V velikonočni številki »Neue Freie 'resse« smo zasledili to-le brzojavko: )ien-Pest. 7. April. Zeitgemasse Fragfi. )ie Staatsbeamten treten Ostersonntag u einem Kongress zusammen, der an den Pinanzminister offentlich die Frage stelen wird: »Wie kann man das tausendfach erteuerte Leben von dem alten Gehait risten?« V 96. številki z dne 8. aprila 1917. Grazer Tagblatta« pa stoji ta-le notica: Die deutschen Postler beim Ernahungsminister. Dienstag vormittags spra- chen in Vertretung der im Reichsbunde deutscher Postler Oesterreichs organisierten mannlichen und weiblichen Postangestellten der Obmann Postkontrollor Paul Pogatschnigg und die Schriftiiihrerin Postmeisterin Adele Schreiber beim Minister fiir Volksernahrung, Generalmajor Hofer, -vor, der warme Teilnahme fur die schweren Nahrungssorgen der kleinen staatlichen Festbesoldeten bew,ies. Der Minister regte jedoch an, ihm eine Denkschrift zuzusenden, um bei Besserung der Verhaltnisse die Wiinsche der Postler in Envagung zu ziehen. Kontrollor Pogatschnigg wies auf die Forderung nach einem gemeinsamen Erzeugungsund Verbrauchungsgebiet hin, das wenigstens zwischen den osterreichischen Kronlandern untereinander zu errichten ware. Kaj naj pa rečemo sedaj mi slovenski ljudskošolski učitelji? Imamo res državni zakon z dne 14. maja 1869 št. 62. § 55, ki pravi: »Najmanjše prejemke, izpod katerih ne sme nobena šolska občina iti na nižje, je odmeriti tako, da učitelji in podučitelji niso primorani truditi se s postranskimi opravili, ampak da lehko vso svojo moč na svoj poklic obračajo, in da je učiteljem še tudi mogoče, svojo rodovino živiti primerno okolnostim dotičnega kraja.«* Sicer je res prav lep zakon, a žal, da tega zakona še ni nihče do danes udejstvoval in da tudi še nismo imeli do danes moža na stolu deželnega predsedstva, ki bi s svojo veljavo skušal uresničiti ta zakon. Ako je bilo slovensko. učiteljstvo, v prvi vrsti seveda Kranjsko, že v mirnih časih tako slabo plačano, da sploh ni bilo mogoče živeti oziroma životariti, in da je vedno in vedno moledovalo za povišanje svoje beraške plače, kako naj pa sedaj živi, ko še c. kr. državni uradniki na Ogrskein vprašujejo javno: »Wie kann man das tausendfach verteuerte Leben von dem alten Gehalt fristen?« Ostanimo pri suhih številkah. Pisec teh le vrstic ima 26 službenih let. In mesečne plače 161 K 40 h — piši in beri: stošestdeseteno krono 40 h. — Družino času primerno: pet ust. — pet oseb. Sin, pri vojakih z dnevno plačo 24 h in pa sedanjo hrano. Koliko se mu mora tedensko poslati v denarju in pa v »naturi«, ve le tisti, kdor sam skuša ta stan. Številk ne navajam. Starejša hčerka obiskuje v Ljubljani trgovski tečaj. Stanovanje in hrana brez perila — tnesečno 70 K, šolnina 10 K, skupaj 80 K. — Ostane torej še 81 K 40 h. Mlajša hčerka mora doma privatno študirati, ker je ni mogoče v tujini vzdržavati. Domače potrebščine so pa v gotovini te-le: Stanovanje mesečno 10 K, zavarovalnina za slučaj srnrti in življenja za vse tri otroke 20 K 19 h, skupaj: 30 K 19 h. Ostane še gotovine 51 K 21 h. — In s to vsoto naj se sedaj pokrijejo življenske potrebe štirih ljudi. — Času primerne cene so pa tu sledeče: bukova drva kratka seženj 70 K. — Mleko liter 40 h, jajce 30 h, krompir, če se ga kaj dobi kg 20 h, mast po 16 K kg, meso goveje po 6 K 60 h, telečje tisto ceno, svinjsko 8 K, suho svinjsko 14 K kg itd. — navadna kaša pa po 3 K 60 h kg. Sedaj pa vabim prvega knjigovodjo deželnega odbora ali pa c. kr. deželne vlade, da naj napravi primerno kalkulacijo za 30 dni štirim osebam v znesku 51 K 21 h, da se morejo preživljati — vsaj v toliko, da ne poginejo lakote. Spolnimo mu prav lahko tisti vsklik: ein Konigreich -fiir eine solche Kalkulation! Navajam sedaj še drug slučaj. Moj sosed s 24 službenimi leti, 49 let star, sedaj pri vojakih ima mesečne plače 168 K, a poleg tega pa družino 8 (osmih) otrok, torej skupaj 10 oseb, iztned kterih šola sedaj dva. Mislimo, da bi še sam Arhimed pri takih računih dobil sive lase. — Deželni odbor nam je res priskočil s takoimenovano draginjsko doklado osebno 80 K, za otroke 20 K na tri, oziroma pet mesecev na pomoč, a ta podpora je le kakor kaplja v neskončno morje, ravno za »potempljance«. Ali si morete misliti večjo beračijo, kjer pa še prositi ne moremo. In to beračijo pa tolčemo že tretje leto, a kljub tem razmeram še nismo obupali, še stoji naša sila neupognjena in mi vršimo še vedno svojo vzvišeno zadačo s tisto žilavostjo kakor smo jo v mirnih časih. Poglejte naše delo v vojne namene in potem — poberite kamen in ga vrzite na nas, ako si ga drznete. — Ravno te dni kolportirajo pristaši »Slomškove zveze« senzacijsko vest, da deluje deželni odbor s polno paro na to, da dobi pred par leti zavržena regulacija učiteljskih plač najvišje potrjenje. Ali dozdeva se nam- da velja tu prislovica: »Wohl hor ich die Botschaft, doch fehlt mir der Glaube«. — e — Str. 43. .Ljudsko-šolski zakoni in ukazi za Kranjsko".