OB RAZSTAVI »PRIPOVED O PRAZGODOVINSKI HIŠI« V LOŠKEM MUZEJU V Loškem muzeju smo v sodelovanju z Na rodnim muzejem iz Ljubljane v začetku šol skega leta 1991/92 organizirali gostovanje di daktične razstave Pripoved o prazgodovinski hiši, ki nosi podnaslov »s prezgodnjim kon cem«. Po »Keltih na Slovenskem« je to že druga, prav v pedagoške namene prirejena razstava tega muzeja. Njena avtorica je ar- heologinja, kustodinja pedagoginja v Narod nem muzeju, Eva Kocuvan. Avtorico je razstavo zasnovala kot del šir šega projekta »Prikaz življenja v prazgodovi ni«, s katerim je hotela osnovnošolski mladini to obdobje predstaviti na nazoren, razumljiv in privlačen način. Obenem je želela vzbuditi v njih ustvarjalnost in sodelovanje in doseči v njihovem odnosu do informacij kakovosten preskok z nivoja vednosti na nivo spretnosti, kar znanje je. Za uresničitev teh ciljev si je zamislila drugačen pristop, kot smo ga pri nas vajeni. Izbrala je moderne metode, ki so mladim razumljivejše, ker so del današnjega načina sporazumevanja: vizualizacijo - re konstrukcijo, avdiovizualizacijo ter fotogra fijo. V skladu z začrtanimi izhodišči in v skladu z materialnimi ostanki prazgodovinskih kul tur na tleh današnje Slovenije, zaradi skrom nosti povezanih z ugotovitvami celotne pra zgodovine, je avtorica s pomočjo zunanjih sodelavcev realizirala postavitev prazgodo vinske hiše v Zgornjesavski dolini v bližini Mojstrane. Že sama gradnja objekta poleti 1989. leta je pri učencih tamkajšnje osnovne šole in pri širši javnosti vzbudila veliko zani manje. Postopek gradnje lahko opišemo kot: izbiro in čiščenje terena; postavitev nosilnih stebrov in vmesnih kolov za stene; postavitev dveh nosilnih stebrov »glajtovcev«, ki nosita sleme; preplet kolov z vejevjem za stene; pri trditev poveza - »oklepa« - iz obtesanih brun na vrh sten; postavljanje strešnega ogrodja, imenovanega »ostrešje na škarje«; (»škarje« so pari kolov, povezani med seboj z usnjenimi trakovi); privezovanje letev na »škarje«; po krivanje strehe s kritino. Postavljanje hiše so posneli na videokasete in fotodokumentirali. Tako je nastala razsta va, ki prikazuje gradbene faze rekonstruirane prazgodovinske hiše, kakršne naj bi pri nas gradili pred približno 2500 leti. Razstava sestoji iz naslednjih elementov: rekonstrukcije, ki spodbuja predstavne zmož nosti otrok, videofilma, ki omogoča uporabo televizije kot sodobnega medija pri dojemanju snovi, in pripovedi na panojih. S fotografijami in spremnim besedilom, jih je oblikoval Ro man Hribar. Dopolnjuje jo maketa prazgodo- 309 Skica prazgodovinske hiše. (Z vabila na razstavo »Pripoved o prazgodovinski hiši«) vinske hiše, ki jo je izdelal učenec četrtega razreda in je lep primer otroške ustvarjalnosti ob razstavi, obenem pa tudi odličen učni pri pomoček. Avtorica razstave je izdelala tudi dva delovna lista, s katerima je mogoče preve riti razumljivost razstave in učenčevo znanje o prazgodovini. V pedagoški delavnici Loškega muzeja je bila »Pripoved o prazgodovinski hiši« na ogled od 16. septembra do 18. oktobra 1991. leta. V času, ki glede na časovno razporeditev učne snovi sovpada z obravnavo prazgodovin skega obdobja pri pouku zgodovine v šestem razredu, saj v našem muzeju tudi časovno usklajujemo svoje delo z učnimi načrti. Ogle dalo si jo je preko štiristo šestošolcev, štiri najst razredov, za katere sem izvedla štiri najst učnih ur na temo prazgodovine. Zaradi sodobno zasnovane razstave (videofilm, de lovni list) so bile za učence učne ure zanimive. Obiskale so nas vse tri paralelke z osnovne šole v Železnikih, z dveh škofjeloških osnov nih šol vse - dvakrat po štiri - paralelke in z ene škofjeloške šole tri od petih paralelk šestega razreda. Dve osnovni šoli za razstavo nista pokazali zanimanja, kljub temu, da smo osebno povabili vse učitelje in profesorje zgo dovine osnovnih in srednjih šol na nivoju občine. Poslali smo jim tudi priložnostno zlo ženko z avtoričinim spremnim besedilom o razstavi. Na lokalnem radiu, Radiu Žiri je bilo to skrajšano besedilo posredovano kot povabilo širši javnosti. Poleg zgoraj omenje nih si je razstavo ogledalo še približno sto- dvajset osnovnošolcev in šestdeset srednješol cev, ki so v muzej prišli predvsem z namenom, da si ogledajo stalno postavitev. Individualnih obiskovalcev na razstavi beležimo malo. Pri pripravah na ogled razstave opažamo na področju medsebojnega sodelovanja med šolo in muzejem kvalitativen premik. Neka teri pedagogi so si sami predhodno ogledali razstavo in se o načrtovanem obisku razreda oziroma vseh paralelk šestega razreda dogo vorili z muzejskim pedagogom. Na eni izmed šol je razstava spodbudila izvedbo kulturnega dne, ki smo ga organizirali kot kombinacijo učne ure iz prazgodovine, ogleda stalnih mu zejskih zbirk in ogleda starega mestnega je dra. To pa brez medsebojnega sodelovanja strokovnih delavcev znotraj muzeja in brez mladih strokovnih moči, ki jih združuje Turi stično društvo Škofja Loka, ne bi bilo izved ljivo. Da je razstava dosegla svoj namen in vzbu dila zanimanje za kulturno dediščino, priča vprašanje ene izmed učenk, ki jo je zanimalo, če si bodo ogledali tudi muzej. Pedagoški oddelek Loškega muzeja je po končani raz stavi pridobil v trajno last didaktično video- kaseto o gradnji hiše z razstave. S tem je bistveno povečal svoje možnosti za posredo vanje vedenja o prazgodovini, ker to obdobje v muzeju zaenkrat ni predstavljeno. Nekateri učitelji želijo v bodoče omenjeni videofilm predvajati učencem kot nazorno ponazorilo, saj se zavedajo pomanjkljivosti verbalnega pouka in prednosti takega učnega pripomoč ka, pa tudi ustrezno opremo šole povečini že imajo. Za konec lahko ugotovimo, da s to razstavo Narodni muzej tudi na področju muzejske pedagogike uresničuje svojo matično vlogo, ki jo kot nacionalno pomembna ustanova ima. Razstava je zaradi svoje zasnove, temelječe na rekonstrukciji, pripomogla k vsebinsko bo gatejši in skladnejši predstavi o prazgodovin skem obdobju. Mira Kalan 310