g T E V. 22. M E S E C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 29. MAJA 1929 Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja isoko sredo, apisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani, Janez Kalan — Nemčija: Pomislite!... Tole, kar bom tukaj napisal, mi je po glavi hodilo brž takrat, ko sem pred petimi leti prvič prišel med naše izseljence, rudarje, na Nemško in gledal življenje njihovo in njih družin. Že takrat sem mislil, da bi., spregovoril o tem besedo v •.Domoljubu , — pa sem le odlašal. Zdaj pa, ko politika v Jugoslaviji počiva, zdaj, ko se vam ni treba vtepati s političnimi nasprotniki, ampak ko razpravljate na tem-le mestu o važnosti in potrebi zadružništva in kako bi kravice več mleka nosile, — zdaj je pa res primeren čas, da se pogovorimo tudi o tem, kar nosim po glavi že pet let. Kaj pa mi je torej rojilo po glavi že pred petimi leti? Vpraševal sem se nehote: I, kako so pa naši ljudje živeli takrat, ko še niso tako po svetu hodili?! To je vprašanje, tako važno, da je vredno, da se ž njim peča vsa Slovenija. Kako so riaši predniki živeli nekdaj, da so mogli doma ostati in vendar živeti? Ali bi ne mogli živeti tudi zdaj tako?! To vprašanje, ali če hočete: ta lešnik, ta trdi lešnik, stavim pred vas vse, da ga luščite in če mogoče razluščite. Prav veselilo bi me, pa ne samo mene bi veselilo, ampak koristno bi bilo za vso domovino in za tisoče posameznikov, če bi se oglasilo več glasov in nam povedalo, ali bi se danes dalo še tako živeti, da bi ljudem ne bilo treba daleč po svetu hoditi, ali se res ne da. To je eno najimenitnejših kosov širnega socialnega vprašanja, ki buta ob duri naše domovine in zahteva odgovora. Vredno, °a se ž njim resno peča učenjak-sociolog kakor vsak preprost človek. V mojih otroških letih, pred 50 leti, namreč nismo slišali, da bi ljudje veliko daleč po svetu hodili. Posamezniki pač. Eden je zašel na Dunaj, drugega je zaneslo na Hrvaško, še več jih je šlo. v Trst. A 0 «> bili le posamezniki. Da bi se ljudje »umoma vsipali od doma v daljno tujo deželo, — ne, tega nismo slišali. Potem se Je začelo polagoma govoriti o Ameriki, «a ljudje tja zahajajo. Najprej le bolj Domska, Belokranjska, potem počasi pa so Se začeli pomikati za njimi tudi Gorenjci. "ane« pa je skoro četrtina slov. naroda v bev. Ameriki. Za Ameriko je prišla na vrsto Nemčija, To se je zgodilo bolj po tihem. Sami nismo vedeli, kdaj so nam trume ljudi ušle na Nemško. Nemški agent je prišel v Slovenijo in naložil v Trbovljah in Zagorju cel bataljon rudarjev na vlak, ne da bi slov. javnost za to kaj vedela, in jih iz-ložil iz vlaka tukaj ob Reni ali malo proč od nje, pa so se razlezli po celem širnem porensko-vestfalskem premogovnem okrožju. Šele dr. Krek, ki se je zanimal za vse in iztaknil vse, nam je v svojih »vestfal-skih pismih-.:, ki jih je pisal pred tridesetimi leti v »Slovencu«, razodel to skrivnost, da na Nemškem biva toliko in toliko naših ljudi. Danes je Nemčija za tujce zaprta. Nekaj poljedelskih »sezonskih« delavcev, to je samo za poletni čas, še sprejmejo, rudarjev pa ne. Ni čudno, — ko imajo sami bliau dva milijona brezposelnih! Dobro je, da se niso skušali znebiti tudi teh tujcev, kolikor jih imajo med seboj že od prej. Pa teh bi se ne bilo tako lahko odkrižati, ker so plačevali dolga leta v razne blagajne, iz katerih na starost tudi hočejo kaj imeti. — Ker je torej Nemčija zaprta, so pa prišle na vrsto sosednje dežele: Ho-1 a n d i j a (Nizozemska), Belgija in Francija. V lo deželo so se vsuli naši ljudje po vojski. In ne verjamete, koliko jih je zdaj po teh deželah! »Koliko vas pa je?' je vprašal slovenski duhovnik naše ljudi v Belgiji, ko jih je prišel za veliko noč obiskat. Sami ne vemo, koliko. Kot listja in trave! Če se gremo jiomeriti z domačini, bedo morali oni bežati.« Dne 17. in 18. aprila smo bili v mestu Lowen v Belgiji zbrani slovenski duhovniki, ki se trudimo med našimi ljudmi v tem severo-zapadnem kotu Evrope: v Nemčiji, Belgiji, Franciji. Is Holandije ni bilo nobenega, ker nobenega stalnega slov. duhovnika tam ni. Tudi v Belgiji ga ni, a tam, ravno v mestu Lowen, na katoliški univerzi, študirala dva patra-jezuita, ki v počitnicah za silo obiskujeta in oskrbujeta naše ljudi. Vseh skupaj nas se je pa nabralo ta dva dneva v tem tujem mestu 12 slov. duhovnikov in bogosloveev. S Francoskega so prišli trije, ki tam delajo med našimi ljudmi: gg. Zupančič, Hafner in Kastelic; njim se je pridružil mlad doktor, ki išče še modrosti po svetu, 7 jih študira v Lovvenu, z menoj pa je še prišel en nemški duhovnik, dobri g. Hegenkotter, ki zna slovensko. Dva dni smo se razgo-varjali, kako je tukaj in kako je tam, kake skušnje doživljamo z ljudmi in kako bi se jim najbolje dalo pomagati. Vsi pa smo bili enega mnenja: da je tujina za večino ljudi — poguba. Kaka poguba, to bom prihodnjič povedal. Po našem sestanku sem obiskal g. Zupančiča v severo-zahodnem koncu Francije, pokrajini Calais, izgov.: Kale. (Francoski jezik se namreč čudno drugače izgovarja kakor se piše.) Čeprav sem v Nemčiji navajen na velike reči, sem vendar tudi tukaj strmel nad velikostjo industrije, nad neštetimi rudniki in delavskimi kolonijami, po katerih so skoro povsod raztreseni in potaknjeni tudi Slovenci. — Pa to je le ena velika industrijska pokrajina. Sta še dve podobno veliki bolj na vzhodu Francije, v Loreni, kjer delujeta druga dva imenovana gospoda. A tudi to še ni vse. Slovenci so raztreseni, kakor slišim, v večjih in manjših skupinah, tudi po srednji in južni Franciji, okoli Lijona in kdo ve še kje! Pa ne >samo tu gori pri nas, — slovenske rudarje dobiš na Gornjem Štajerskem, okoli Leobna, Koflacha in tam okoli. Dobiš jih po ogrskih rudnikih, — pre-; eej naših ljudi je prišlo na Nemško z Ogrskega, — dobiš jih v Slavoniji, v Bosni in po rudnikih v Srbiji, kjer sem jih tudi že enkrat iskal z bisago na hrbtu, v kateri sem nosil »oltarc in mašno opravo, in ma~ ševal, pridigal in spovedoval po delavskih kantinah, ker tam ni nobene katoliške cerkve; ljudi pa našel v strašni telesni in duševni zapuščenosti. A tudi to še davno ni vse. Ljudje hočejo — čez lužo. In ker se jih Združene države Severne Amerike branijo, so se vrgli na Kanado, na Južno Ameriko, Argentino, Brazilijo in druge države, kjer jih je veliko tisočev, raztresenih in razkropljenih po strašnih daljavah, da jih nobeden šteti ne more, kamoli obiskati! — Ne vem, koliko naših ljudi je tudi že v Afriki in daljni Avstraliji. Vsaj Dalmatincev je tam precej, o Slovencih ne vem kaj gotovega. To je pravo »ljudsko preseljevanje«. Kmalu bo vsa zemlja naša!... Bi bila, ko bi bili Slovenci povsod, kjer so, gospodarji, ko bi ne bili povsod — malo da ne sužnji. Bom prihodnjič nadaljeval. Novicc iz Betgrada. Zasedanje male a n fante. V Belgradu so se vršila več dni preteklega tedna posvetovanja zunanjih ministrov male antante, to je Jugoslavije, Romunije in Čehoslovaške. Poglobili so prijateljsko razmerje med imenovanimi državami in podpisali prijateljski zvezni dogovor za nadaljnih pet let. Sklenili so, da pristopi k mali antanti lahko še kaka dru-' ga država. Sestanki zunanjih ministrov: češkega dr. Beneša, romunskega g. Miro-nesca in našega dr. Kumanudija imajo velik pomen za mir na Balkanu in za uspešne nastope naših državnikov na sejah Društva narodov. Zastopstvo za zborovanje društva narodov. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kopta Kumanudi je obvestil tajništvo Društva narodov, da bo na sestanku Sveta Društva narodov, ki se bo vršil v Madridu, našo državo zastopal dr. Kosta Kumanudi, poslanik v Bernu dr. Šumenkovič in stalni delegat pri Društvu narodov Fotič ter načelnik političnega oddelka v zun. ministrstvu. Dr. Kosta Kumanudi bo koncem maja odpotoval v Švico, kjer bo obiskal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča. Nato pa bo za Šumenkovičem odpotoval v Madrid. V Madridu bo do druge polovice julija, ko se bo verjetno dr. Marinkovič vrnil v Belgrad. Cestarji in cestni nadzorniki. Gradbeno ministrstvo je izdalo na podlagi čl. 26 cestnega zakona uredbo o cestarjih in cestnih nadzornikih. S to uredbo so podrobno določene dolžnosti cestarjev in nadzornikov cest. Nova in važna določba je, da cestarje ne imenuje več ministrstvo, temveč šefi gradbenih sekcij. Na ta način se je naredilo konec stari praksi, da so bili imenovani za cestarje neuporabni ljudje, ker bodo gradbene sekcije pač dobro poznale ljudi, a bodo tudi mogle vršiti nadzorstvo nad delom cestarjev. To nadzorstvo je odslej tudi njih dolžnost in gradbene sekcije imajo pravico, da slabe in nemarne cestarje odpuste brez vsakega razpravljanja. Za cestarje bodo imenovani mladi ljudje v starosti od 23 do 30 let. Prednost imajo oni, ki so dovršili cestni tečaj, ki so bili železniški čuvaji, nadalje zidarji in oni, ki so služili pri inženjerskih četah v vojski. Začetna plača za cestarje znaša 500 Din mesečno in se zviša potem na največ 900 Din. Vsi cestarji bodo zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev in po 30 letih dobe dosmrtno podporo v znesku 50% njih zadnje mesečne plače. Vsakemu cestarju bo dodeljeno od 2. maja do 8 km ceste, kar je odvisno od kraja, na katerem je cesta. Cestarji mo-21 rajo vsak dan izvršiti potrebna popravila na njim prideljencm odseku ceste. Kontrolo nad cestarji vrši cestni nadzornik in šef gradbene sekcije s svojim osobjem. Cestni nadzorniki so v III. kategoriji državnih uradnikov ali v skupini zvanični-kov. Usposobljenost za III. kategorijo da obrtna šoki ali njim podobne šole. Poleg tega raorsio prosilci zadostiti tudi ostalim pogojem, ki jih zahteva zakon o uradnikih in državnih nameščencih. Tudi cestni nadzorniki dobe svoj določen okoliš, ki v dolžini potov ne sme presegati 80 km. Da bo delo cestnih nadzornikov tem uspešnejše, bodo dobivali nadzorniki posebno krajevno nagrado v znesku 360 Din mesečno. Poleg stalnega nadzorstva nad cestarji morajo svoj okoliš prehoditi vsaj dvakrat na mesec. Oboleli nadzorniki in za krajevno službo nesposobni se morajo prevesti v gradbene sekcije, kjer se jim bo odredilo delo po njih sposobnosti. Kar se tiče pravice do pokojnine, velja tudi zanje uradniški zakon. Za domačo lesno industrijo. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o podpiranju domače lesne industrije. Zakon je določen za dobo desetih let. V bistvu določa: Da bi se zaščitila domača lesna industrija, je minister za šume in rude pooblaščen, da oddaja brez licitacije potreben les iz državnih gozdov samo tistim lastnikom žag, ki so državljani SHS in ki delajo izključno z domačim kapitalom in katerih žage so že obstojale 1. jan. 1929, in so sposobni, da letno obdelajo najmanj 14.000 kub. metrov. Tako bo pomagano našim domačim tvrdkam. Dosedaj so namreč dobivale tuje tvrdke 70% našega lesa. Zakonodajni svet je vzel v pretres zakon o invalidih. Ker je ta snov našega socialnega življenja izredne važnosti, je bil material že davno odposlan članom zakonodajnega sveta, ki so imeli priliko, da ga temeljito prouče. Na prvem sestanku se je, kot smo zvedeli, na podlagi razgovora članov zakonodajnega sveta izrazil zastopnik ministra za socialno politiko, da naj bi ostalo pri starem zakonu, ki pa je seveda potreben spremembe Izkazalo se je, da je pravzaprav stari zakon dober. Treba je le posamezne postavke prenoviti. Tako se je izrazila želja, ki je v zakonodajnem svetu splošna, naj se invalidnina poviša roditeljem padlih vojakov, ker so dosedaj dobivali malo podporo. Druga splošna želja je, naj se stari invalidski zakon spopolni v tem smislu, da se izvede splošen pregled invalidov. Chinoferrin železnato kina-vino je izbor/io, zdravniško priporočeno zdravilo prati slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčiia po težkih in dolgotrajnih boleznib. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CH1NOFERRIN-KLEŠCIC. - Proizvaja tfa: Mr. Mirko Kležčlč, lekarnar, Samobor pri Zagrebu. po smu V vsako hišo Domoljuba! Katoliška cerkev. s Novi svetniki. V vatikanski baziliki sv. Petra so se začeli pripravljati za slovesnosti, ki se bodo vršile ob letošnjih beatifikacijah (proglasitev blaženim). Prvi bo prišel na .vrsto čast. Janez Bosco, ustanovitelj salezijanske družbe, in sicer 2. ju-nija. Naslednje nedelje bodo sledile po vr-sti druge beatifikacije po sledečem redm čast. Terezija Marjeta Redi, bosa karme-ličanka, čast. Klavdij De La Colombiere, duhovnik jezuitskega reda ter spovednik Marjete Alakok, Kozma De Carbonato, armenski duhovnik in mučenik ter čast, Frančišek De Camporosso, lajik kapucinskega reda. s Papež bo zapustil prvič Vatikan dne 30. maja na čelu procesije sv. Reš-njega telesa. Sv. oče bo šel peš iz cerkve sv. Petra, nosil pod baldahinom Najsvetejše, na trgu sv. Petra pa bo z vzvišenega mesta podelil blagoslov. Procesije se bo udeležil ves papežev dvor, diplomatski kor pri sveti stolici in ves kardi-nalski zbor. Itatffa. s Mussolini ns Jugoslavija. Te dni je v zbornici govoril italijanski min. predsednik. O razmerju do države SHS se je izjavil sledeče: Razmerje z Jugoslavijo zahteva pozornosti, miru in hladnokrvnosti, Ko se prijateljska pogodba iz leta 1924, ni obnovila, so se nekateri bali krize. V resnici pa je pogodba, še preden je potekla, postala mrtva črka. Ne bi bilo odkritosrčno, obnoviti prijateljsko pogodbo, ki nikdar ni obstojala. Od tedaj dalje pa se ni zgodilo nič. Mirno pričakujemo razvoja dogodkov. Ne udajamo se praznim upanjem, nočemo pa opustiti nade, da bodo vodilni krogi Jugoslavije končno začeli nasproti Italiji odkrito politiko prijateljstva. ČeBtosIovsška. s Posvetitev stolnice sv. Vida v Pragi so izvršili 14. maja. Veličastni božji hram, ki stoji v Hradčanih, je posvetil praški nadškof. Pri tej priliki so bile velike cerkvene svečanosti. Temeljni kamen za cerkev sv. Vida je bil položen 21. novembra 1334, cerkev so torej zidali mnogo stoletij. Ta hiša božja je med najveličastnejšimi spomeniki gotskega sloga v Evropi. Pri posvečenju je govoril tudi papeški nuncij, ki je izrazil papeževo priznanje za dovršeno veliko delo. Z dograditvijo cerkve sv. Vida v Pragi se prično toletne uradne cerkvene slovesnosti ob priliki ti-sočletnice rojstva češkega narodnega svetnika sv. Vaclava. Franclša. s V višini 7000 m ga jc vrgel veter h aeroplaua. Nenavadna letalska nesreča se je zgodila nedavno na nekem francoskem vojaškem letališču. Vojaški letalec Ali- gTEV. 22. ^mmmmmm^ gret je hotel nadkriliti višinski rekord za vojaška letala. V višini 7000 m je nekoliko zrahljal pas, ki ga je imel privezanega okoli telesa. Naenkrat pa je močan veter zagrabil letalo in vrgel pilota iz aparata. K sreči pa je imel pilot na hrbtu privezan padobran, ki se je takoj razpel, tako da je pilot nepoškodovan prišel na zemljo. Letalo pa je navpično strmoglavilo na zemljo in se popolnoma razbilo. Španija. s Svetovna razstava je bila otvorjena pretekli teden v španski Barceloni. Pri otvoritvi so bili navzoči kralj in kraljica, ministrski predsednik Plimo de Rivera in drugi odličnjaki. V barcelonskem pristanišču so zasidrane francoske, portugalske, italijanske in angleške bojne ladje. Tudi velik del španske bojne mornarice je do-šel tja. Poljska. s Nemiri iu lakota. V vzhodni Galiciji je v zadnjem času večkrat prišlo do kmet-skih nemirov. Ukrajinski mali kmetje v okraju Drohobič, ki so bili ogorčeni radi prikrajšanja njihovih pašnih pravic, so do smrti pretepli dva vladna komisarja, na kar je prišlo do hudih spopadov z močnimi orožniškimi oddelki, v katerih je bilo ranjenih več oseb. Mnogo kmetov so zaprli. — V okolici Vilne še vedno traja lakota in zahteva nadaljnje žrtve. Poljska vlada je iz državnih žitnih zalog poslala pomoč stradajočim. Amerika. s Nenavadna sodba ameriške porote. Porotno sodišče v Points Ville v državi Kentucky je obsodilo šestletnega otroka Karla Marhana na 50 let mladostne ječe, ker je ubil svojega očeta. Otrok se je z drugimi otroci igral. Sprli so se radi nekega železa in ko je posredoval oče, ga je sin ustrelil z revolverjem. Dasi po zakonih države Kentucky otroci pod 10 leti ne morejo biti sodno zasledovani, je sodnik razpravo vodil in dovršil in otroka obsodil, ker je vseh 12 porotnikov soglasno potrdilo krivdo. Med razpravo se je otrok brezskrbno igral z drugimi otroci. Ta razsodba je gotovo edina te vrste na svetu. s Razno. V Clevelandu so umrli: John Perko iz vasi Breg fara Zagradec; Neža Bizjak roj. Špenko iz Dola pri Ljubljani; Frank Pintar iz Rakeka; Jožefa Mikuž iz Logatca; Jakob Pečan iz Pol. gradca. — V Chikagu je preminul Alozij Retel iz vasi Mrtvice fara Leskovec pri Krškem. — V Marion 111. v Ameriki se je vršila te dni sodnijska razprava. EarI Bowman je tožil »Wooday Stores Inc«, ker mu je 19me-sečni otrok umrl vsled mleka, ki ga je kupil od dotične družbe. Mleko je bilo menda zastrupljeno od kovinaste posode. Sodišče je razsodilo: »Wooday Stores Inc« »nora plačati Bovvmanu za umrlega otroka 380.000 Din odškodnine. Drobne novice. Dragoceno soho, predstavljajočo ne- Pesa, pekel in poslednjo sodbo, je podarila francoska vlada papežu. d Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega velesejina v Ljubljani se bo vršila na praznik sv. Rešnjega Telesa dne 30. t. m. ob pol dvanajstih dopoldne. Na to še posebej opozarjamo, ker feo se vsi naši vele-sejmi doslej otvarjali na soboto. Takoj po svečani otvoritvi bo velesejem splošno dostopen. Poslovne ure so vsak dan nepretrgoma od osmih zjutraj do devetnajstih zvečer. Velesejem bo trajal clo vštetega 9. junija. d Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se slučaji, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinacijo k "'Iravnikom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svojci tem potom opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr. delavsko lcnJ:žico, legitimacijo društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet. d Pretekli teden so se ustanovile okrajne blagajne, v Brežicah (predsednik Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah), v Kamniku (preds. Ferdinand Novak, župan iz Vrhpolja), v Kranju (preds. Brodar Janez, posestnik iz Hrastja), v Litiji (preds. Hinko Lebinger, župan v Litiji), v Logatcu (preds. Gabrijel Oblak), v Kočevju (preds. Fran Grebene), v Novem mestu (preds. Dular Josip, trgovec in posestnik v Vavti vasi), v Črnomlju (preds. Pavlin Bitnar, župnik v Črnomlju), v Radovljici (preds. Vinko Resman, župan v Radovljici), v Krškem (preds. zdravnik dr. Murgelj v Krškem). d Nova frančiškanska cerkev v Bel-gradu. Dne 13. junija bodo belgrajski frančiškani položili in blagoslovili temeljni kamen za svojo cerkev. Katoličani v Bel-gradu'so razmeroma že zelo močno zastopani. Dosedaj so bili razdeljeni na tri cer- kvene župnije. Frančiškani sami so morali cerkvene obrede opravljati v neznatnih prostorih in so posedovali dosedaj samo samostan. Načrt je izdelal profesor na ljubljanskem vseučilišču arh. Plečnik. d Važno imenovanje. Za šefa odseka in namestnika šefa centralnega tiskovnega urada v predsedstvu vlade v Belgradu je imenovan bivši narodni poslanec g. Franc Smodej. d Denar nam ponujajo. Iz zanesljivega vira v Belgradu poročajo, da je naš londonski poslanik dr. Gjurie obvestil finančnega ministra dr. Švrljugo o ponudbi nekega angleškega konzorcija, ki ponuja jugoslovanski državi posojilo v znesku 15 miljo-nov funtov. Finančni minister je dal dr. Gjuriču navodila, naj prične z zastopniki konzorcija pogajanja glede posojila. V jugoslovanski valuti bi znašalo posojilo ca. 4 milijarde dinarjev. Kakor pravijo poučeni krogi, bi dobila Jugoslavija posojilo pod najugodnejšimi pogoji. d Nekaj o prodaji soli. »Trgovski list« piše: »Iz nekega kraja na Dolenjskem smo dobili sporočilo, da posamezni trgovci še vedno niso na jasnem, da ne smejo k monopolski ceni za sol ničesar priraču-nati. V dotičnem kraju so trgovci posebej zaračunavali vrečico in sicer po 25 par, samo ako je odjemalec prinesel s seboj kakšno drugo posodo, vrečice niso zaračunavali. Finančna kontrola jo dotične trgovce ovadila, zaplenila jim je zalogo soli, in čaka jih poleg tega še kazen. Da se trgovci v drugih krajih obvarujejo take škode, jih opozarjamo na določilo člena 8 pravilnika za veliko prodajo in malo prodajo soli, ki se glasi: »Mali in veliki prodajalci morajo prodajati sol, če jo prodajajo na drobno, po določeni monopolni ceni. Za svoj trud in za stroške ob prodajanju in iransporti-ranju soli imajo pravico clo odstotka, ki se računi od 100 kg čiste teže soli in ki ga določa minister za finance na predlog 70% svoje vrednosti je izgubil boljše-viški denar »červonec«. Prve vatikanske znamke bodo prišle v promet letos 1. junija. 47,500 ton kavčuka so porabili Ama-rikanci v letošnjem aprilu. Obtok bankovcev v Italiji je znašal koncem aprila 16300 milijonov, zlata rezerva pa 5126 milijonov lir. 10 000 ljudi gre lahko v novo cerkev sv. Vida v Pragi. Mnogo madžarskih špijonov je na Češkem. Bivšega grškega samodržca Pangalosa so zopet zaprli. V mohamedansko vero se je zapisa! bivši sovjetski veljak Trocki, ki je sedaj v Carigradu. Z neko filmsko igralko se je zaročil bivši nemški princ Louis Ferdinand. Mnogo Nemcev iz Amerike obišče v poletju Evropo. 360.000 parov nogavic je pogorelo v tovariji volnenih pletenin v Ašu na Češkem. Več kot 2 milijardi prebivalcev ima po najnovejših vesteh naša zemlja. 950 hiš je zrušil potres v Sukriju v Turčiji. Obvezen pouk v nemščini so uvedli v vse višje šole v Rusiji. Potresni sunki se še vedno ponavljajo v Perziji. Angleški prestolonaslednik se bo menda zaročil z neko švedsko pr;ncesinjo. Carigrajsko časopisje piše, da hoče Mussolini svojo starejšo hčer poročiti z vsemogočnim Kemal pašo. Službo organisto in cerhvenika se razpisuje v Št. Jurju pod Kumom. - Tajništva zmožni organist bi dobil tudi službo občinskega tajnika. Tajniška plača po dogovoru, — 2 u p n i urad Št, Jurij pod K u in o m. upravnega oiibora samostahie monopolne uprave.. Provizija za te stroške znaša za maloprodajo kamene in briketirane soli 30 Din za 100 kg, za maloprodajo mineralne in morske soli pa 50 Din od 100 kg. S to provizijo mora vsak trgovec kriti stroške prevoza in predajanja soli, torej tudi vrečic, al- 3 Din, glavni dobitki lepi in večje število manjših. Vabimo, da pridete v obilnem številu na našo tombolo. Okoličani boste lahko videli, kako hišo postavljamo. Pravijo, da bo prav čedna hiša; ko bo izdelana, bomo videli. Torej, 2. junija le pridite gledal in pri bogati tomboli poskusiti srečo! Če bi pa deževalo, bo tombola 14 dni pozneje, to je v nedeljo 16. jun. SAVI, J K. Te dni so se izvršile volitve dveh jiregledni-kov računov za »Združbo oddaje el. toka« Savlje-Kleče. Izvoljena sta bila gg. Ignac Mrhar z 52 glasovi, Kainjan Kušar z 49 glasovi. Nasprotna kandidata pa sta dobila: Iv. Hvaslja, bivši upravnik 10 glasov, Jcško Škrl pa 11 glasov. Za vasi Savlje in Kleče je naloženo pri občini 15.7C0 Din. Za ta denar je zaprosil bivši odbor »združbe«. Oblastni odbor kot nadzorstvena instanca nad občinami je odklonil izročiti denar. Sedanji odbor bo napravil primerna pravila in prepričani smo, da bo potem dovolil izplačati denar. ADLEŠICI. Bivši župnik g. Iv. šašelj, Iti je tu služboval nad 30 let, je praznoval pred kratkim 70 letnico svojega rojstva v St. Lovrencu ob Temenici. Želimo mu vse dobro. — Pota. Stranska, ki vodijo v gozdove in vinograde, ljudje sami prav pridno popravljajo. Glavna pot — cesta Črnomelj—Adlešiči — pa ima še vedno dosti malih klancev, ki bi se z malimi stroški odstranili. Bodo pač čakali, da se bo čez čas še kak politični govornik ob nje spotaknil. — Most bi bil potreben. Ustanovil se je pripravljalni odbor za napravo broda čez Kulpo. Nekateri mislimo, da bi bilo bolj modro delati most, čeprav več stane. Nekaj bi dal ljubi., nekaj karlovački obl. odbor, nekaj bi dali listi, ki bi imeli od mosta posebne koristi, nekaj pa sploh vsa okolica. In most bi se lahko postavil. Vse se naredi, če se hoče in hoče. — Vreme imamo bolj hladno in deževno. Zato lepo kožejo polja. Trla j>a ne. Mnogo trt je ludi uničila huda zima. Kakor se zdi, bodo listi, ki niso še vina izpili, to kapljicp. lahko prodali. — Veselica. Na Vnebohod je imelo »Tribuško gasilno društvo« svojo veselico na vrtu tovariša Segina. Bilo je lepo. Le eno bi radi opomnili. Samo en ple« je, ki ga moremo dekletom priporočali: lo je vsakdanji jutranji ples z metlo. — Druge plese brci škode — še več — v svojo korist lahko dekleta opustijo. — Knjižnica. V nedeljo 26. maja se odpre občinstvu nova, lepa knjižnica, ovoril bo ob tej pri. liki g. župnik iz Črnomlja. Hvala vsem, ki so za knjižnico kaj darovali. SVIBNO PRI RADEČAH. Izmed številnimi vojaki, ki so v začelku svo, tovne vojne morali vzeti slovo od svojega doma, so jih ni vrnilo 32. Tem vojnim žrtvam so domačini postavili spomenik. Z veliko požrtvovalnostjo so šli vsi na delo, zbirali so prispevke in pomagali pri delu. Spomenik stoji na lepem prostoru poil farnim pokopališčem pod starim gradom Ostrovr-liarjev. Prostor je dal brezplačno na raz]>olago pu. sestnik Ivan Kavšek. Betoniranje in druga dela so izvršili domačini s prostovoljno tlako. Na dan slovesnega odkritja je kljub slabemu vremenu pri-hitelo mnogo ljudstva od blizu in daleč, da počasti spomin na padle. Iz Ljubljane dospeli bivši vojni kurat g. Fran Bonač je daroval sv. mašo. Radeška godba je poglobila svečanost; prav tako radeško pevsko društvo »Kum. in domači pevci. G. Bonač nas je s svojim v srce segajočim govorom popeljali na krvave poljane in nobeno oko ni ostalo suho. Po blagoslovitvi spomenika so se vršile molitve. Po končanem obredu so pristopili sorodniki padlih ter položili pred spomenik neštete vence, med nji. mi velik trnjev venec, ki ga je položil za »Odbor za postavitev spomenika* njegov predsednik g. Josip Povše. SV. GREGOR. V petek, dne 24. maja je pri Vintarjih umrl HO letni posestnik Janez Vintar, Dičile so ga izredne vrline. Njegova domačija leži na krasni višavi, loda tile skrajne meje gregorske župnije, vkljub temu je bilo on in vsa njegova obilna družina zvesto vdan domači cerkvi, s svojimi vrlimi sinovi je bil prvi podpornik pri zidanju društvenega doma in zvest pristaš naših društev in naročnik skoro vseh naših časopisov. Bil je dolgo vrsto let obč. odbornik iu sploh mož spoštovan doma in daleč ra-okrog. Njegova hiša je bila kakor gostišče sv. Bernarda v švicarskih Alpah. Pri Dolšakovih je dobil okrepčila, kogarkoli je nanesla pol lam mimo. Bodisi duhovnik ali usmiljeni bral, frančiškanski fra-ter ali samostanske nabiralke, pa ludi orožnik, fi-nancar in drug popotni uslužbenec se je ondi poživil za nadaljno poj. g PREČNA. Velika žalost je obiskala Korbarjevo družino v M. Bučni vasi Pogrebci so odnesli iz hiše na jio-kopališče k sv. Janezu na Dol. Kamencah komaj 24 letnega fanta, ki je umrl na posledicah malarije. Ta se ga je lotila, ko je kot vojak služboval v Ohridu. Zelo veliko je trpel v bolezni. Bog ga jc rešil vsega trpljenja na zemlji; naj se veseli v nebesih, — Zelo lep spomeriik v svelovni vojski padlim vojakom bomo postavili na prostoru med cerkvijo iu šolo. Dela smo oddali kamnoseškemu mojstru v Bršljinu Jožetu Zagorc. Prispevkov še mnogo potrebujemo; komaj eno tretjino smo šele nabrali. Prosimo vse rojake — kjerkoli so — naj prispevajo kar največ in čim prej morejo. — Trta Ilič kaj »korajžnon ne poganja; pač pa so strni lepe. Bog daj, da bi ostale lepe do jiožetve. — Na sv. Antona dan bomo imeli škofa pri nas, ker bo sveta birma. JEŽICA PRI LJUBI,JANI. V nedeljo dne 2. junija ob 10 dopoldne se bo vršil v Savljah redni in izredni ohčni zbor Sfrojile zadruge r. z. z o. z. v Savljah.TJačelsivo je v seji dne 20 I. m. izključila 7 članov; šest ker so zahtevali izredni občni zbor, enega, ker je kritiziral načelnika. Sklep načelstva je protizakonit, ker so se člani posluževali samo pravic, ki jim pritičejo po S 29 zakona z 9. aprila 1873, št. 70' drž. zak. in S 2» zadr. pravil. — Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani nam je naročilo: »Vsi izključeni člani imajo praviro voliti in biti voljeni. Občni zbor določa ali se člani izključijo ali ne, Če bi se iiključili) morajo izključeni tožiti načelstvo in sodišče bo razveljavilo protizakonit sklep načolstva.< Pozivamo vse člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora, pazijo na vse protizakonitosti, če bi se morebiti vršile ter vabijo izključene člane 1 odhOr. Dosti je protizakonitostil — Ing. šubelj. Tujina - mačeha. Ves one, ki bi se vendarle izseljevali, moramo s poukom pripraviti na vse te nevarnosti, da se bodo znali varovati verskega, moralnega in gmotnega propada. Oče Tobija je veliko poučeval in svaril svojega sina, preden ga je izpustil v tujino. Sel je celo nekoliko časa z njim in mu na poti še enkrat pokladal zlate nauke za tujino v srce. Naš Gospod je isto naredil s svojimi ačenci. Kako mili so nauki, katere jim je dajal pri zadnji večerji in na poti na vrt Getsemani. Enako stori vsak dober oče, ko mu *in odhaja v tujino. Tudi domovina bi morala narediti isto, ako bi hotela izpolniti svojo dolžnost do otrok, ki hite v tujino. Pa je domovina to nalogo vršila? Ne. Zato treba v prihodnjosti sprejeti v »aš program tudi pouk izseljencev pred odhodom, ki naj vsebuje sledeče točke: 1. Versko bi se morali opozoriti prav esno, da je tudi v tujini Bog nad vsakim človekom in pod človekom strašno peklo. Tudi v tujini je dolžan vsakdo najprej Bogu služiti, najprej si iskati božjega kraljestva in njegove pravice, ker le tako mu bo vse drugo »navrženo«. Versko življenje je podlaga tudi moralnega m gmotnega življenja. Zato naj se svare, da gredo samo v kraje, kjer je tudi cerkev, kjer bodo mogli vršiti tudi svoje verske dolžnosti, hoditi vsako nedeljo k sveti maši. Saj je vse eno, kje so. Povsodi se živi in zasluži, v kraju, kjer je cerkev in kjer je ni. Zato bi se jim moralo zabičevati, da naj nikar ne ostanejo dolgo v kraju, kjer bi verskih dolžnosti ne mogli vršiti. Skušnja iz Združenih držav jasno spričuje, da so najlepše uspehe v tujini dosegli oni izseljenci, ki so poskrbeli najprej za svojo vero. Poizgubila, propadla pa je večina onih, ki so to zanemarili, ki so mislili samo na zaslužek, samo na telo, prav nič pa ne na dušo. Kolikrat sem čul izgovor naših izseljencev, ki so rekli: »Mi nismo prišli v Ameriko, da bi v cerkev hodili, temveč da bi kaj zaslužili.« Take besede pričajo o strašnem materializmu, ki nam ni v čast. Poučiti bi se morali tudi, kako se opravi sv. spoved pri duhovniku, ki jih ne razume..Zvečine imajo spovedniki po vseh takih mešanih krajih v spOvednici knjižice, kjer so vprašanja o najglavnejših stvareh vesti v vseh jezikih. Tudi ni težko se v nekoliko mesecih naučiti jezika toliko, da se more človek spovedati vsaj enega jezika tako, da ga spovednik razume. Dostikrat se izseljenci izgovarjajo, da ne morejo k spovedi, ker ne razumejo jezika. Toda za vsakdanje življenje se pa prav kmalu toliko nauče, da se vse lahko zmenijo s tujci. Tudi je skoraj povsodi že kak slovanski duhovnik. Posebno poljskih je že povsodi veliko. Vsakemu izseljencu naj bi se dala v roke knjiga.'»Slovenski Gofine« ali »Evan-geljska zakladnica«. Ko gre v tujo cerkev, kjer ne razume pridige, si pa med tem časom lahko iz te knjige prebere sam evangelij in kratko razlago. »Amerikanski Slovenec« prinaša za vsako nedeljo že več let posebno pridigo za take kraje. Zakonske može je treba posebno resno opozarjati na svetost zakonske zvestobe v tujini, na njegove dolžnosti, da skrbe tudi iz tujine za svojo družino, da jih prej ko preje dobijo za seboj. " Slike strašnih bolezni kot posledica nemoralnosti bi bile uspešno svarilo pred moralnim propadom. Tu bi se možem moralo kar naravnost povedati o vseh številnih in usiljivih priložnostih, katere jim bo tujina nastavljala, da jih pripravi ob težko prislužene žulje. Posebno moška mladina bi se morala o vsem tem jasno poučiti in posvariti. 2. Glede potovanja bi se morali poučiti na zemljepisni karti, kod se bodo vozili, skozi katere dežele in mesta se bodo peljali, kaj je tam zanimivega, pa tudi kake nevarnosti za njih moralo in denar so po teh krajih in na potovanju. Koliko naših ljudi je okradenih in goljufa-nih na potu, ker niso poučeni in takoj vsakemu zaupajo. Pariz in pristanišča so posebno nevarna mesta za to. Navodila bi se jim morala dajati, na koga naj se obračajo v sili, t. j. na jugoslovanske konzule, katerih prva dolžnost je, da varujejo svoje ljudi in jim pomagajo Z našo nmetno mošfovo esenco „flo$fin" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 30'-. po poŠti Din 50'—. Dobi se samo v dropreriji A. Kane sinova. Ljubljana in drogeriji Wolf ram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 83. RAZNO Ali vonj cvetlic usmrti človeka? Po romanih se čita o smrti zapuščenih ljubic, povzročeni po o-mamljivem vonju rastlin. Naravoslovci pravijo, da v cvetlicah ni snovi, ki bi usmrtila človeka. Vonj rož, hiacinte, lilije omamlja človeka in po starih poročilih tudi usmrti, v novejši dobi pa taki primeri niso znani. Na nekatere ljudi vpliva vonj močno, na druge malo ali pelo nič. Znano je, da je smrad gnilega jabolka učinkoval r.a Goetheja, jo je bil na peselu pri Schillerju, tako silno, da so ga morali odnesti na srež zrak. So ljudje, ki ne prenesejo nobenega vonja in so za vsako stvar strašno občutljivi, drugi pa prenesejo vse. Moderni vzori. Nemški časopis »Ker ICreis«, ki izhaja v Hamburgu, piše, da se v naši dobi lep človek preveč ceni, kakor so v srednjem veku človeško lepoto premalo upoštevali. Nasprotno pa te vzor dobrega in resničnega človeka stopil v ozadje, Ženski svet, ki ne polaga dovolj važnosti na Svoj račun z Gospodom je sklenila brez težave: preprosta otroška duša, ki se je ni bil dotaknil svet in ki se je že dolgo pripravljala na ta resni trenutek. Vedela je namreč bolje, nego je slutila njena okolica, kako blizu je bil, čeprav je nemir tega jutra še pospešil njen konec. Po končani spovedi je prišel njen soprog. Novico je bil zvedel, tik preden je stopil v hišo, ker ga razposlani sli niso bili našli. V groznem strahu in popolnoma nepripravljen je dal duška svoji ljubezni do nje. Heleni je zopet zardelo bledo lice in iz oči ji je zasijal žarek ljubezni; toda bil je uničen tudi ravnokar pridobljeni mir. Alfred je poznal le sebe in svojo bolest; niti' opazil ni, da so stali okrog nJega tujci. V Heleninem srcu pa se je poleg ljubezni do moža oglašala še ena sveta ljubezen. Čutila je, da. ji ne preostaja desti časa več in je poklicala svojega otroka. Mož je skoraj ni slišal; toda grofica, ki je bila sama mati, jo je razumela in je namignila Kurtu, naj pride bliže. To je še vedno držal deklico, ki ga vsa preplašena in boječa ni hotela izpustiti. Zato io je prinesel bliže in jo dvignil k materinemu divanu, da je ta lahko 'objela otroka. Toda bodisi, da ie občutila Helena ljubosumnost, ker ji je podajal deklico tujec, bodisi da je hotela opozoriti moža na svojega otroka — z nervozno naglico je porinila dečka nazaj in položila moževe roke okrog' deklice. Bilo je v tem dejanju nekaj, kar je dedka užalilo; stopil je korak nazaj m preko cela se mu je razlila živa rdečica. »Bodite mirni,« je prijazno rekla grofica. »Jaz sem vam tuja. Naključje me je privedlo k vaši bolniški postelji. — Dovolite mi, da vam strežem, dokler ne pride vaš soprog. Sem že poslala ponj.« Hvaležno jo je pogledala bolnica in trudne oči so se zopet zaprle. Prsi pa so se ji težko dvigale in iz njih je prihajalo votlo hropenje. Grofica je skrbno gledala bolnico; videla je črne sence, ki so ji legale okrog oči in potezo, ki ji je pačila usta. Ozrla se je tudi na bližnjo okolico. Poleg potne ure je ležal molitvenik; rožni venec, ki je ležal na gubah obleke, je bržkone zdrknil iz bolničinih rok. Grofica se je odločila. »Ali želite še s kom govoriti, preden pride vaš soprog?-« je vprašala tiho, a razločno. N Bolnici so se zopet odprle oči, počasi in težko, a v njih je bila popolna zavest. Ustnice so se ji urno premikale, a bila je brez glasu. Roka pa je vendar napravila na čelo in prsi znamenje, ki ga je grofica razumela. Kot v odgovor je napravila tudi ona znamenje križa. Moj domači kaplan, vzgojitelj mojih sinov, je tukaj,« je nato rekla tiho in razločno. »Ali hočete njega ali pa pošljem po tukajšnjega duhovnika?« Helena je proseče sklenila roke. »O, takoj, takoj,« je zajecljala, »moram še toliko povedati.« Grofica ji je takoj ustregla. Kurtu se je posrečilo pregovoriti deklico, da se je -odstranila. Oklenila se ga je okrog vratu in pustila, da jo je nesel v sosednjo sobo, kjer je skoraj brez zavesti sedela stara Ana. Kaplan je pristopil k bolnici. Bil je še zelo mlad. Posvečen je bil pred kratkim in je bil takoj nastopil mesto vzgojitelja v grofovski hiši; to je bilo prvič, da je moral svojo službo vršiti ob smrtni postelji. Helena ga je nekaj časa vprašujoče zrla. Z njegovega obraza je sevala popolna nvladoetna čistost in svetost nje« 0" v stiski. Po vseh večjih mestih in pristaniščih so že tudi karitativna društva v obrambo izseljencev. Treba je dati izseljencem naslove na ta društva in jim dati s seboj priporočilna pisma. Res se ne rabijo vsikdar. Velikokrat se pa le zgodi, da se rabijo._ (»"'fr-) Casteimorto. Pred tremi leti pa — bil je približno prav ta-le čas — sem se nekega dne vračal s kratkega sprehoda proti domu. Po rebrih pred mestom je povsod cvetlo, ptički so prepevali, beli oblaki so jadrali po nebu in vse je bilo tako svetlo in dehteče, da mi je srce vriskalo v prsih in mi je prišlo na misel: sedaj glej, ti izsušeni pisarniški škrtač, celo tebi vžiga ta aprilski dan kri! Tudi ob cesti med vHami, po kateri sem se pravkar počasi premikal, so bili vsi vrtovi že v polnem cvetju ter so žvrgoleli kosi in slavci izmed vej pinij in lavorovega grmičevja. Bliže preti mestu so ponehale vile in so se vrstile starejše hiše. In ena od teh, palača srednje velika, a izredno lepa v oblikah, je že od nekdaj zbujala mojo pozornost. Nič na vsej zgradbi ni učinkovalo vseljevo, a vsak nadzidek nad oknom in vsak okrasek je živel zase, a se je vendar podrejal dobro vidni jasnosti in ritmični harmoniji celote. Ko sem torej prišel mimo palače in se je njena fasada kot pomlajena kopala v pomladanskem solncu, sem jo kot navadno pogledal od vrha do tal. Vendar se pa tedaj moje oči niso utegnile naslajati na njenih klasičnih črtah — kajti drug, nov prizor jih je takoj pritegnil nase. Obojna vrata so bila — kot po- navadi ne — široko odprta iu skozi kratko, temno vež.) sem pogledal na majhno dvorišče z vodnjakom, kjer se je vse lesketalo od soln-ca. V zadnji steni je bil zidek za vodnjak, obdan z belimi marmornatimi kipi in okoli in okoli se je spenjalo cvetje glicin v bohotni izobilici. Sredi dvorišča je pa stal majhen voz z dvema belima konjema. Zadaj je sedel lakaj v rdečem fraku z iskrečimi se zlatimi našivi, za vajeti je pa držala mlada gospodična. Njeno mladostno obličje je osenčal širokokrajeri, s cvetjem okrašen slamnik, lesketalo se je pa od rožnatega odseva solnčne svetlobe in se je z belo pomladansko obleko vred ljubko odražalo od svetlo modrega cvetja v ozadju. Skratka prizor je žarel v vriskajočih barvah in je bil vendar tako neizrečeno nežen, da se mi je zdelo, da je stara palača šele tedaj dobila svoj pravi smisel in svoje pravo življenje. Že sem hctel odtrgati oči od tega nenadnega prizora, ko se je voz premaknil. Nehote sem se ustavil in se umaknil vozu. Na mlado gospodično dotlej nisem prav nič mislil — imela je svoje mesto v sliki kot glicina ali livreja z zlatimi našivi in ji je dajala kvečjemu prav posebno nežen okrasek. Sedaj pa sem se iz neposredne bližine zavedel tudi njene lastne lepete in prav čudno mi je postalo pri srcu, ko me je pri srečanju pogledala z voza naravnost v obraz in me z lahnim priklonom smehljaje se pozdravila. Da dama pozdravi duhovnika, to ni, kot gotovo veste, nič posebnega. Tedaj pa je to vendarle nekako posebno vplivalo name. Ali je bil vzrok pomladanski dan, ali čar prizora, ki sem ga pravkar videl — moja duša in moji čuti so bili vsekakor bolj vzdraženi kot sicer in na vsej poti, ki mi je še preostala do doma, sem v duhu videl cvetoči obraz. In sicer prav njegov smehljaj je vzbu. jal mojo posebno pozornost. Ali sem tako nerodno obstal, ali pa sem morda v ljubko človeško bitje strmel tako neumno zamak-njeno, da se je moralo radi tega smejati. Tudi naslednjih dneh so se moje misli še pogosto povračale k vedro veseli palači, v solncu se kopajoči glicini in k nežni ženski postaviti. Nato pa se je svetlo pisana pomladanska slika zabrisala v mojem spominu dotlej, ko sem nekega dne tnlado damo, ki je tedaj vodila konja, slučajno srečal pred neko cerkvijo. Ta-koj sem jo spoznal, četudi je bila sedaj oblečena v preprosto temno obleko; in ko sem ravno premišljeval, ali naj pozdravim, se je že lahno priklonila, sedaj pa s povešenimi očmi in brez smehljaja. Ali je le prej nisem nikoli opazil, ali mi je pa usoda hotela nastaviti zanjko, — skratka, odslej se je najina pot — kjerkoli že — križala vsaj na vsaka dva dni in vselej sva se pozdravila. Kmalu sem vedel tudi že za njeno ime — bila je Marija iz odlične, bogate rodbine — vedel za njen prostor v cerkvi in se razveselil vselej, kadar sem kje ugledal lepi, s kot noč črnimi lasmi obrobljeni obraz. Dalje tudi zdaj še niso šle moje misli in želje. — To se je izpremenilo šele, ko sem se z Marijo seznanil osebno in me je večkrat obiskala, ali pa sem bil jaz povabljen v marki-zovo hišo. Nečem Vas utrujati s pripovedovanjem, kako je prišlo do vsega tega in kako je neopazno kot samo od sebe napredovalo. Le nekaj moram pripomniti: tega potoližjega osebnega občevanja nisem povzročil jaz, in če na nesrečni usodi, ki je prišla nad naju, zadene Marijo kaka krivda, more biti samo ena, namreč ta, da je nič hudega sluteč gladila pot. govega stanu, kar mu je dajalo neko častitljivost, ki (je presegala njegova leta. Zato mu je mogla zaupati in mu naložiti veliko skrb, da jo bo v njenih željah zastopal pri soprogu. In glej čudovito naključje: malo besed ščebljajočega otroka mu je omogočilo, da je takoj do dobra spoznal njen položaj in jo razumel v nekaj besedah, kar je bila neskončna olajšava zanjo. Njegov svet se je strinjal z njenimi željami in ko mu je izročila svoje volilo, tičoče se otroka, je zadobila že dolgo nepoznani mir. Z bistrim pogledom, kakor ga često Imajo umirajoči, je Helena to takoj opazila in iztegnila roko proti dečku; namignila mu je bliže, da se je sklonil nizko k njej. Bil je to krasen dečji obraz in iz velikih, rjavih oči so tekle nevzdržne solze, ker ga je tuje trpljenje globoko ganilo. Helena je kakor vprašujoče zrla vanj, nato pa je slabotno dvignila roko in jo kot v blagoslov položila na njegovo kodrasto teme; njene ustnice so hotele izgovoriti besedo »hvala«, toda po-padel jo je suh kašelj in jo prekinil. Robec, ki so ga ji pritisnili na ustne, je zopet pobarval temnordeči curek, da so se vsi navzoči prestrašili. Bilo je dobro, da je prišel slednjič zdravnik, ki je uveljavil ves svoj •ugled, čeprav je moral priznati, da je tu njegova umetnost brez moči. Otroka .je velel odstraniti; moža ■je vzel kaplan v svojo družbo; grofica pa je ostala, zvesta delu ljubezni, pri bolnici ter pridno in skrbno pomagala. To je bila dolga, huda noč, ko se je se mlado Življenje borilo s smrtjo. Šele ob jutranjem svitu je bal boj končan. * * * Preteklo je osem dni. Helenino truplo le že tri dni počivalo v zemlji. Soprog je prebolel prvo ne-(em^rno bridkost; življenje je zopet zahtevalo svoje. yWfica se je s svojo praktično pomočjo kar najmar- ljiveje zavzela za družino, v katero jo je bil na tako izreden način privedlo naključje. Nora je ostala popolnoma pod njenim varstvom, da bi otrok manj čutil izgubo matere. Sedaj naj bi se vse povrnilo v navadni red, ki gre nemoteno svojo pot preko grobov. Ravnatelj Karsten je hctel zapustiti kraj, kjer je bil doživel toliko žalosti; tam ni mogel »tvoriti svojih predstav. Prišel je, da odvede svojo hčerko in se poslovi od grofice. Zdaj, ko ni bilo treba več njene pomoči, se je odlična dama prvič zopet zavedla razlike stanov in čudno se ji je zdelo, da mora moža takega stanu sprejeti kot sebi enakega. Grofica Degenthal je pripadala po svojem rojstvu in možitvi k najodličnejšim in najbolj zaključenim plemiškim rodbinam. Bila je plemkinja malone ostarelih nazorov, ki je poznala in iskala občevanja le v sebi enakih krogih. Toda kakor smo videli, se ni ognila, če je bilo za bližnjega kdaj treba kaj storiti. Bila je narava, ki ni poznala posebne srčne nežnosti in ljubeznivosti, a krepek značaj, v katerem je bilo vse urejeno po izredno močnem čutu dolžnosti. Da je pomagala tujcem, je bilo dolžnost krščanskega usmiljenja in grofica bi se ne bila ustrašila niti najnižjega posla. Kakor hitro pa njena pomoč ni bila več nujno potrebna, je tudi želela, da bi se njih pota ne križala več. Alfred Karsten je bil nekoč sam preblizu tem krogom, bil jim je po svojem mišljenju tudi še sedaj preveč soroden, da ne bi tega občutil, celo razumel. Umel je popolnoma točno obdržati svoje lastno stališče. Grofici je pri tem ugajal njegov mirni, samozavestni nastop, njegove preproste, uglajene oblike. srčne lastnosti, se tem boli oklepa zunanje lepote. Nagon za vnanjo jepoto j« zlasti polizob-raženemu svetu popolnoma izpodrinil čut za moralne lastnosti. Kljub temu velja pa še zmeraj, da spada k popolnemu človeku ne samo lepota, ampak tudi resničnost in dobrota. Dvoje plemen, V časopisu »EuropSische Re-vue« je učenjak Alfonz Paquet napisal zanimiv članek o preteklosti in Rrihodnosti Slovanov in emcev. Med drugim tudi pravi: Mi Nemci imamo ponosno dvatisočlet-no zgodovin, preteklost, visoko razvito civilizacijo, mi smo ljudstvo mestnih naselj in industrijske organizacije, ki je v vseh trenutkih služila zapadu. Slovani so pa skupina nastajajočih narodov, ki črpa iz svežih sit zemlje, iz kmečkih oblik vzhodnoevropske kulture. Slovan jc danes samostojen in življenskih sil poln zgodovinski tip. Dobiček, katerega imajo boljševiki od alkohola. Med svetovno vojno ie bil v Rusiji prepovedan alkohol. Boljševiki so prodajo žganja zopet dovolili in je uporaba monopolnega žganja v zadnjih letih silno narasla. V letih 1925./26. je prišlo na Vse drugo pada name in teži mojo ubogo dušo.« Mož je za trenotek prekinil pripovedovanje, potopil čelo v dlani in zbiral svoje misli. Skozi bršljan se je ukradel solnčni žarek, je zdrznil prek mojega kozarca in črnine v njem; ko je nasproti sedeči zopet dvignil pogled, je žarek zadel prav njegov izraziti obraz, visoko čelo in ognjevite oči. Razumljivo je bilo, da je ta moška lepota morala vplivati in da je pobožno, neizkušeno in pred svetom gotovo skrbno zavarovano žensko srce moglo pasti v njeno oblast, posebno še, ko je vse drugo, način govorjenja, lepo doneč glas in vse kretnje, ko je vse to pričalo o plemenitem mišljenju in živahnem duhu. (Dalje.) Radio. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba. — Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Eorzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra, — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 30. maja: 0 Slovesno pritrkavanje iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 10.30 Koncert tria Glasbene Matice iz Ptuja. — 11.30 Otvoritev vele-sejma; nato koncert godbe Dravske divizije. — 15 Reproducirana glasba. — 15.30 Calderon: Stanovitni kraljevič — drama v 3 dej. Izvaja ljublj. kat. društvo rokodelskih pomočnikov. — 16.30 Petje ljubi, rokodelskega pom. Vmes godba terceta ljublj. kat. društva. — 18 O pomenu rokodelskih društev, predava prof. dr. Joža Lavrenčič. — 20 Evharistični oratorij, izvaja cerkveni zbor iz Viča. —■ 21 Religiozna glasba, izvaja Radio-orkester. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila. Petek, 31. maja. 18 Primerjajoče veroslovje. — 18.30 Gospodinjstvo. — 19 Francoščina. — 19.30 Iz glasbenega sveta. — 20 Pevski solistični večer gdč. Rohrmaniiove. Vmesne točke izvaja na citre gg. Loes-keia. — Koncert Radio-orkestra. Sobota, 1. junija. 18 O športu, — 18.30 Nem-Včina. — 19 Zgodovina Slovencev. — 19.30 Delav- ska ura. — 20 Koncert Radio-orkestra. — 20.80 Prenos zagrebškega programa. Nedelja, 2. junija. 10.15 O pomenu Rdečega kriza. — 10.30 Zatiranje plesni ter drugih bolezni na vinski trti, — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Priljudni komisar, izvaja člani nar. gled. Reproducirana glasba. — 10 Miran Jare: »Razbojnik Mo-roz<, lutkovna burka v 1 dej., po motivu Milčin-skega Tolovaja Mataja v ribniškem narečju (prenos iz velesejmske razstave mešč. šol. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 20 Koncert kvarteta Glasbene Matice. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 8. juuija. 18.80 Ceščina. — 19 Francoščina. — 19.80 Zdravstveno predavanje. — 20 Spominski večer Srečka Kosovela: recitira C. Debevec — 20.30 Koncert Radio-kvarteta (šlagerji). Torek, 4. junija. 18.30 Sprehodi okrog Cerkniškega jezera. — 19 Nemščina. — 19.30 Naše sosednje države. — 20 Drama. — 21 Koncert Radio-orkestra. Sreda, 5. junija. 18 troški kotiček. — 18.30 Iz rastlinstva. — 19 Srbohrvaščina. — 19.80 Prenos opere. NAZNANILA. n V nedeljo ». junija ob 13 se bo vršilo v Pod-strmu pri Fr. Rozmanu čebelarsko predavanje. Predaval bode g. profesor Verbič. K obilni udeležbi vabi odbor čebel, podružnice v Vel. Laščah. n Orlovski odsek v Verdu, priredi v nedeljo dne 2. junija t. 1. ob pol 4 popoldne odsekovno javno telovadbo v »Matjaževki« v Verdu. Po telovadbi prosta zabava in srečolov. Vabimo I n Hrušiška orlovska srenja priredi 9. junija popoldansko javno prireditev v Zadobrovi pri g. Gartražu (Kajžarju). Ob 18 odhod izpred društvenega doma v D. M. v Polju v Zadobrovo. Točno ob pol 4 popoldne javen nastop, med javnim telovadnim nastopom govori presvetli pomožni škol dr. Rozman, pri celi prireditvi igra godba iz D. M. v Polju. Po telovadbi koncert in prosta zabava. Na dan prireditve' vozita dva avtobusa g. Pečnikarja od Marijinega trga na telovadišče in sicer na vsake pol ure. Ljubljančani in iz okolice vljudno vabljft-ni. — Odbor. m—»tam mi........i...........................11 Nove knjige. Conan Doyle: Izgubljeni svet. Roman. Ljudska knjižnica, 31. zvezek. Ljubljana, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 233. Cena broš. knjigi Din 24.—, v celo platno vezani Din 32.—. Conan Doyle-ve povesti, detektivske zgodbe in romane pozna ves svet in prevajajo jih vsi narodi, saj je malo pisateljev v svetovni književnosti, ki bi znali že na prvih straneh vzbuditi tako živo zanimanje is razvijati nato zgodbo tako napeto, kakor ravno ta znameniti Anglež. Slovenci ga imamo prevedenega že precej in tudi bravci naše »Ljudske knjižnice« se ga gotovo že spominjajo po »Znamenju štirih«, vendar najde vsak nov prevod takoj najširši krog interesentov v vseh slojih. Prav posebno zanimanje bo gotovo vzbudilo še zlasti to delo, ki nas vodi v svet, slovenski književnosti doslej še nepoznan, a zato tembolj zanimiv. Opisuje nam znanstveno potovanje prof. Challengerja in tovarišev v srce Južne Amerike, v področje gornjega toka Amazonke, kjer preiskujejo sredi neizmernih pragozdov ozemlja, na katerem žive še prazgodovinske pošasti. 2e potovanje samo je popisano velezanimivo, a bivanje v kraljestvu prazgodovinskih nestvorov je risano z uprav neverjetno domišljijo, živahnostjo in barvitostjo. Sredi veleromantižnih doživljajev, čudovitih naključij, smrtnih nevarnosti in nečloveških naporov ter junaštev vstaja pred bravcem prazgodovinski svet s svojim živalstvom in rastlinstvom, kakor si ga predstavlja duhoviti pisatelj. Strašni dinosavri in ptero- 8 osebo 1.7 litrov, leta 1926. in 1927. že 2.9 litrov in 1927./28. 3.6 litrov. Temu sorazmerno se množijo tudi aretacije radi javno dokazane pijanosti. K temu nekai vzgledov v Številkah za Leningrad: 1923: 2088, 1924: 11.103, 1925: 32.954, 1926 : 95.000 in 1927: 113 tisoč aretacij. V ieiili J923./24. so znašali riaavni dohodki na •azprodanem alkoholu 2 odstotka celotnega državnega proračuna 1924. 1925.: 5.3%, 1925./26.: 8-4%, 1. 1926./27. 10.9% in 1927./28,: 12%. V gostilni. Kmet: »Lov-io, prinest ga po! litral« - Krčmar prinese vino, sosed nalije in pije. -"Kaj je pa novega, Lov-ro?« . »E, voda mi sili v klet, vodal« - Sosed: Saj sem to vedel že po rrvem požirkul« Zakaj riba molči? šolarja Mihec in Jurček sla se razgovarjala o živalih. »Nekatere živali pa "najo res čudne lastnosti,« je dejal Mihec. »Kako čudno je n. pr., da nba vedno molči. Kaj more biti temu vzrok?« - »Ti se temu čudiš?« je začudeno vprašal Jurček. "Le poskusi pod vodo govorili|. Globoka resnost, sled velike žalosti, je dajala lepim potezam še veojo izrazitost. Deklica se je mudila še pri Kurtu, ki se ji je bil posvetil v tem položaju z nenavadno skrbjo, kakršne bi ne pričakovali od dečka. Najprej so spregovorili one malopomembne vsakdanje besede, ki naj spravijo pogovor v tek, če še ni dolgo od tega, o čemer se boji človek govoriti. »In vaša hčerka,« je rekla grofica, ko je po nekaterih toplih besedah omenil svoj odhod, »ali bo šla z vami?« Bolestno mu je zadrgetal obraz. Za trenutek je zasenčil svoje oči z roko, kakor da se mora zbrati za odgovor. »Ne,« je rekel nato z jecljajočim glasom, »zgubil bom vse hkrati. Kaplan mi je povedal želje moje žene glede hčerke... in te mi bodo svete. Vedel sem za njeno mnenje že poprej in morda je imela prav, češ, da se za vzgojo hčere ne spodobi življenje, kot je moje. Zato bom ustregel njeni prošnji. Kaplan je bil tako dober, da mi je preskrbel potrebne naslove in moje prvo potovanje bo imelo namen, da spravim svojo hčerko kam v samostan.« »V samostan!« je zastrmela grofica. »Vam se zdi tudi to nasprotje veliko,« je rekel z lahno ironijo. »Jaz sam bi se ravnal pri svoji hčeri po drugem načelu; toda, kakor rečeno, materina želja mi mora biti zapoved. Tudi ona je bila vzgojena v nekem samostanu in to ji je ostalo posebno pri srcu... Naj bi postal moj otrok ljubezniv m dober, kot je bila ona!« je rekel in obraz mu je zopet prevzela temna žalost. _ . »Veliko žrtvujete, treba vam je priznati,« Je vljudno rekla grofica, »in v tolažbo vam bo zavest, da je otrok v dobrih rokah.« Molče se > priklonil, ne da bi še dalje raz- pravljal o stvari. Zdaj je vstopil kaplan ter mu izročil nekaj pisem in priporočil, ki jih je želel za omenjeni namen. Moža sta si molče stisnila roki; dnevi bridkosti so ju bili zbližali. »Nora,« je rekel zdaj ravnatelj, »pridi, najin čas je potekel.« Deklica pa, ki se je bila z dečkom oddaljila k oknu, ni pazila na to. »Vzemi tole,« je ravno rekel Kurt in ji potisnil majhen otroški molitvenik v roko. »Vzemi tole za spomin na te dni.« »Zapiši vanj svoje ime,« je prosila. »Nikoli ga ne bom pozabila, ker si bil tako dober; pa je vendar lepo, brati ga takole notri... tudi dneva in leta ne pozabi.« Deček je vzel svinčnik in ji ustregel. »O, ti pišeš veliko več!« je zaklicala in mu zrla preko rame. Deček ji je urno- položil roko na usta. »Ne govori vendar tako glasno,« je rekel nepotrpež-ljivo. »Ali znaš brati? Pa tiho!« »Če ljudje se ločijo, na svidenje si voščijo,« je brala Nora. »Kako lepo!« »Tako, a ne smeš tega nikomur pokazati,« je rekel v deški plahosti, da ne bi kdo opazil izraza njegovih čuvstev. »Kaj mi boš pa ti dala za slovo?« je vprašal in jo dvignii kakor pero na okensko polico. Deklica je naredila resen obraz in premišljala nekaj' trenutkov. »Ali hočeš tole?« je vprašala nato, pograbila šop svojih črnih valovitih kodrov in mu jih ponudila. »Tudi očka je vzel od mame tak spomin,« je pristavila naivno. Dečka je posilil smeh in vendar je zardel. Za njegovih trinajst let ie bila ta primera nekoliko preveč. daktili, ogromne povodne kače in slične pošasti, hudobne človeške opice in jamski ijudje, vse to se vrsti kakor v filmu pred strmečim bravcem. Ker je tudi prevod gladek in domač, ni prav nobenega dvoma, da bo seglo po tem velezanimivem romanu staro in mlado po mestih in po deželi. Trpežna in lična oprema ter nizka cena sta uvedli »Ljudsko knjižnico ;< že itak v vse plasti našega naroda. Dečva Letošnji dečvin vzorec notr?lj-roženl;r.ivl-rožmarin! Nabavljajte ga pri vseli Irgovcihl Momliož meter Din 18'—, svila Din 35"— Žene iu dekleta slovenske, dokazilo svojo narod o zavest z nošojo Dečve domačega oblatila nageljna-roženkravla rožmarina. ZAHVALA. - Ob priliki prebridke izgube našega sina in ljubljenega bratca TONETA se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji njegovi poti. Posebno pa se zahvaljujemo čč. vodstvu kn.-šk. zavoda, gg. profesorjem, njegovim sošolcem, ki so ga tako lepo počastiji z ganljivim petjem in govorom, tomišeljškemu č. g. župniku za njegov ganljivi govor, g. kaplanu z Iga, ižanskemu pevskemu društvu, gasilskemu tomišeljškemu društvu, tomišeljski šolski mladini ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Še enkrat prisrčna zahvala vsem! _ Tomišelj, dne 27. maja 1929. Rodbina Svetelova. Edino najboljši šivalni stroji in pletilni svit. ..DubietT stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le Jos. Pefelinca Grlimer, anicr Najnižje cene! Tudi na ohrokel Uubiiana blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno, ne Vleči a garancija. ™nPVvež0 pšenitno moko staro in novo KORUZO, debele otrobe, laner.c tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedršici. Najboljše KOSE svetle, sive, turške, koroške, z garanciio, SRPE, prave Berjiman, OSLE - prodaja po najnižjih cenah A. SUSNIK, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Največjo zalogo prvovrstnih polfedelsKih stroje* najde le le pri tvrdki Schneidcr d Vcroišch trgovina z železnino in poljedelskimi stroji i Ljubljani, »unafska cesta 10 ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in se Vam priporoča za nakup : mla-tilnice, gepeljna, trijerja. čistilnice, sajnih mlinov in stiskalnic ali preš za sadje in grozdje, slamoreznic, reporeznic, raznih plugov ter ostalih strojev iu orodja za kmetijstvo. Dolgoletne skušnje v tej stroki in ugodni nakup iz prvovrstnih tovarn Vas bo prepričalo, da dobite tukaj za Vas pripraven stroj po najnižji ceni in predno drugje kupite, oglejte si raje prej zalogo zgoraj imenovane tvrdke. t V ( Bolni na pljučih! Mnoge tisoč ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, I ki je že tnooge rešila. Ta se lahko uporablja I I pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča. ' I pljir a polagoma poapne in bolezen izgine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje I metode ler jo radi priporočajo. Čimprej j I začnete z mojim načinom prehranjenja, tem-bolje za vas. Popolnoma zastonj I dobile mojo knjigo, iz katere boste črpali 1 I mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik tazpošlje skupno samo 10.000 komadov brespfaino I pišile takoj, da boste tudi Vi med srečnimi prejemniki knjige. Gcorg Fulgner, Berlln-Neukttlln, Riugbahnstrasse 24. Abt. 617. Mali oglasnik s celim inventarjem ob kaki reki se Kče v najem ev. se kupi. Naslov s! i /.ve v upravi po l št. 5766. Hlodi! 'iias,uve cm naprej kupi i salto množino parna žaga V.Scngneti Ljubljana. za gorenj.kolodv. za kovaško obrt sprejmem Hrana in staoo-vanje v hiši. - Matevž Platiša. pod 1(0 ski kovač, Log 0 p. Škofja Lok.i. Hižo b Črnomlju za vsako delo, priden, pošten, štev. 115. sposobno za vsako obrt. PRODA iz pro,tc roke Me.lko Gašper. 3 '/j oralov njiv, 5 oralov go'.da, k. šenice za 6 voz krme in vinograd z 2000 trtami — Kupci naj se obrnejo na lastnika sa mego. oomočnika -=—iščem. Pltča po dogovoiu. - Marija C a n k u r, Šenčur pri Krau u. Posredovalnica f| fl P1M P Ljubljana, Mi- HMiilli! klošičeva e. 2., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavijus JVomicc Zla*' . Maribor.57 ltSstrove.nl CENIK dobite »stonj.-^BS Zahtevajte g« od skladišč* MEINEL IN HEROLD tovarna ilublt. gramofonov In harmonik B. Lorger MAIIBOB Slev. 10/-B Violin, od Utn M-, HoSne harmonike od Din 85'-. Tmiihurtce od Din 98'—. Gr.mofonl od Din 845'- d«H«. mesecev na Palma namesto 2 meseca na usnju Wt I 1 M G as! I ! u U ! OenvsJJ^ M i i * izaeiuiek UMU H nv«0 g j j 1 I i ! ! 1J 6 1 i ! • namesto Z !! \ U !! Doaaj^J^ea^ 1 .-m I n & M 11! ! ! n! , t I tj lo^m-ajrL^ 2 ^L1 ' • i za perilo samo Persil! To je prava pomoč! Enoglasno doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom - polovico manj dela/poceni pranje ir» neoporečno perilo! - tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila. sW os\a^v\\\ Pej^lPcrsil JT7- T: ( Birmanske ure za dečke od Diu 49-60 naprej Birmanske /.upestne ure od Din 98'— naprej Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici H.SUTTNER Srebrne vratne verižice(Colliers) od Din 20 — naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85 — naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Na konici KfO^A v malo vole po jedi prašek pospešuje PREBAVO — urejuje STOLICO odstranjuje takoj zdravi odvisno želodčno kislino gorečico bljmanje - vzdigo\anje - slab duh iz ust in želodca; želodčni in črevesni katar, ture v želodcu, hemeroide, bolezni na jetrih. KJ V lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navodilom Din 4 — Prvovrstna gonili^ jermer^ in mlinsko-tehnlčne potrebščine priporoča tvrdka Sadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Najboljši m nafehonomicnefšl EICKIROPlOfORJI iz znanih čeških tovarn Skodovt Zavodi v Plziiiu se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Zastopstvo Sftodovlh zavodov. Ljubljana Selena u rž ova ulita št T. Telefon 2966. Najpopolnejši ST0EU/ER šivalni stroji ea Šivilje, krojače »n čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit« stroj, oglejte s! to izrednost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenburg. ul. 6 Brezplačen pouk. 15 letno f unitvo. ILepola — zdravje! Obojo potrebuje prave nege, loda samo z zdravstveno zanesljivimi sredstvi, kot Fellerjeva Etsa-pomada za obraj ter zaščito kože (ludi proti solnčiiim pegam), i adalje Eisa-poinada za rast las. 2 lončka za vnaprej poslanih 40 Din Fellerjeva Elaa mila zdravja in lepote, vsebujejo dobro delujoče sestavine C6 vrst: lilijino, rumenjakovo, glicerinovo, J b0raks0v'0, kairanovo ter milo za britje) Od < teh na poizkus 5 komadov po izbiri za vna- | prei poslanih 52 Din, dostafi LEKARNAR ' FELLER, STUBICA DONJA, Elsatrg IS lir- i vatslta. Za izmivanje glave Elsa Sbainpoon i 3 Din 30 p. I Svoji le svojim! Kdor želi imeti harmonike pravega, domačega izdelka, iz najboljšega materijula, naj si jih ogleda pri prvi jugoslovanski izdelovalnici, kalera jamči dve leti za svoje najboljše solidno delo. Kupite harmonike v Ljubljani na Velesejmu, ki bodejo razstavljene v paviljonu „J" štev. 673, od 3». mifa do unija. Kdor pride med časoin na velesoiem, naj se sigurno zslasi pri tvrdki Franc huder pos'a;a Drenov grič. Pošta vrltniha Jamčim 2-leti. Cene globoko znižane. NajboliSa in vačvrst. vina dobite najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: Gospobanka ...,. .»„ ® " fMikloiiieva cesta 10) Izvršuje vse vrste bančnih Kapital fa reZerVe skuPn0 nad Din 16,000,000 -, vloge nad Din 360,000.000' poslov pod na jugodnejšimi pogoji. — Glpvno in največje zastopstvo v Slove Telefon št. 2057. 2470 in 2979 Podružnice: Prodaja obve/.nic 7% drž. invest. posojila tor 2'ls°lo ____? »»'»»Biriv« - vojne odškodnine in vseh nlji za prodajo srečk Držav- . ' ~ - - y " fl^g j HT^relffJ, vrst vrednostnih papirjev psanoor, Novi Sad, Sombor, Split, Sshenik tudi na obroke pod ug01 ne razredne loterije Bled, Ceiie, Djakovo, Kočevje, Hrani, nimi pogoji. Izdajalelj: Dr. F ram Ki.Iutcc. V Urednik: Franc Zabrel. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel