Pesem pionirskega praznika
Na osnovni šoli Trnovo bo ob dnevu republike 114 cicibanov in cicibank iz razredov tovarišic Metke Vasle, Zlate Linke, Jožice Zorec in Leje Sušnik doživljalo svoj prvi pionirski dan. Te-daj jim bodo učenci in učenke najbolj marljivega razreda na šoli, tokrat je to 4. b., zavezali okrog vratu rdeče pio-nirske rutice, jim ponosno nadeli na glave modre pionirske kape ter nanje pripeli pionirsko značko. Tej slove-snosti, ki se bo pričela 26. novembra ob 16. uri, bodo poleg predstavnikov pionirskega odreda »Boris Kidrič« prisostvovali tudi starši in predstavniki krajevnih skupnosti iz šolskega okoli-ša osnovne šole Trnovo.
Pred dnevi smo cicibane iz razredov tovarišice Metke in Zlate ujeli ravno , pri prvih spoznavanjih lastnosti pio-nirja, pri učenju pionirske zaobljube ter pri prvih znanjih o rojstnem onevu republike. Zato še niso vedeli odgovo-ra na vse, kar smo jih vprašali, ampak so obljubili, da bodo ob sprejemu v pionirsko organizacijo, ob njihovem ¦prvem šolskem slavnostnem dnevu, dodobra podučeni o mestu Jajcu, o maršalu Titu, od delegatih, ki so se zbrali odločilne dni v tem bosanskem mestu, predvsem pa o tem, kako so se tedaj žrtvovali pionirji.
Helena Korošec, 1. a: »Spominjam se, ko je moj brat Grega postal pionir. Tudi jaz sem z mamico in Očkom prišla na proslavo. Grega je prejel rutko, kapo in značko ter pionirsko izkazni-co. Še danes marljivo pazi na te pio-nirske znake. Tudi jaz sem pozorno poslušal tovarišico, ko je pripovedova-la o pionirjih med vojno in o njihovih junastvih. Ker morajo biti pionirji de-lavni, sem se odločila, da bom redno obiskovala vaje našega pevskega zoo-, ra. Zato, ker se bomo naučili veliko pionirskih, partizanskih in slovenskih pesmi. Pionirji se moramo marljivo učiti, pa tudi v šolskih krožkih mora-mo sodelovati. Kdor več zna, ta je pfavi pionir.«
Jaka Repanšek, 1. b: »Kadar so pri nas praznild, visijo v mestu zastave. Tako bo tudi, ko bomo mi sprejeti v pionirje. Sedaj nosimo pionirji rume-ne rutke, potem pa bomo prejeli rdeče rutke. Sedanje nosimo vsak dan, rdeče pa si bomo nadeli nad belo srajco le takrat, ko bodo pravi ptonirski in šol-ski prazniki. Ko so nasi starejši šolarji praznovali 29. septembra dan pionir-jev, smo imeli mi pouk. Sedaj bomo pa mi prosti, oni pa se bodo učili. Mislim, da je prav tako. Zapomniti si moramo, kdaj smo postali člani slavne Titove pionirske organizacije.«
Damir Ibrahimagič, 1. b : »Kakšen bom kot pionir? Mislim, da se bom še bolj pridno učil kot sedaj. Toliko o šoli. Rad pa bi, da bi postal tak, kot morajo biti pionirji. Pomagati morajo odraslim, predvsem starejsim ljudem, ter sprejemati njihove dobre nasvete. To tudi zato, ker so bili mnogi starejši ljudje med vojno še mladi, ali pa so se ravnokar poslavljali od pionirskih let.
Tedaj so bili pogumi in tudi mi mora-mo biti taki. O tem smo v šoli tudi pisali narek. Dobro sem si zapomnil vse, kar je v njem povedanega.«
Metka Perovič, 1. b : »Jaz pa bi še dopolnila Damira. Pozabil je, kaj je zapi«ano v naši pionirski zaobljubi. V njej prisegamo, da bomo dobri prija-telji, sodelavci, da si bomo pomagali pri težavah posameznikov ter da bomo zvesti svojemu narodu in domovini.
Morda se še ne zavedamo povsem teh besed, a mislim, da bom v letih, ki jih bom preživela v pionirskem 'odredu »Boris Kidrič«, popolnoma spoznala smisel te zaobljube. In, bolj ko jo bom razumela, lažje jo bom uresničevala.«
Matjaž Snibergcr, 1. b : »Tako kot bomo po sprejemu v pionirsko organi-zacijo veseli mi, bojo srečni in zado-voljni tudi naši starši. Oni bodo sicer praznovali   nekoliko  drugače.  Odšli
bodo na proslave v podjetja, morda tudi na proslavo na občino in se tam pq slovesnosti tudi veselo zavrteli. Jaz mislim, da morajo biti na praznične dni ljudje veseli. Takrat radr posluša-mo veselo glasbo, pa tudi harmoniko in kitaro. Ker, če smo ljudje srečni, vemo, da nekdo ali pa domovina praz-nuje rojstni dan in tedaj si prisezemo, da bomo še bolje delali in se še lepše razumeli.«
Mojca Stare, 1. b : »Saj lahko po-vem še nekaj besed o mojem pričako-vanju pionirstva. Naša šola je velika. Zato nas je v prvih razredih kar 114. Starejši sošolci so mi pripovedovali o tem, kje vse lahko sodeluješ na šoli kot pionir. Sedaj, kot cicibanček seve-da Jie moreš priti prav povsod. Zato komaj čakam, da bom postala pionir-ka. Ne le zaradi modrega krila, bele srajce, rutke, kape in značke, ampak zaradi mnogoterega dela, v katerega se bom lahko vključila v našem pionir-skem odredu »Boris Kidrič«.