Dopisi. Iz Ljublj aue. (Deželnizbor. Mostni odbor. Narodna tiskarna.) Naš deželni zbor, v katerem imajo Slovenci veliko večino, zboroval je letos posebno do!go, pa je tudi rešil prav važne predmete. Omenjam novi občinski red za Ijubljansko mesto, dovolitev za novo mestno branilnico v Ljubljani, napravo nove vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem pri Novem mestu, kjer se bo kupila za to deželnb šolo graščina Germ. Za zgradbo železnice LjubIjana Kamnik, ki bi se potem lekko nadaljevala, dovolil je dež. zbor 50.000 gld. In še mnogih  drugih sklepov. Pri vaem tem se deželna pri klada. ki je znašala 21 kr. za goldinar, ni le  ne povišala, ampak za 3 kr., na 18 kr. znižala v veliko zadovoljnost davkoplačevalcev. Tako dobro gospodarijo Slovenci, kjer imajo oni večino. To pa so omogotili s tem, da so naložili po 6 gld. deželne priklade na nektoliter, vsem  šnopsarjem na žalost, kar pa ne škoduje. Na.j bi nas posnemale še druge dežele. — Slovensk je tudi odbor glavnega meata ljubljanskega, v katerem pa nastajajo čedalje bolj čudne razmere. Izstopili so ali se niso dali več voliti nekateri prav čislani rodoljubi in sliši ae že zdaj, da pri prihodnjib volitvah spomladi bodo tem možem še sledili drugi. Krivo te, za vse Slovence žalostne prikazni je teroristično postopanje necega moža, ki hoče povsod biti prvi in izpodriva druge delavne moči. To 8e zdi mnogim jako kvarno in ntegne prav slabe nasledke imeti za narodno stvar v Ljubljani. — Narodna tiskarna je imela 25. febr. svoj občni zbor. Pod predsestvom našega obče čislanega rojaka dr. Voanjaka je tiskarna dobro uspevala in je ,,Slov. Narod" precej novih naročnikov dobil, kakor se bere v porociln. Tem bolj smo se začudili, da je ravno tisti mož, ki hoče v mestu vse terorizovati, pa s tem le odganja mnoge poštene narodnjake od narodnega dela, tudi pri tem drnštvu izredkopaval tla dozdanjemu odboru in po nalovljenih pooblastilih bacnil iz odbora delavne in zaslužene može, dr. Stareta, ki tako izvrstno deluje za Narodni dom in dramatično društvo, našega rojaka dr. Mundo, dozdanjega podpredaednika, g. Žagarja, deželnega blagajnika. Tako si je pridobil večino, da bo on zdaj tndi pri Narodni tiskarni prvi, kajti dr. Zarnik je že leto in dan bolan in je le"po imenu predsednik. Vodja je torej podpredsednik g. Hribar. Vsled teb popolnem ne- opravičenih in neumestnih spletek stppil je g. dr. Vošnjak iz upravnega odbora. Stajerske Slovence bode ta vest gotovo neprijetno zadela, kakor je tudi tukaj vse tiste rodoljube, kateri le v složnem, odkritosrčnem, skupnem delovanji vseh narodnih moči vidijo poroštvo obstanka in boljše prihodnjosti slovenskega naroda. Iz Ptujskega okraja. (Nasvet volilc e m.) Kjer še se obrinske volitve niso vršile, opozarjamo volilce, da naj volijo v odbor može, katerim je ležeče na blagru obi ine, kateri, ako je treba, se ob pravem času oglasijo in resno besedo spregovorijo. Odborniki pa naj združeni volijo moža za župana, kateri bo na vse strani zastopal občino na zadovoljnost soobčanov. Zupan naj pogumno deluje, a ne ame ae ob naaati, kakor da bi bili drugi občani ,,niše". Zupan naj bode vzgled prebivalcem, a ne gre mu po krčmah razsajati, ter se svojim kričanjem mirne Ijudi, duhovnike in učitelje napadati, kajti s tem 8e pobujšanje daje. Ako župan nemški zna, je prav. Pa če misli, da je zato ker nekaj nemški govoriti zna, več, kakor drug pošten kmet. to se moti. Slovenski župan ne sme v svojo lastno skledo pljuvati; to pa stori s tem, kedar svoj materni jezik alovenski zaničuje, ter 8e le z nemščino ponašati hoče, a zaalužene poštene slovenske može pa obrekuje. Malo je, bvala Bogu, takih županov, a kjer so, proč z njimi! Volilci! volite poštene Slovence za župane, izvolite zopet dosedanje, s katerimi ste zadovoljni bili do sedaj, a volite nove na mesto tistih. ki mislijo, da ako znajo nemški in imajo v kleti precej vina, je vsak drugi rniše" pred njimi. Volilec. Od sv. Benedikta. (P o g r e b ž n p a n a.) V četrtek 18- februv. smo pokopali Vincenca Krmeka, posestnika in župana. Bil je mož obče spoštovan, županoval je 16 let mirno, samo to je škoda bilo, da ni znal slovenski piaati, on še je bil učenec iz tiste stare šole, kateri mislijo, da se slovenski ne da naučiti pisati ali da ni potrebno. Našega rajnega Krmeka ni domae ne tuj človek mogel spoznati, kake misli je on, ker je z vsakim človekom, naj je že prišel kateri uradnik, žandar, agent, tujec itd., — on je govoril z njim le slovenski, le v veliki stiski, ako ga kateri ni razumel. je odgovarjal nemški. Ce pride namreč na deželo k žu|.anom kak poslanec, ga navadno samo pozdravlja nemški, n. pr.: ,,Guten Morgen," ,,Guten Tag", ,,Besten Appetit", tako sem slišal čestokrat, da je kateri opomnil rajn. Krmeka: ,,Sie konnen ja deutsch", ga je on zavrnil: ,,Saj zastopite slovenski." On, kakor marsikateri župan, je bil le po stari šoli pokvarjen, v srcu je naroden, le prave značajnosti ni, in da se zapeljati mestneinu človeku, kateri se ni učil slovenščine. Tako se je godilo našemu Krmeku, ali Bog ga je ljubil in k sebi vzel, na avetu ostane za njim le ta črna maroga v svarjenje drugim županom, naj ne volijo nikdar z nemčuri itd. Lepo s sv. zakramenti apreviden, je mirno zaspal. Bog daj rnu mirni počitek, večna lnč mu naj sveti! Iz Središca. (Naše občinake zad e v e.) II. Da Središče cerkve, farovža in šole nima v trgn, ampak v sosednji občini, na Grabali, to je sicer 8tari greh, ki pa se mora od naših poglavarjev za prihodnjost nvaževati, ker ne bo dolgo, da bo se cerkev, farovž in šola staviti morala, ker je vse deloma staro, deloma premajhno. Vrh tega je novejši greh naših poglavarjev, to, da so nam železni.ško postajo pustili ataviti tam, kjer zbog velike oddaljenoati od trga najmanj ugaja. A najnovejši greh je ta, in tega ne moremo zadosti grajati, da ae kljubu velikej potrebi občina nemore odločiti za stavbo kakib poslopij, ki bi za promet, za korist in olepšanje našega trga služila; rajši se trpi poinanjkanje in rajši se plačujejo za skromne prostore drage najemnine. Stanovanje dveli učiteljey je v trgu v poslopju, kjer je ob enem krčma; eden aolski razred in stanovanje za enega (tretjega) učitelja je pospravljeuo izvan trga spet v poslopju, kjer je krčma; za to vse se plačujejo visoke najemnine. Postaja finani'ne straže tudi nima stanovanja v trgu, atnpak na Grabab, in če se tukaj nastani zdravnik, kojega potrebujemo kakor riba vode. auio v zadregi zbog stanovanja. Za tak naroden trg bi se tudi spodobilo, da bi imel lepe prostore za razne društvene zabave, kojih pornanjkanje se od dne do dne bolje občuti. Sedajno vrlo drnštvo ,,Edinost" se ne more gibati, kakor bi se lahko, ker manjkajo mu prostori. Če se te vae pomanjkljivosti presodijo, bo vsak razumen (ilovek pritrdil in odobril, da se v tem oziru naše občinsko poglavarstvo za to pobrine, da vse te pomankljivosti odstrani; občina ne bode s tem samo pospešila prometa, in olepšala trga, ampak koristila bo tudi svoji blagajnici, ker ji bode vae to jakše obresti neslo, kakor sedanje obligacije, tudi jakše od sedaj izposojenih denarjev in jakše od sedaj v najem danili zemljiši'', posebno če se pomisli, kako neredno se obresti in najemščine od zemljišc pri naa plačnjejo; da 30 rade zgnbe, to ni nič_ novega. (Dalje prib.) \r/j Št. Pavla v Savinjski dolini. (N arodna zavest. Naše šolske razmere. Prijatelji in dobrotniki šole in m 1 a d i 11 e. Z a b v a 1 a.) Z veseljem Ti naznanim, dragi »ISlovenaki Gospodar", da se je tekom zadnjih let narodnostna zaveat začela med našim Ijudstvom krepko razvijati in širiti. Imamo dokaj veljavnih mož na naši strani. Večina obeinskega zastopa, krajnega aolskega sveta je narodna. Zupanstvo uraduje uže 3. leto slovensko. Zanesljivo se nadjamo, da bode tudi no.va obeiBaka volitev prihodnjo apomlad v zmislu narodBoati se izvršila, ia da se bode dosedajai obtiaski zastop z doacdaBJim gosp. župaaom Potočaikom na ielu, s kojim je prišel blagi mir v občino, zopet izvolil, ter da bodo tako Št. Pavlaai zopet rešili domačo ree na east aebi in aloveaski ideji. Tadi o aaših šolakih razinerah morem se le pohvalao izreči. Ljudstvo je za šolski poduk vneto ter sploh šoli ia ačiteljem prijazao ia požrtvovalao. Razširila se je naša šola tekom zadnjib. let že v štirirazredaico, ia ker je šolsko poalopje premalo, vzeli ste ae dve šolaki sobi v privatai biši za dva višja razreda v najem. Letoa pa, ako Bog da, dozidalo se bode šolako poslopje v tolikej meri, da bodo vsi štirje razredi prišli pod eno etreho. Vse to je gotov dokaz, da ljudstvo žrtvaje nmogo za šolo ia podak. Otroci pa dokaj pridao prihajajo k celodnevaemu poduku tako, da so šolske sobe vedao polae. Da je pa temu tako, imamo 8e zahvaliti lepi vzajemaosti ia skupnema delovaaju med čaatito duhovščino in učiteljstvom. Vsi skupaj, svoje vzvišene aaloge si zveati, delajejo v aajlepši karmoniji v blagor občiae ia ljudstva. Ravno zato ai pa pridobiva aaše aolstvo toliko prijateljev in šolska mladiaa obilao dobrotaikov. Pred tremi leti so prijatelji šole takoj zložili deaarja, da se je kupila lepa šolska zaatava za cerkvene aprevode. Letos pa so tekom meaeca februvarija darovali dobrotaiki šolake mladiae toliko, da se je zamoglo 60 otrokom šolskim aakupiti ia pripraviti deloma obleka, deloma obutev, kar se je v aedeljo 21. februvarija popoldae po božji alužbi v šoli svetaao v pričo mnogib občanov revaim šolarčkom razdelilo Razua tega se še bode revaim učencem delila potrebaa šolska priprava, kakor kajige, pisaake ia drugo piaalao orodje. Vsem dobrotaikom pa, ki ao darovali in pripomogli, da se je zamogla revai šolski mladeži tako gmotaa podpora dati, ia tako dobro delo asmiljenja v tej veliki meri izvršiti, naj bode tern potom izrečeaa presrČBa zahvala v imeaa šolake mladeži. Mili Bog aaj jim povrne atotero! Iz sv. Lovrenca v slov. goricab. (Društvo. Kupčija.) Takajšaje pol. aar. goapod, draštvo je imelo v nedeljo, dae 31. jaauv. avoje zborovaaje a prav mičaimi ib podučljivimi predaašaaji, zategadelj se ga je tudi ogromBa množica vdeležila. Najpred je g. predsedaik predatojaike aagovarjal za lepi krščaaski red skrbeti v sreaji ia po mogočaoati ae ogibati občatljivih stroškov, izlasti za potepahe, aa dalje so č. g. župnik Bas opozarjali na grozečo škodo Bašim viaogradom po aeki listni nši, katera ae je deloma že prikazala in Bas podacili, kako ajeai razvoj zaprečiti, ia potem še je g. aadueitelj priporočal bolje in vee krmljeaskih rastlia aejati in aaditi v prospeh živinoreje in kako pre- denico na deteljiači pokoačati. Omenil sem to le povrh, ker ae sliši občaa želja. da bi pridao delovaaje Bašega draštva v tej tihi dolini blagovolilo spretaejše pero objavljati. V 47. štev. ,,Slov. Gosp." 1. 1. amo si vabili kapce za aaš laajski viajski pridelek ia daaea zadovoljao objavljamo, da srao jili tedaj tudi hitro v obilici dobili, vsaki dea amo videli lepo število veselih voznikov, ki ao a težko obložeaimi vozi se veselo pomikali proti Ptuju. Domači č. g. župnik so po prav lepi ceai pokapili ia razposlali avojim zaancem iB prijateljem v Celje, Celovec, Gradec ia drugod nad 40 štrtiaov ia ae zmirom dobivajo več naročil, g. Kaiaer v Ptaji je kupil Bad 50 štrtiBOv, za g. Kočevarja v Hariboru ae je spokapilo nad 50 štrtiajakov. Nek Gradčaa je prišel ia ae ni mogel veselja in zadovoljaosti izraziti, kako srečen je tokrat, da je v ta kraj prišel; rekel je, da je zaaaprej vsako leto naš kupec in brez števila drugih pribaja še vedao k nam; kjer je bila bolj potreba za deaar, tam se je tudi zvečiaoma že viao prodalo po 60 do 80 gld. štrtiajak, vrh tega pa ima Baša zupaija zmiraj še aad 200 štrtifljakov vina na razpolago ia aicer aajfiaejo robo. Najizvrstaejo kapljico iz Seačaka še branimo, viaotržci in viaokupci podžarite se tedaj, kateri še hočete imeti aepokvarjeao izvratao kapljico, ae vemo ali bomo vam zamogli prihodajo jeaea a tako izvratao kapljico poatreči, aadjamo ae pa, da bomo zaraogli v prihodaje poročati, da smo aledaje po 90 in 100 gld. prodali. Od sv. Ilja v slov. goricah. Takajšnji nemcurji bado rogovilijo v avojem moaiterju od 19. t. m. zoper 5. g. župaika ia gospo Swaty zarad pretečeflia volitev. Oaa nista hotela tako plesati, kakor 80 ti medvedje godli. S tem počeajajem pa sami sebe z blatom ometavajo ia pred avetom oaečastujejo ter kažejo, da amo jim mi Sloveaci kakor gadje ležeei aa prsili; kakor ae je to pri volitvi videlo, aaj aiao aobeaega Sloveaca v I. razredu volili (o tem več pribodajič). Sram jili bodi! Prišla pa bode ura ia daa, ko bodemo Kt. Ilčaaji aa ajih političnem grobu zagrmeli — requiescant in pace!