je tukaj. Zato sem se odločila za motive v hotelu« - objasnjuje Ricarda Hoop, ki je svoje slike ustvarila s črno-belo tehniko. »Ponavadi delam z barvami, tokrat pa sem se odločila za črno in belo, zaradi pomanjkanja časa. Ponavadi napredujem od risanja do slikanja, tokrat pa sem izbrala mešanico obeh. Tudi s svinčnikom se riše v črno-beli tehniki, morda sem se sedaj zaradi tega odločila slikati brez barv.«
Na slikah mladega akademskega slikarja Zsigmonda Lucze lahko Monoštrčani najdejo znane motive – park za samostanom ali peč v poročni dvorani. »Na začetku vsake kolonije obhodim prizorišče, da si ga temeljito ogledam. V Monoštru mi je bil všeč samostan in sem začel zbirati motive, tudi profane, kot so zaraščeni električni razdelilniki. Seveda sem obiskal tudi bolj reprezentativna mesta. Vselej se trudim, da bi te stokrat videne téme domačinom predstavil tako, kakor jih morda še niso videli« - je opisal svoj postopek Lucza in o slogu še dodal: »Za pripravo realističnih slik poznamo perfektne tehnike. Tudi slikarji-restavratorji so sposobni s starimi tehnikami poustvariti resničnost. To pa nikakor ni moj odnos, sem veliko bolj rapsodičen. Rad začnem nekaj na hitrico in poskušam med delom ohraniti svežino in impulzivnost. Svojih slik z namenom ne dodelam do natankosti, saj lahko dobro opravljena domača naloga kar hitro postane dolgočasna. Izpuščam torej nerešene detajle in s tem nekako pozivam gledalca, naj zgodbo dopolni s svojimi očmi in spomini. Tako mu puščam svobodo in dovoljujem vprašanja.« - je razkril Zsigmond Lucza. 
V razstavnem prostoru Slovenskega doma je ustvarjal tudi magister likovnih umetnosti Klavdij Tutta, ki že 35 let ustvarja svoj obsežni opus. Na delavnice v Sinjem Vrhu v Sloveniji pa je v 22 letih uspel povabiti nad 700 tujih avtorjev. Občutljivost za zamejska vprašanja je bila njegova vrlina že od nekdaj, pripoveduje. »Živel sem v Novi Gorici, kjer sem spoznal problematiko Slovencev v Italiji. Sedaj ustvarjam v Kranju in veliko sodelujem z Železno Kaplo na avstrijski strani. Ta razširjeni kulturni prostor je lahko zelo zanimiv za matico. Premalokdaj se sodeluje, čeprav so napori veliki in je dogodkov zmeraj več. Veseli me, da se stvari odpirajo tudi na Madžarskem, sem pa sicer tudi navdušen nad odprtimi ljudmi, naravo in kulinariko« - je povedal Klavdij Tutta, ki je skozi leta svojega delovanja izoblikoval samosvoj slog. »Zadnje čase se posvečam stiku morja s kopnim, tam se odvija neka posebna svetloba, morda vedrina in optimizem. V šoli smo se učili, da je bila Madžarska nekoč eno samo veliko morje. Zato sem svoje slike poimenoval: ’Svetilniki odteklega morja’. Tako sem našel skupno točko s svojimi prizadevanji in sem malce raziskal to, kar je bilo prej.«
Letošnja kolonija je bila bogatejša tudi v tem smislu, da je na njej ustvarjal kipar. István Vanyúr iz Szigetvára je avtor številnih kipov na prostem iz brona, kamna ali lesa. Ukvarja pa se tudi z grafiko in karikaturami, je tudi učitelj na umetniški srednji šoli. »Za monoštrske likovne kolonije je bilo značilno, da je nekdo – predvsem kipar Ferenc Király – izklesal erotične skulpture. Čeprav sem jaz želel letos risati, so me organizatorji prepričali za kiparjenje. Iz kvadra sem izklesal čudovito obliko, žensko dojko. Sem pa dodelal tudi del ramena in pazduhe, tako paše organska oblika odlično v geometrijsko formo« - je objasnil usodo bele marmornate kocke Istvány Vanyúr, ali – kakor se je pošalil – »neznani srednjeevropski umetnik«.
Ob našem obisku pri ustvarjalcih, žal, nismo več mogli srečati slikarja iz italijanske Gorice Maria Pallija, ki pa je prav tako zaznamoval letošnjo likovno kolonijo in ustvaril dragocena dela.
»Uspeli smo povabiti sedem eminentnih umetnikov« - nam je povedal strokovni vodja in soorganizator kolonije Franc Gerič. »Letos je tudi lokalna skupnost, Mestna občina Monošter, dodala svoj prispevek, županov urad je 50 odstotkov stroškov pokril. To se še do sedaj ni zgodilo, sem pa prepričan, da predstavlja vsakoletno mednarodno dogajanje v samem centru Zveze Slovencev posebno doživetje.«
Vsak sodelujoči ustvarjalec je gostiteljici Zvezi Slovencev podaril dve stvaritvi. Umetnine za sedaj ostajajo v Slovenskem domu, podana pa je že civilna pobuda za oblikovanje galerijskih prostorov v podstrešju monoštrskega samostana.
-dm-


OD
SLOVENIJE…

Beltinci: slovesnost ob priključitvi Prekmurja k Sloveniji

NI TOLIKO POMEMBNO, DA SMO DOBILI OZEMLJE, AMPAK DA SO SE ZDRUŽILI LJUDJE

Proračunski primanjkljaj se je zmanjšal
Proračunski primanjkljaj, ki je junija znašal 135 milijonov evrov, se je julija zmanjšal na 59 milijonov. Kljub temu so bili v sedmih mesecih izdatki države že za 1,3 milijarde evrov višji od prilivov. Ob vztrajni rasti primanjkljaja že vse od prvih letošnjih mesecev je državni zbor v začetku prejšnjega meseca sprejel rebalans, s katerim se je predvideni primanjkljaj za celo leto 2013 zvišal z ene na 1,5 milijarde evrov. Davčni prihodki so se julija zmanjšali za pet odstotkov na 503 milijone evrov, pri čemer pa so se opazneje povečali davki na premoženje (za 47-krat na pet milijonov evrov) ter davki na blago in storitve, kamor spada tudi DDV (za 61 odstotkov na 523 milijonov evrov). S 1. julijem sta se obe stopnji DDV zvišali, kar pa bo v proračunu opaziti šele pri podatkih za avgust. Slovenija ostaja neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. Plačila v skupno blagajno v Bruslju so namreč v prvih sedmih mesecih znašala 296 milijonov evrov, od tam prejeta sredstva pa so dosegla 442 milijonov evrov. Vlada medtem pripravlja predlog proračuna za prihodnji dve leti. Leta 2014 si želi zmanjšati proračunski primanjkljaj na tri odstotke BDP in leto pozneje na 2,5 odstotka BDP, kar pomeni, da se morajo odhodki z letos dovoljenih 9,6 milijarde evrov zmanjšati pod osem milijard evrov. 
Za enega upokojenca dela le še 1,45 človeka
Razmerje med upokojenci in tistimi, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, se počasi zmanjšuje. Število upokojencev se zaradi daljše življenjske dobe vseskozi povečuje. Samo od januarja leta 2007 se je število tistih, ki dobivajo pokojnino, povečalo za 60 tisoč oziroma okoli 11 odstotkov. Število upokojencev je prvič preseglo številko 600 tisoč marca letos, junija letos pa jih je pokojnino prejemalo že skoraj 603 tisoč ljudi. Temu pa ne sledi trend zavarovancev, tistih, ki vplačujejo v pokojninsko zavarovanje, saj se je njihovo število v tem obdobju zmanjšalo za okoli 23 tisoč. Še leta 1980 je na vsakega upokojenca v Sloveniji delalo 3,6 zaposlenega, leta 2007 1,69, danes pa to razmerje znaša le še okoli 1,45. 

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2005 sprejel zakon, po katerem je 17. avgust, obletnica priključitve Prekmurja matični Sloveniji, državni praznik. Prva leta so bile v Prekmurju velike, celo razkošne državne proslave, najprej v Beltincih, potlej v Murski Soboti, pri Gradu in na zadnje v Beltincih, od takrat dalje so počastitve obletnice na občinski oziroma medobčinski ravni, vseslovenske proslave pa bodo na vsakih pet let, zopet prihodnje leto.
Letošnja slovesnost je bila v Beltincih, združena s praznovanjem 17. občinskega praznika. Slavnostna govornica je bila državnozborska poslanka Alenka Jeraj, na dobro obiskano prireditev je prišel tudi predsednik države Borut Pahor in večina prekmurskih županov. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki prekmurskih Madžarov, ker so prepričani, da se jim je zgodila zgodovinska krivica, ko so bili priključeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in niso ostali v mejah Madžarske, ki je po Trianonski pogodbi iz leta 1920 zgubila dve tretjini ozemlja in toliko prebivalcev. Enako užaljeni so lahko Porabski Slovenci, kajti na pariški mirovni konferenci so sklenili, da ostanejo v madžarskem okolju.   
Slavnostna govornica Alenka Jeraj je spomnila na zgodovinske dogodke, ki so pomembno zaznamovali Prekmurje. Izpostavila je razvoj in vlogo slovenskega šolstva, kajti do priključitve je bil pouk v madžarskem jeziku. Poudarila je, da je bila združitev svetel trenutek, »ko smo Slovenci povečali in ne izgubili svoje ozemlje, kar je izjema v naši zgodovini. Izjema ne zato, ker smo pridobili ozemlje, pač pa zato, ker so se združili Slovenke in Slovenci, ker se je s tem končalo potujčevanje in asimilacija. Potrebna sta bila srčnost in pogum narodno zavednih Slovencev.«
Predsednik države Borut Pahor je najprej v Črenšovcih položil venec k spomeniku Jožefu Kleklu, narodnemu buditelju, zaslužnemu pri krepitvi narodne zavesti v začetku 20. stoletja v Prekmurju, za tem pa se je udeležil slovesnosti v Beltincih. V posebni poslanici je zapisal, »da odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Ne. Bila je izraz hotenja Slovencev z obeh strani Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, poznavalcev »Slovenske okrogline« oziroma krajine, ki so v pogajanjih uspeli uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti.« Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je v svoji poslanici veliko pozornost namenila gospodarskim razmeram in možnostim Prekmurja, ki v razvitosti zaostaja za ve-čino slovenskih regij: »Številni razvojni domači in tuji projekti ter možnosti za turizem bodo omogočili gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest, ki bosta – upam in močno želim – omogočila predvsem mladim, da bodo našli priložnost in motiviranost v svojem okolju.« 
Kot rečeno, je bila slovesnost v znamenju občinskega praznika, in kot se ob takih priložnosti spodobi, tudi za podelitev različnih priznanj. Milica Šadl je postala častna občanka občine Beltinci. Ta laskavi naslov je dobila za domala 60-letno delo v kulturi, zlasti foklori, kjer je bila pobudnica festivala Pesem in ples družita narode, ki je z leti postal vrhunsko kulturno srečanje, na katerem so doslej plesale foklorne skupine iz celotnega slovenskega zamejskega prostora, zelo pogosto, tudi letos, iz Porabja. Beltinčani so pripravili odličen, sproščen kulturni program, s katerim so ponazorili pot od priključitve Prekmurja do današnjih dni.  
Ernest Ružič


Slavnostna govornica Alenka Jeraj, predsednik države Borut Pahor, župan dr. Matej Gomboši in skrajno desno Milica Šadl, ki je postala častna občanka občine Beltinci. 


Muzej Avgusta Pavla spet odprt

Muzej Avgusta Pavla je  odprt od 3. aprila. Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128.
Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro.
Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.

… DO
MADŽARSKE

Drama

Pismo iz Sobote

Lendava: počastitev dneva madžarske državnosti

LANI KRONA,
LETOS HUZARJI

Té dneve sam ranč na velke pred sebe knige doj sklau. Po tejm sam je eno po eno v roke gemau pa je što. V tej knigaj so nut teksti za gledališče. Pouzvali so me, aj v Soboti tou leto znouva gora postavim edno nouvo predstavo v našom gledališči. S trno velko volouv sam kcuj stano k tomi deli. Depa, kak povejdano, nikšen dober tekst trbej najti. 
Najprva sam isko, če kakšo dobro komedijo najdem. Iškem, iškem pa se mi je vse vküper nej najbole vidlo. Vej pa vse širon samo komedije delajo. Ge toga nemo režejro, sam se zgučo sam s seuv. Začno sam iskati kaj drugoga. Zmejs so me moji prejgnji zvali, če sam že kaj čednoga najšo. Samo eške malo, njim tumačim pa iškem tadale. Malo sam brodo pa si zbrodo: Ka pa če bi lidam pokazali kaj takšoga, ka se zove teater absurda? Kak kakši krt sam začno rubati pa iskati kaj absurdnoga. Bole sam što, menje sam najšo. Vse bole se mi je vidlo, ka tou za naše lidi v tom časi nede dobro. Vej pa je zdaj nej čas za takšo broditi. Lidge zdaj bole na tou brodijo, ka na drugi den v lampe dejejo, nej pa na takšo, ka se bole žmetno razmej. Tak je absurd tö taspadno. Druge knige sam naprej vzeu. Eške sam je nej začno šteti, že so me moji prejgnji znouva zvali. So me zvali, če sam že kaj vözisko. Skur sam že najšo, sam se malo zlažo ali pa sam se nej. Kakoli, rejsan sam isko, premetavo knige, brodo, se škrabo za vüjami pa tak naprej pa tak tadale. 
Že sam skur volo zgübo. Že sam skur vse vküper tapovedo, gda mi na pamet spadne: drama! Ja, klasična drama. V drami je vse gé. V njoj je lübezen, nevoškenost, nevoule, smrt pa eške vse drugo se najde. Z najvejkšim veseldjom pa eške vekšo volo sam začno domanje pa tihinske drame šteti, takše, ka je že poznam pa eške vcejlak nepoznate. Gda sam za eno že skur pravo, ka de za nas, so me znouva zvali. Z velkim veseldjom sam njim povedo, ka mo dramo delali pa ka sam najšo pravi tekst. Zdaj se je ena druga drama začnola. Nej drama iz knige, takša prava živa drama se je začnola. Najbole prejgnja me je pitala, kelko lüjdi, igralcov, je v toj drami. Gda sam njoj pravo, ka dvajsti, je en čas samo tiuma bila. Na, dun je do rejči prišla pa prajla, ka ji več kak pet aj ne bi bilou. Že brž za tejm pa že tumačila, ka trbej šparati, ka ji telko ne moremo gor vzeti, kak trbej za tou gvant dati delati pa eške vsefele drugo. Ja, tou je že vse bole tragično gračüvalo. Zatoga volo sam pravo, ka bole kakšo tragedijo ziškem. Bila je trno vesela, depa, eške nej do kraja. Prajla je, ka je kriza s pejnezi pa aj pasko mam, ka de ouder vse bole prazen, nej pa puni. Tou znamenüje, ka aj smo vcejlak brezi scenografije, brezi stoucov, stolov, kakši postel, dveri, stub pa kakši nebeski posvejtov. Na zdaj je znouva naprej prišo absurd. Uni bi meli gledališče, bi meli predstavo, depa, skur brezi vsega. 
Tri dneve mi je trbelo, ka sam znouva tisti küp knig naprej vzeu. Skur brezi vole sam što, zapejro knige, je znouva gor opejro pa tak naprej pa tak tadale. Rejsan, ta absurdna drama pa tragedija, vse vküper me je na nikoj djala. Že je krepko prejk pounouči bilou, gda mi na pamet spadne. Srmački teater! Ja, tou so si indasvejta vözbrodili. Sam sam začno pisati. Knige so eške vsigdar na stoli pri meni, ge pa pišem. Pišem od toga, kak eden srmak šké gledališče delati pa njemi ne dajo. Vseféle sprobava, depa, nejde pa nejde pa nikak nejde. Na konci vönajde eške štiri lidi, ka bi škeli delati za svoj krüj, iškejo slüžbo pa jo  nikak ne morejo dobiti. Na konci kcuj pride ena ženska, ka volou ma nika naprajti iz te srmačke Slovenije, depa, niške go neške poslüšati. Liblene moje, dragi moji, tou de drama, ka jo je eške niške nej vido. Na, rejsan, ka tou vsikši den živemo, depa, v gledališči je takšoga eške nej bilou. 
Miki

20. avgust po državi 
in v Monoštru
Madžarska je prejšnji teden praznovala 20. avgust, dan prvega madžarskega kralja Štefana, ki je Madžare pokristjanil in s tem preprečil, da bi izginili na smetišču zgodovine kot veliko nomadskih narodov tistega časa.  Vlada se z organizacijo letošnjega praznovanja ni osredotočila le na Budimpešto, uradne svečanosti in programi so bili tudi v nekaterih krajih ob Blatnem jezeru. Uradni program v glavnem mestu se je začel zjutraj ob 9.00 uri z dvigom državnega prapora pred parlamentom, temu je sledila svečana zaobljuba novih policijskih in vojaških starešin, popoldne je bila v baziliki sv. Štefana maša in procesija z relikvijo, sveto desnico. Programi so se končali z veličastnim ognjemetom nad Donavo.   
V Monoštru je občane zjutraj zbudila pihalna godba, ob 10. uri je bila svečana sveta maša v baročni cerkvi, kjer so predali tudi občinska priznanja. Ena od nagrajenk je bila Slovenka Margita Korpič, ki je dobila priznanje »Za Monošter«.  
EU zamrznila podporo madžarskim operativnim programom
Evropska unija je od petnajstih operativnih programov, ki so se izvajali na Madžarskem, zamrznila podporo trinajstim. To pomeni tudi po najbolj optimističnih izračunih, da bo država zgubila od 500 do 600 milijard forintov podpore, čaka pa jo tudi globa v višini sto milijard forintov. 
Bruselj je namreč pri nekaterih projektih odkril pogoje, ki – po njegovem mnenju ovirajo konkurenčnost. V določenih razpisih oziroma javnih naročilih je bil namreč pogoj, da mora biti podjetje, ki bo izvajalo projekt, registrirano pri madžarski obrtni zbornici. Drugi sporni pogoj je bil jezik, v nekaterih projektih so   izvajalcu predpisali znanje madžarskega jezika. Nekateri madžarski politiki menijo, da ni od hudiča, če se od inženirjev, ki bodo delali tudi z madžarskimi delavci, zahteva znanje madžarskega jezika.
Državni sekretar János Lázár, ki je z 12. avgustom prevzel tudi nadzor nad Nacionalno razvojno agencijo, ki odobri projekte in nadzoruje izvajanje le-teh, se že nekaj mesecev pogaja z Brusljem o nadaljevanju finansiranja. 

Prekmurski Madžari so na osrednji slovesnosti na Cerkvenem trgu v Lendavi počastili 20. avgust, dan madžarske državnosti, v spomin svetega Štefana, prvega madžarskega kralja. Za uvod v slovesnost so v Centru Bánffy Mariji Gaál iz Lendave in Rozaliji Totič s Hodoša izročili visoka odlikovanja predsednika Madžarske Jánosa Aderja in odprli razstavo o huzarjih Društva Kálmána Mike-cza. Na slovesnosti, na kateri so bili tudi huzarji, ne samo njihove uniforme, je državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Zsolt Németh  poudaril odlično sodelovanje med Madžarsko in Slovenijo ter kot zgledno ocenil manjšinsko politiko v Sloveniji. O tem in drugih političnih vprašanjih na Madžarskem je govoril na osrednjem dogodku ob spomeniku sv. Štefana.
Slovesnost je bila nekoliko skromnejša kot lanska, ko so na procesiji po lendavskih ulicah nosili kopijo svete krone. Med gosti letos ni bilo visokih cerkvenih dostojanstvenikov pomurske in sombotelske škofije, sicer pa je bila slavnostna maša v cerkvi svete Katarine. Na slovesnost sta prišla tudi krovna politika Porabskih Slovencev, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök.
O aktualnem političnem in gospodarskem položaju prek-murskih Madžarov je govoril predsednik sveta Pomurske madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth in opomnil na razkorak med dobrimi slovenskimi zakoni v korist manjšine in njihovim nedoslednim uresničevanjem. Izpostavil je gospodarsko nerazvitost, zaradi katere se iz narodnostnih krajev izseljujejo mladi ne glede na narodnostno pripadnost in prav malo verjetno je, da se bodo vrnili, si ustvarili družine in otroke vzgajali v madžarskem duhu. Govornik je povedal, da v prizadevanjih za hitrejši gospodarski razvoj ne gre za neke vrste privilegij za manjšino, marveč za interese vseh prebivalcev, ne glede na narodnostno pripadnost. »Dobrine ustvarjamo skupaj in prepričan sem, da bi bilo to območje revnejše, če ne bi bilo pripadnikov narodnosti... Prišel je čas za napredek, za drugačno partnerstvo med državo in manjšino; želimo si manj skrbniški odnos, potrebujemo več svobode, več zaupanja. Zato je čas za spremembe, za napredek... Madžarski jezik bo imel večjo veljavo, če ga ne bodo uporabljali le v družinah, marveč tudi v javnem življenju.«
Ernest Ružič


Madžarski veleposlanik v Sloveniji István Szent-Iványi, predsednik prekmurskih Madžarov Ferenc Horváth in državni sekretar Zsold Németh v „družbi“ huzarjev v Bánffycentru

V Felvinci sem se naraudo pa tam me pokopajo

Prejšnji keden je v Porabji ojdla folklora iz Felvinca. Oni so romunski Madžari, k njim že dugo lejt odijo Števanovčarge z vodstvom Šanjija Fodora. Na izlet so prišli, dapa v več mejstaj so nastopili, kak v Porabji tak na Goričkom. Od daleč so prišli pa prinesli svojo kulturo, ka je za nas fejst zanimivo bilau. Oni so ranč tak zamejci kak mi, dosta se borijo za svoje pravice, za tau, aj se djezik pa kultura ne pozabita. Dapa oni so fejst ponosni (büszkék) na tau, ka so Vaugri, tašo krepko identiteto majo, ka če bi mi samo polonja meli s tauga, bi niše nevolé nej meli z djezikom. Od tauga pa ešče dosta vse drügoga mi je András Vincze, podžupan Felvinca, pripovejdo. 
- András, kak ste se spoznali s Števanovčari pa z Goričkimi lajkoši?
»Tau se je prejk Šanjina Fodora začnilo, on je notar biu v Borzavári, mi pa z njimi že pomalek deset lejt sodelujemo. Gda so oni k nam prišli, te je Šanji tö z njimi prišo, pa te tak smo se spoznali. Gda je on nazaj prišo v Števanovce, ka je župan grato leta 2006, te se je začnilo našo sodelovanje s Števanovčari. Gnauk smo sé prišli v Števanovce, gda so pri njij nastopali Gorički lajkoši, pa te tak smo se z njimi tö spoznali pa prišli prejk v Slovenijo. Zdaj je sodelovanje tak, ka edno leto mi pridemo sé, drügo leto oni pridejo k nam.«
- Vi folklorno skupino mate, štera je gnes tö nastopila, tau meni povej, kakšne plese plešate vi?
»V Erdélyi je (Transilvaniji) dosta plesov, šteri so po regijaj razdeljeni, mi smo gnes magyarlapádi dekliški ples, magyarlapádi pontozó, mezőségi pontozó pa mezőségi páros zaplesali. V Felvinci so tej plesi značilni, te smo se mi navčili. V dosti mejstaj mamo nastope kak v Erdélyi tak na Madžarskem, lani smo nastopali v Gödölőju, gde je bilau svetovno srečanje mladih folkloristov.« 
- Pri vas je težko pri folklori mlade nanje vzeti, aj plešejo?
»Pri nas je tau tö nej leko delo, zato ka v Felvinci nas je malo Madžarov, sploj pa mladi pa srejdnje generacije. Mladi, ranč tak kak pri vas, odidejo v vekši varaš, zato ka tam si najdejo delo. Zato je mi že v osnovni šauli včimo plesati, aj volau dobijo pa te leko, ka bola doma ostanejo. Leko povejm, ka skur vsi plešejo, ka mlade mamo v vesi. Meli bi več tö, dapa kak sem že pravo, drugi so odišli. Zdaj septembra mo začnili znauva probe, gde do se nauve plese včili pa če vse de dobro, te štirge navi plesalci pridejo z osnovne šole.« 
- Vi ste podupluma v manjšini, zato ka zaman ste madžarska ves, več je Romunov. Kak se je tau zgaudilo?
»K našoj občini se šest vasi drži, pa samo v Felvinci živejo Madžari, gde nas je samo devet procentov. V cejloj županiji sta samo dvej taše vesi, gde je več Madžarov kak Romunov, tak ka tau je strašno.« 
- Kak tau, ka je tak dosta Romunov prišlo v vašo ves?
»Prvin so v Felvinci samo Madžari živeli, v štirideseti lejtaj so začnili Romune sé preseljevati izza Karpatov. Tü so dobili zemlau, pomauč, aj kučo leko zidajo, vse, ka njim je trbelo, samo aj nede telko Madžarov vküper.«  
- Ka vas čaka za deset ali ešče za več lejt ?
»Tak mislim, ka težki žitek, za dvajsti lejt samo sploj malo nas baude. Na leto samo enga ali dva dateta krstimo, petnajset ali dvajsti pa pokopamo, pa te ešče mladi tö odidejo.« 
- Kelko lüstva žive v Felvinci?
»3913 pa s tauga menje kak štiristau je Madžarov.« 
- Pri vas mladi dobro gučijo vogrski?
»Probamo vöponücati vse prilike, ka mamo, prejk cerkve, dosti prireditev mamo, madžarske tabore organiziramo, pa lidi nagučavamo, aj mlajši v madžarsko šaulo odijo. Žau, zdaj že samo od prvoga do štrtoga razreda mamo madžarsko osnovno šaulo, gde se deset mlajšov vči, pa ranč tak v vrtci tö samo deset. Našo drüštvo se vsakšo leto prijavi na natečaj, pa tiste mlajše, steri socialno tak stojijo, na Nagyenyed vozimo, gde je eden kolegium, pa te dvanajsti razred ta odijo, gde se madžarski leko včijo.«
- Za tau se vi morate brigati kak drüštvo? Nejmate niše drüge organizacije ali manjšinske samouprave?
»Pri nas tašoga, ka manjšinska samouprava, nega. Samo lokalno samoupravo mamo, štera se samo z Romuni briga, z nami Madžari sploj nej. Oni bi tauma bili najbola radi, če bi nas sploj nej bilau. Pri nas je samo RMDSZ (Demokratična stranka Madžarov v Romuniji) tista stranka, štera zastopa nas. Drüge stranke bola samo za Székelye delajo, zato ka nji je dosta, dapa oni so tak, kelko jij je, na telko talov vlečejo. V našom občinskom sveti (önkormányzat), gde nas je petnajset, je tri Madžarov, do tejga mau je vsigdar menje bilau. Nas je 340 lidi volilo, ka je dvakrat telko, kelko madžarski volilcov mamo. Tau je zato, ka so nas volili Romuni tö, mi smo vsigdar pošteno delali pa smo nej brodili vsigdar samo nasé pa na svoje žepke, kak je tau dotejgamau šlau. Delamo, ka trbej, dapa na Madžare zato vsigdar skrb mamo, sploj pa na deco.«
- Ka pravijo k taumi Romuni?
»Oni so nevoškeni nam, zato ka oni nikdar nika nejmajo. Nejmajo vaškoga dneva, niši programov nej, njim je tau nikanej potrejbno. Ništrni Romuni so taši zapüščeni, njim nej trbej kopalnico, gvant v potoki perejo, majo edno kravo pa kokauši, tak ka v bauto samo rejdko, na mejsec če gnauk dejo. Taši krüj gejo, ka ga doma na plautlini pečejo, tak vögleda kak edna palačinta. Pa tau je ešče üše, če se bola proto Bukarešti pelamo, tam ništrni ešče kuč nejmajo, v brejgi majo taše jame vözdombane, pa tam živejo.« 
- Odkec mate vi pejnaze kak drüštvo?
»Najbola tak, ka sponzore mamo, zdaj tau paut, ka smo se prišli, sem tö ge financiro.« 
- Vido sem zemljevid, ka ste ga prinesli, tam je Felvinc romunski napiseni, samo par besed mate v madžarščini na prvoj strani. Pred Felvincom dvojezične table mate vödjane, ali tam tö samo romunski piše?
»Meli smo madžarsko vönapiseno, samo dola smo mogli vzeti tablo, zato, ka nas je menje Madžarov v vesi kak dvajsti procentov. S tejm so se naši domanji Romuni nej spravlali, samo gnauk se je ranč pri nas vozo eden poslanec (képviselő), pa te on je tau tablo zagledno, drugi den smo že dobili pismo, aj go dola vzememo, zato ka nas je nej telko, ka bi tau tablo vö leko djali. Zdaj mo tak probo, ka trijezično tablo dam naprajti, zato ka gnauksvejta je Felvinc nemško ime tö emo. Leko, ka etak se posreči, pa de te ves mejla madžarsko ime tö vönapiseno.« 
- Kakšne pravice mate vi v Romuniji kak manjšina?
»Če nejmaš dvajsti procentov v tistom kraji, gde živiš, te ti v Romuniji niše pravice nejmaš. Zato so telko Romunov preselili v madžarske vesnice, aj nas menje baude, pa te nejmajo brigo  za nas, tau je dobro vözmišleno.« 
- Ka misliš ti od tauga, ka drugo leto, gda do parlamentarne volitve na Madžarskom, vi kak zamejci (če mate dvojno državljanstvo), te z nami vret leko volili?
»Tak mislim, ka aj se erdélyski Madžari ne mejšajo v tau, parlamentarne poslance aj si tisti vöodaberejo v ednom rosagi, šteri tam živejo.«
- Ka je najvekša razlika, ka vidite, gda na Madžarsko pridete ali v Slovenijo?
»Tak mislim, ka vi deset stopajov pred nami odite, Slovenija pa ešče plus en stopaj. Najvekša razlika je v mentaliteti, ovak zmišlava eden Romun kak eden Madžar ali Slovenec. Tau se začne tam, ka red maš kauli sebe, na dvorišči, vanej na pauti ne lüčeš ta smetke. Pa te ešče ranč nemo gučo od vodovoda, kanalizacije pa od asfaltne ceste. Vi že popravlate asfaltne ceste, mi pa samo potejm mo asfaltirali.« 
- Če bi zdaj emo možnost prejk pridti na Madžarsko ali v Slovenijo, tam bi njau svojo rojstno ves?
»Nej, ge sem se v Felvinci naraudo, dosta prilik sem emo, ka bi leko odtistec odišo, dapa ge svoje rojstne vesi nikdar ne zapistim, name tam pokopajo.«
Karči Holec


András Vincze

»Sem zelo rada med ljudmi…«

 STARI AUTO TAM ZA BAUTO


Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé.  

V poletnem času, ko je tako vroče, da je človeku najljubše v hladni sobi, si vsak rad privošči nekaj hladnega. Med hladne stvari sodi tudi sladoled, ki si ga privoščijo tako mladi kot starejši. Sladoled je zelo priljubljen tudi v Porabju. Barbara Laczó z Gornjega Senika je tisto dekle, ki ga mnogo ljudi nestrpno čaka, ko je vroče. Ona vozi in prodaja naokrog po vaseh sladoled.
- Barbi, kako si prišla do ideje, da boš vozila naokrog sladoled?
»To se je že začelo lansko leto, saj me je takrat obiskal gospod, ki se ukvarja s sladoledom. Vprašal me je, če bi imela voljo, prodajati sladoled. Bila sem vesela in sem začela z delom. Lani sem delala samo poleti, ker sem še hodila v šolo. Letos pa bom lahko delala do konca sezone, do oktobra.«
- Kam vse voziš sladoled? 
»Vse skupaj se sladoled vozi v 22 vasnic, od tega jaz vozim v 12. Vsak dan delam od ene popoldne do osmih zvečer. Redko imam kašen prosti dan.«
- Ni slabo, da moraš delati vsak dan? Nisi zaspana, utrujena?
»Nisem. Rada imam to delo. Poleg tega se zelo rada pogovarjam z ljudmi. Vožnja mi je tudi všeč, ker rada vozim avto. Ko je zelo zelo vroče, takrat opazim, da sem bolj utrujena, saj se pri vožnji moram cel dan koncentrirati. Tisti, ki vozi avto, mora paziti na promet.«
- Za to delo pa moraš imeti vozniški izpit. Kdaj si ga naredila?
»Pred 3,5 leti. Doma pa sem vozila že pred tem, da bi dobila dovoljenje.«
- Ti se zelo rada pogovarjaš z ljudmi. Mislim, da ti je to delo bilo usojeno, saj si tako spoznala mnogo ljudi.
»Ja, jaz sem zelo rada med ljudmi. Imam tudi kupce, ki kupijo samo takrat sladoled, ko sem jaz, ker se radi pogovarjajo z mano. Starejši se mi vmes kaj pritožujejo in jaz jih malo potolažim. Veseli so tudi tega, da govorim narečje.«
- Koliko vas prodaja sladoled?
»Z avtom ga vozimo tri dekleta naokrog. Jaz peljem vsak dan, ostali dve pa se menjavata, tako da onidve delata vsak drugi dan. Njima sem jaz razložila in pokazala to delo.«
- Ko je tako vroče, se sladoled verjetno kljub hladilniku tudi topi. Ali?
»Imamo zelo dober hladilnik, ampak ko je tako vroče, se tudi sladoled malo topi.«
- Ti kaj poskušaš sladoled, ki ga prodajaš?
»Ja, vsak dan jem sladoled. Malo si mešam okuse in potem lahko kupcem predlagam, kateri okus si naj vzamejo. Nekateri se čisto zanesejo name.«
- Koliko vrst sladoleda imaš en dan?
»Jaz imam večji avtomobil, to pomeni, da prodajam osem vrst sladoleda. Tisti, h katerim pridem prej, imajo večjo izbiro, ampak tudi za ostale ostanejo najmanj tri vrste na izbiro.«
- Vsak dan prodaš vse?
»Ja, do večera mi vedno zmanjka. Se pa je že zgodilo, da sem prej vse prodala. Potem sem šla nazaj, napolnila avto in šla zopet naokrog.«
- V poletnem času je več prireditev. Na prireditve vozite sladoled?
»Ja. Zdaj potekajo vaški dnevi, športne tekme pa vse ostalo. V maju pa so bili otroški dnevi, takrat smo bili tudi na šolah. Če nas povabijo ali nas obvestijo, da bo prireditev, potem gremo tja prodajat sladoled.«
- Ti si letos končala srednjo šolo. Kakšen poklic imaš sedaj?
»Končala sem ekonomsko šolo in sem postala tajnica. Še nisem našla službe, ampak se trudim, da bi jo čimprej imela. Delovno mesto iščem tako v Porabju kot v okolici. Nikoli pa ni vedeti, kam me bo življenjska pot popeljala.«
- Si pa tudi ena od aktivnih Porabk. Poješ v mešanem pevsem zboru Avgust Pavel in plešeš v domači folklorni skupini. Kako ti vse to gre časovno skozi?
»Na srečo ima pevski zbor poleti odmor. Folklorno skupino pa sem morala malo zapustiti, ker takrat, ko imajo oni vaje, jaz še delam. Upam, da se bom kmalu lahko vrnila.«
- Omenila si, da si redko doma. Kaj pa poleti počneš, ko si prosta?
»Hodim na izlete in se kopam. Letos sem že bila na kopanju, ampak še načrtujem. Poleg tega pa rada potujem. Npr. lansko leto sem bila cel teden v Italiji. Tam sem se imela zelo lepo.«
Martina Zakoč

Auto prejk poštije


Stari auto zar za bauto je nevoškeno gledo autone, ka ji je leko vido za kiklaum. Ji je vido, kak se pelajo po poštiji ta doj ali pa ta gor po njej. Pa si je leko samo zdejno. Si je leko samo zdejno, ka je un takšo že dugo, dugo nej delo. V tou nevoškenost se njemi je nut eške žalost potegnola. Pa njemi je naprej prišlo, kak se je njemi nika takšoga že godilo. Se njemi je godilo, gda je eške mladi pa lejpi biu.
Biu je den kak skur vsikši drugi. Biu je takši den pa bi takši tö ostano, če bi nej soused prejk poštije nouvi auto küpo. Nej ga je prvi den vpamet vzeu. Tou pa vse zavolo velke brige njegvoga Luigija, Lujzeka. Kak je vsikšomi poznano, je té njegvi Lujzek trno velko skrb emo, samo aj se njemi nika lagvoga ne zgodi. Zatoga volo je biu té naš auto več v garaži kak pa na poštiji. Depa, en den ga je Lujzek dun vö iz garaže djau. Depa, samo zatoga volo, ka ga zapere. Najprva ga je naraji z vodou polejo. Po tejm je šampon za auto vzeu pa ga eške bole naraji boužo, samo aj farba doj ne odide. Tak ga je boužo, kak tou dela mama s svojim kumaj narojenim detetom. V tom boužanji se gor opré sousedova garaža tam prejk poštije. Se gor opré, soused pa vö pripela svoj nouvi auto. Trbej prajti, ka se je našomi autoni tisti nouvi auto nej najbole povido. Depa, tou sploj nej nikšna nevola bila. Nevola je bila tou, ka se je soused z njim odpelo. Vaj, kak bi se naš auto rad pelo tak kak sousedov. Najprva je žalosten grato zatoga volo, po tejm pa eške nevoškeni. Luigi, Lujzek pa ga je tadale samo eške bole naraji boužo. Ga je boužo, dokejč je nej grato čisti pa süji. 
»Zdaj de me dun kama pelo, ka sam tak lejpi pa čisti,« si je brodo.
Leko pa si je samo brodo. Leko si je samo brodo pa želo, zatoga volo, ka ga je Lujzek naraji nazaj v garažo djau.
Že je kesen večer biu, gda se je ta nut k njemi čülo. Se je čülo, ka se je soused domou pripelo. Vse ga je steplo od nevoule. Vej sta pa z autonom skur cejli den bila zdouma! Vse so njemi glažojne strepetale od nevoškenosti pa žalosti. Na drugi den je Luigi, Lujzek garažo gor oupro. Ranč telko je dvere oupro, ka je leko znouva vido, kak se sou-sed pa njegvi auto znouva nikam pelata. Zdaj njemi od vsega lagvoga nika nej strpetalo. Samo posvejtke so malo rosnati gratali. In tak je bilou iz dneva v den, vsigdar isto, vsigdar gnako.
Soused je tisti nouvi auto emo že deseti den, gda je Lujzek svojoga dun na poštijo postavo. Ga je na poštijo postavo ranč v tistoj minuti, gda ga je soused tö. Naš auto ga je gledo, ga je gledo pa je nej vedo, ka aj si brodi. Nej je vedo, aj bou veseli. Sploj je nej vedo, kakše vole aj bou. Zatoga volo je njegvi motor djau tak bole naraj, nikšno mouč je nej emo. Dokejč, dokejč je nej že tam dale na poštiji sousedov auto pred njega prišo. Lujzek je samo z bejlim gledo, kak je njegvi libleni auto tak nagnouk nikšno nebesko mouč doubo. Nagnouk je skoučo, motor tam nut je jakši glas dau kak eške nigdar pa že sta bila njiva pred sousedovin autonom. 
»Na, zdaj pa ti tou napravi, če moreš?!«
Tak je povedo pa biu dosta boukše vole. Zdaj tam za bauto je tomi nej tak. Njegvi motor nika več ne more, samo njegvi posvejti leko gledajo za autonami, ka se pelajo gor pa doj po poštiji. 
Miki Roš

V vročih poletnih dneh Barbaro nestrpno čakajo po vaseh z njenim ledeno mrzlim tovorom



PETEK, 30.08.2013, I. SPORED TVS
7.00 KULTURA, 7.10 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NINA: PROSLAVA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 10.55 FANT, POBRATIM SMRTI, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: MLADOST BREZ OPIJANJA, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠKA NADALJEVANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 17.45 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PTUJSKI FESTIVAL 2013, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 POLNOČNI KLUB: SPET TA ŠOLA!, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
PETEK, 30.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTVS - SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 14.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: CELOSTNA OBRAVNAVA OKVAR SLUHA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.20 OSMI DAN, 15.50 KNJIGA MENE BRIGA, 16.15 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.40 VESLANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 ZAKAJ REVŠČINA: ROPANJE AFRIKE, DOK. SER., 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 BALTO - ČUDEŽNI PES, DOK. ODD., 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.30 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 22.30 SEDEM SAMURAJEV, JAPONSKI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 31.08.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 SAMA DOMA, DOK. FILM, 10.30 MOJA SOBA: JERNEJA, 10.55 ZAKLETA BAJTA, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 11.30 KINO KEKEC: TRIJE RAZBOJNIKI, NEMŠ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 YUMEX - JUGOSLOVANSKA MEHIKA, DOK. FILM, 14.25 PRAVA IDEJA!, 14.45 ROBANOV JOŽA, DOK. FELJTON, 15.15 ZA DLAN VELIKI OTROCI, DOK. FILM, 15.50 ZGODBE IZZA OBRAZOV: FRANCI ROGAČ, DOK. SER.,16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PO DŽINGISKANOVI POTI: ZADNJA MEJA, DOK. SER., 18.25 OZARE, 18.35 NELI IN CEZAR, RIS., 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LOVEC NA REKORDE - LEGENDA O MOTORJU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.20 DVANAJST: JACK LANG, 0.15 OZARE, DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
SOBOTA, 31.08.2013, II. SPORED TVS
10.40 SKOZI ČAS, 11.05 SLOVENCI V ITALIJI: PRVI ODCEP DESNO, 12.10 PISAVE: ANDREJ CAPUDER, EVALD FLISAR, 12.40 OSMI DAN, 13.10 100.OBLETNICA BORISA PAHORJA, 14.10 BORIS PAHOR; TRMASTI SPOMIN, DOK. FILM, 15.20 JUDO - SVETOVNO PRVENSTVO, 16.55 VESLANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.25 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: MARIBOR : GORICA, 20.30 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : FRANCIJA, 23.00 SOBOTNA GLASBENA NOČ: FRANK ZAPPA: CLASSIC ALBUMS - APOSTROPHE & OVER, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 01.09.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 9.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VELESOVO, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 PTUJSKI FESTIVAL 2013, 15.25 TONGA, POTOPIS, 16.05 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IVANA KOBILCA - PORTRET SLIKARKE, DOK. FILM, 18.30 MEDVEDEK IN PTIČEK, RIS., 18.35 SIMFONORIJE: JAMA, RIS., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 BLOŠKI ASI, DOK. FILM, 22.20 POROČILA, 22.50 YUMEX - JUGOSLOVANSKA MEHIKA, DOK. FILM, 23.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL
NEDELJA, 01.09.2013, II. SPORED TVS
9.20 SKOZI ČAS, 9.30 DVANAJST: JACK LANG, 11.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 11.35 TURBULENCA: KAKO DO VEČJE SAMOZAVESTI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.10 GLASBENA MATINEJA, 12.10 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST TADEJ HORVAT, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ - F. LISZT: KLAVIRSKI KONCERT ŠT. 1, 12.35 6. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 13.35 1981, KANADSKI FILM, 15.20 ČE JE TO VSE, KONCERT TINKARE KOVAČ IZ KINA ŠIŠKA, 17.15 VESLANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.25 JEDRSKI ODPADKI - SVETOVNA MÔRA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 100 LET OPERE V VERONSKI ARENI: POKLON LUCIANU PAVAROTTIJU (ANDREA BOCELLI, PLACIDO DOMINGO, LANA KOS, MONICA ZANETTINI IDR.), 22.10 PROGRAMIRANJE DRŽAVLJANOV, DOK. ODD., 23.50 SESTRIČNA, KRATKI FILM, 0.10 OBLEKA, KRATKI FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 02.09.2013, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, 10.15 RADOVEDNI TAČEK: PRAVLJICA, POUČNA ODDAJA, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: NAŠ IZLET, POUČNA ODDAJA, 10.55 NOČKO II.: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.05 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.40 POTEPANJA III.: ATOMI, ATOMI, ODDAJA ZA MLADE, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: SPET TA ŠOLA!, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.15 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 16.30 SPREHODI V NARAVO: BOTANIČNI VRT, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 GLASBENA ODDAJA, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
PONEDELJEK, 02.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 BLOŠKI ASI, DOK. FILM, 16.15 BALTO - ČUDEŽNI PES, DOK. ODD., 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: EVOLUCIJA, ANGLEŠKI FILM, 21.45 LABIRINT, KOPRODUKCIJSKA MINI-SERIJA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 03.09.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 10.15 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.10 POD KLOBUKOM, 11.50 MOJA SOBA: JERNEJA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE: S ČRKO S PO SAVI, POUČNA NANIZANKA, 16.30 SPREHODI V NARAVO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POGLED NA ... GLEDALIŠKO SCENOGRAFIJO KONSTRUKTIVIZMA IN EKSPRESIONIZMA, DOK. ODD., 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLBRAT, NORV. NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA: SOLARNE MAME, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.40 BLOŠKI ASI, DOK. FILM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
TOREK, 03.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: JEAN-BAPTISTE CARPEAUX: ŠTIRJE DELI SVETA, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 12.10 DOBRO JUTRO, 15.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.30 LJUDJE IN ZEMLJA, 17.30 SLOVENCI PO SVETU, 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 KOŠARKA: EP 2013, UVODNA ODDAJA, 21.00 KOŠARKA: SLAVNOSTNO ODPRTJE EP 2013, 21.30 NA UTRIP SRCA: KATHLEEN FERRIER, DOK. FILM, 22.25 MESTO OTROK, GRŠKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 04.09.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 10.15 RIBIČ PEPE: S ČRKO S PO SAVI, POUČNA NANIZANKA, 10.40 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.55 SANJSKA DEŽELA: METLIKA, POTOPISNA SERIJA, 11.20 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 12.00 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 SVET ŽIVALI: SOKOL HORUS, RIS., 18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: ARMIN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.25 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 0.00 GLASBENI VEČER, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
SREDA, 04.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU, 8.05 INFODROM, 8.15 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRO JUTRO, 12.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR STROJNIŠTVA, DOK. SER., 15.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.40 NA VRTU, 16.05 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ŠPANIJA : HRVAŠKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ČEŠKA : SLOVENIJA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 05.09.2013, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 10.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNA NANIZANKA, 10.25 ANA IN NJENI BRATJE, DOK. FILM, 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.25 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 16.30 SPREHODI V NARAVO: POMLAD V BUKOVJU, POUČNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.30 INFODROM, 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM, 21.25 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
ČETRTEK, 05.09.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MINUTA V MUZEJU: LUC-OLIVIER MERSON: VOLK IZ GUBBIA, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.05 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 PO DŽINGISKANOVI POTI, DOK. SER., 15.15 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ČEŠKA : SLOVENIJA, 17.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO:  BOSNA IN HERCEGOVINA : SRBIJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA: ŠPANIJA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL

Zveza Slovencev na Madžarskem in Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Vas vabita na 
PORABSKI DAN IN 13. SVETOVNI FESTIVAL PRAŽENEGA KROMPIRJA,
ki bo v soboto, 7. septembra 2013 na trgu pred cerkvijo v Monoštru
Program:
8.00 - 10.00 Prihod pražilnih ekip
10.00-12.00 Priprava praženega krompirja
11.00 Slovenska maša v baročni cerkvi v Monoštru
12.00 Slavnostno odprtje festivala 
12.30 Strel iz topa
 Pokušnja praženega krompirja
13.00 Kulturni program Porabskega dneva v šotoru,
 predaja priznanja „Za Porabje”,
 predaja zastave naslednjemu prireditelju festivala
14.30 Pogostitev gostov srečanja Slovencev na Madžarskem
 v šotoru
16.00 Programi po lastni izbiri:
 - Kulturni program in predstavitev gastronomije
   v organizaciji Društva Pannon Kapu
 - Ogled slovenskega muzeja
 - Ogled spomenika v Modincih (Avstrija) z avtobusom 
 - Multimedijska predstavitev o astronomiji,
   zvečer opazovanje zvezd s teleskopom
 - Ogled duplikatov Dorfmeistrovih slik v Uradu župana 
 - Ogled razstave Fotokluba Rudersdorf v gledališču
 - Poslikava obraza, tetoviranje
17.00-22.00 Zabava z glasbeno skupino Horizont

Naš program so podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstu in po svetu in Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana ter Ministrstvo za človeške vire Budimpešta

ZA PORABSKI DAN 
SE LAHKO PRIJAVITE DO 30. AVGUSTA 2013

NA GORNJEM SENIKU 
•Alojz Hanžek:
06-20-381-9268,
06-94-434-160
NA DOLNJEM SENIKU
•Erika Glanz:
06-94-434-106
V SAKALOVCIH
•Valerija Rogan:
06-94-434-319
V SLOVENSKI VESI
•Gabor Bartakovič:
06-30-631-5166
V MONOŠTRU
•Klara Fodor:
06-30-396-5381
V ŠTEVANOVCIH
•Laci Domjan:
06-30-413-3797
NA VERICI-RITKAROVCIH
•Feri Ropoš:
06-30-908-6830
V ANDOVCIH
•Karel Holec:
06-20-255-7895
V SOMBOTELU
•dr. Karel Gadanyi:
06-30-288-1359
V MOSONMAGYARÓVÁRÚ
•Vendel Bočkor:
06-30-633-0362
V BUDIMPEŠTI
•Agota Kallay:
06-30-387-6685
NA ZVEZI SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
06-94-380-208,
06-94-552-596
Avtobus bo peljal z Gornjega Senika in iz Števanovcev ob 10.00 uri, zvečer ob 19.00 uri pa iz Monoštra nazaj v obe smeri.