GEOGRAFSKI OBZORNIK šolstva, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za podjetniške dosežke, slovenska turistična osebnost leta itd.). Kot zanimivost pa naj posežemo še v zgodovino slovenske geografije. V Geografskem vestniku 8 (1932) Mavricij Zgonik poroča o ustanovitvi Akademskega geografskega kluba (skrajšano AGK) na Aleksandro- vi univerzi v Ljubljani v letu 1 9 3 1 / 1 9 3 2 , katerega »glavni načrt je šel v smeri uresničitve večje klubove ekskurzije, nabave prepotrebnih učnih pripomočkov, ustanovitve znanstvenega fonda in v smeri večjega zani- manja za geografijo v svrho izpopolnitve geografske- ga znanja pri svojih članih.« AGK je tega leta štel 3 0 članov - študentov geografije. V Geografskem vest- niku 14 (1938) pa Svetozar llešič poroča o ekskurzi- ji Akademskega geografskega kluba v Bolgarijo in Carigrad. Z iskanjem arhiva Akademskega geograf- skega kluba bomo še nadaljevali, saj je tudi to del zgodovine naše stroke, ki jo premalo poznamo. Pred- videvamo, da je bil AGK eden prvih alumni klubov na Univerzi v Ljubljani, zato prosimo geografe, ki bi ime- li kakršnokoli informacijo o tem klubu, da se nam ogla- sijo. Želimo, da bi AGUL z vzdrževanjem stikov med generacijami geografov nadaljeval poslanstvo Akadem- skega geografskega kluba izpred sedemdesetih let. NACIONALNI ATLAS SLOVENIJE Marko Krevs Pred nekaj meseci je pri založbi Rokus izšel Nacionalni atlas Slovenije v dveh različicah, v sloven- skem in angleškem jeziku. Prikazuje temeljne značil- nosti slovenskega ozemlja, poselitve, prebivalstva, gospodarstva, infrastrukture, kulture in okolja. Izpostav- ljeni »domoljubni« značaj atlasa se odraža v njegovem naslovu, posvetilu urednikov (»ob desetletnici neodvi- snosti Slovenije«) in spremnih besedah petih pomemb- nih političnih osebnosti tega časa, vključno s predsednikom države. Različica v angleščini pa na najboljši način podpira željo po promociji Slovenije in povečanju nje- ne prepoznavnosti v tujini, kar seveda ni le geograf- ski ali izdajateljev, temveč nacionalni interes. V strokovnem smislu je Nacionalni atlas Slovenije v mnogih - ugodnih in neugodnih - pogledih pomanj- šana različica Geografskega atlasa Slovenije i z leta 1998. V slednjem, ki je obsegal 3 6 0 strani, so bile karte večinoma v merilu 1 : 7 5 0 . 0 0 0 , v sedanji izdaji s 191 stranmi znatno manjšega formata pa pre- vladuje merilo kart 1 : 1 .000 .000 . V primerjavi s prvot- no izdajo se je bistveno zmanjšala količina besedil in drugih gradiv (fotografij, grafikonov, dopolnilnih kart v večjih merilih), ki so dopolnjevala besedila. Mnogi potencialni uporabniki so se gotovo razveselili priroč- nejšega formata, zgoščenih besedil, manjšega merila kart, kratkega večjezičnega slovarja zemljepisnih izra- zov, nenazadnje tudi bistveno nižje cene te izdaje (tret- jina cene Geografskega atlasa). Verjetno bo le redke med njimi motilo, da se vsebina kart in njena karto- grafska simbolizacija med obema izdajama praktično nista spremenili (razen napisov v legendah). S pomanj- šanjem merila so se ustrezno pomanjšali napisi na kartah, kar skupaj z rumenkastim odtenkom papirja (ki zmanjšuje kontrast) povzroči slabšo čitljivost nekaterih najdrobnejših napisov na nekaterih tematskih kartah. Žal Nacionalni atlas Slovenije i z prvotne izdaje povzema tudi nekatere karte, ki niso najbolj ustrezne (na primer karte naravnega gibanja števila prebivals- tva samo za eno leto, namesto predstavitve večletnih pov- prečij), obenem pa ne prinaša nekaterih kart, ki jih tudi v prvotnem izdelku ni bilo, a bi sodile v nacionalni atlas (na primer karte dohodkov prebivalstva, karte bruto domačega proizvoda ali njemu sorodnega kazalca). Kot celota Nacionalni atlas Slovenije deluje pre- pričljivo tako z vidika strokovne zasnove, kot z vidi- ka tehnične in oblikovalske izvedbe. Zaključimo lahko le s skupno željo geografov in drugih uporabnikov tovrst- nih publikacij: naj spreminjanje Slovenije v prihodnje čimbolj redno spremljajo tudi nove izdaje geografske- ga oziroma nacionalnega atlasa. DRUŽINSKI ATLAS SVETA Dejan Cigale Družinski atlas sveta, ki naj bi bil, kakor piše na naslovnici, prvi geografski atlas za 21. stoletje, je v izvir- niku izdala založba Dorling Kindersley, slovensko izda- jo pa je pripravila Slovenska knjiga v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC S A Z U , ki ima že bogate izkušnje pri pripravi tovrstnih knjig. V resnici je to prvi atlas sveta v Sloveniji, ki je izšel v 21 . stoletju. Gre za obsežno delo, ki obsega kar 3 9 0 strani in v katerem je med drugim več kot 150 podrobnih splošnih kart, 180 tematskih kart, pokrajinskih modelov, 150 diagramov oresekov ter 7 5 0 barvnih fotografij. Vsi