Obzor Zdr N 2000; 34: 11-5 11 POKLICNA IDENTITETA SLOVENSKIH MEDICINSKIH SESTER PROFESSIONAL IDENTITY OF SLOVENIAN NURSES Ana Ladi Škerbinek UDKlUDC 616-083:614.253.52 DESKRIPTOR:I: zdravstvena nega; medicinske sestre DESCRIPTOR:: nursing care; nurses lzvleček - V članku je predstavljena samopodoba in poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester. Podatki so zbrani z anonimnimi vprašalniki, ki so bili posredovani izbranemu vzorcu medicinskhh sester in zdravstvenhh tehnikov. Dobra poklicna identiteta je zelo pomembn,, saj je vedno povezana s tem, kako nas drugi vidijo in presojajo. Uvod Na oblikovanje predstave o sebi vplivajo vsa življenjska okolja in vsi medosebni odnosi, ki jih posameznik vzpostavlja v teh okoljih. Na predstave o sebi prav tako pomembno vpliva prevladujoča družbena vloga, ki jo je posameznik sprejel v teku življenja. Poklicno delo je zelo pomembna človekova dejavnost, saj zapolnjuje kar tretjino dneva. Pri razvoju identitete je najpomembnejši element, brez katerega ne moremo govoriti o razviti identiteti, sprejetje samega sebe z vsemi svojimi omejitvami, prednostmi in pomanjkljivostmi. Vse te spretnosti in sposobnosti pa se lahko pridobijo le v procesih vsakodnevnega komuniciranja v socialnih okoljih. Ravno zaradi tega je delovno okolje tako pomembno pri razvoju identitete. Tako kot za vsako družbeno vlogo, veljajo tudi za vlogo medicinske sestre določena pravila, norme vedenja, nanjo se vežejo posebna pričakovanja in predstave, kakšen naj bo posameznik, ki je sprejel vlogo medicinske sestre. Pri odraslem je pomembna značilnost oblikovanja predstave o sebi tudi to, da to ni več enosmeren proces. Odrasli imamo to moč, da sami aktivno posegamo v oblikovanje predstave o sebi. Zdravstveno nego zadnja leta opredeljujemo kot samostojno stroko. Pri dokazovanju samostojnosti pri drugih poklicnih skupinah pogostokrat naletimo na nasprotovanje, nerazumevanje in nepriznanje. S preoblikovanjem zdravstvene nege v samostojno stroko seje posledično spremenila tudi vloga medicinske sestre. lz pomočnice zdravnika medicinska sestra postaja strokovni delavec, ki se mora samostojno odločati, kaj narediti za bolnika, kaj je strokovna vsebina nje- Abstract - The article presents self image and professional identity of Slovenian nurses. The data have been gathered by means of an anonymous questionnaires applied to a chosen pattern of nurses and nursing technician.. Positive professionll identity is extremely important because it is always linked to the way others see andjudge us. nega dela, dobiti za to vsebino pristanek bolnika oziroma varovanca in za to tudi odgovarjati. Obenem pa ostaja še vedno tesno povezana predvsem z zdravnikom in opravlja po njegovem naročilu številne medicinsko tehnične posege. Zaradi vseh teh razlogov predvidevamo, daje poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester v preoblikovanju, če že ne trdimo, daje v krizi. Samopodoba in identiteta odraslega lzraz identiteta je izpeljan iz latinske besede idem, kar pomeni isto. Samopodoba in identiteta predstavljata osrednjo duševno strukturo osebnosti. Pomeni tisto, kar včasih imenujemo »jaz«. ldentiteta je sinteza vseh predstav o samem sebi v organizirano celoto. Podoba, ki jo oblikujemo in nato vzdržujemo o sebi, je pomembna zlasti zato, ker vpliva na naše vedenje. Ravnamo tako, da pri tem zavestno, še bolj pa nezavedno, pazimo, da je naše ravnanje v skladu s samopodobo oziroma vsemi našimi identitetami. V teku razvoja posamezniku druge osebe pomagajo, da si ustvari svoje glavne »identitete«. Rezultat vsega tega je samopodoba, predstava o tem, kdo pravzaprav smo - od nje pa je zelo veliko odvisno v našem ravnanju in v našem življenju. Med najpomembnejšimi sestavinami naše samo-podobe so predvsem tiste »identitete«, ki zadevajo najpomembnejše vloge in identifikacije v življenju posameznika - spolna identiteta, generacijska identiteta, družinska, poklicna identiteta, narodnostna identiteta. Ana Ladi Škerbinek, VMS, prof. ped., Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana-Polje 12 ObzorZdrN2000;34 Napačno je razmišljati, daje pri odraslem identiteta za vedno oblikovana in da odrasii ne doživljaoo krizo identitete. Res je, daje trdneje oblikovana, vendar problem nastopi vsakokrat, ko si mora človek zaradi sprememb v lastnem življenjskem okolju neprenehoma zagotavljati občutek in zavest kontinuitete. Odrasii si torej ohranja identiteto in ustvari predstavo o sebi na podlagi medosebnih odnosov, v katere vstopa in jih v določeni meri tudi sooblikuje, hkrati pa na podlagi rezultatov lastnega dela, ki mu vlivajo samozavest in pogum. Delovno okolje in poklicna identiteta Življenee odraslega človeka, vsaj tako se zdi, je za večino povezano z delom, zato je poklicna vloga v dobi odraslosti pomembaa sestavina posameznikove identitete. Težave s poklicem se vedno odražajo tudi v občutjih identitete in samopodobe. Problem za posameznikovo identiteto lahko predstavlja tudi stopnjevana poklicna spremenljivost, kar je za poklic medicinske sestre zadnja leta prisotno dejstvo. Vsebuje ne eni strani spreminjanje poklicne vloge, na drugi strani pa tudi spremenjene razmere v zdravstvu. Druga dilema, ki je v poklicu medicinske sestre izjemno prisotna zaradi poudarjenega ženskega poklica, je, kako uskladiti poklicno delo in naloge na družinskem področju. Obstajaoo trije modeii reševanja: - usmeriti se v kariero na račun družine; - usmeriti se v družino na račun kariere; - omogočiti ženskam, da bodo nosečnott in posvečanje družini lažje povezaee s poklicnimi obveznostmi in kariero. Seveda je najbojj sprejemljiv tretji mode,, ki pa terja veliko od posameznikov v družin,, na primer zakonca, veliko pa tudi od družbe za bolj fleksibilne možnosti poklicnega dela. Posameznikova zaposlitev je danes še vedno eno izmed ključnih mest za vzpostavitev njegove identitete. To dokazujejo tudi nezaposleni, ki zaradi spremenjene identitete preživljajo hude osebnostne krize. Posameznik, ki vse samozaupanje in samospoštovanje gradi na delovnih uspehih, že ob najmanjšem neuspehu postane depresiven in izgubi zaupanee vase. In ni večje nesreče zanj, kakor je upokojitev ali celo izguba dela in s tem povezana materialna varnos.. Pri zahodnem človeku stopa v ospredee tudi proces izgradnee in nenehne rekonstrukcije poklicne identitete, ki sili ljudi v zrelih letih v strokovno izpopolnjevanje in usposabljane.. Zaradi vse večjih sprememb poklicev in vsebin dela pa se od zaposlenhh danes ne zahteva več le funkcionalna znanja, temveč gre vse bolj za premik v samem odnosu do dela. Za to pa sta pomembii vsaj dve vrsti sposobnosti: - specifične (funkcionalne, poklicn)) sposobnosti, ki se zahtevaoo za opravjjanee določenega dela; - posebne delovne sposobnosti, ki se manifestirajo v tem, koliko in kako je posameznik zmožen hoditi vzporedoo s časom in igrati igro moči v specifičnem delovnem okolju. Sem vključujemo sposobnosti, kot so samospoštovanje, sprejemanje, selekconiranje, kritičnost, tolerantnost, prevzemanje odgovornosti in samozaupanje. Poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Splošno sliko poklicne identitete sem ugotavljala z lestvico nezadovoljstva z zaposlitvijo in kontrolnimi vprašanii počutja. Drugi del vprašalnika sem sestavila na podlagi nekaterih dejstev, ki vplivajo na našo predstavo o sebi v zvezi s poklicem in zaposlitvijo. Ker pa se ta lahko močno razlikuee od predstav,, ki jo imajo o nas drugi, sem ta del vprašalnika posredovala tudi predstavnikom drugih poklicev v zdravstvu in s tem dobila podatke: 1. kaj medicinske sestre mislimo o sebi, kako vidimo same sebe; 2. kaj drugi mislijo o nas; 3. kaj posamezne medicinske sestre mislijo, da drugi mislijo o njih. S to metodo treh pogledov lahko dobimo dokaj realno sliko o sebi. Pomembaa značilnott oblikovanja predstave o sebi pri odraslem je tudi, da to ni več enosmeren proces. Kakšno predstavo bodo imeli drugi o nas, je odvisno tudi od naših odnosov z njimi. Drugim ves čas zavedno in nezavedno sporočam,, kako se počutimo, ali smo uspešn,, ali nas tarejo težave. Pozitivna predstava o sebi močno vpliva tudi na odnose z drugim. Če imamo o sebi visoko mnenje, ga bomo izražali besedno in nebesedno, in takšno mnenje bodo večinoma dobili tudi drugi, če pa bomo o sebi govorili slabo, negaiivn,, češ kako nam nič ne uspe, bomo v očeh drugih sčasoma izgubili ugled in jih s tem sami prepričaii o naši majhni vrednosti. Vprašalnike sem posredovala 250 medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, vrnjenih sem dobila 218, kar je 87,2 %. Ostalim poklicem v zdravstvu sem poslala 145 vprašalnikov in jih dobila vrnjenih 110, kar pomeni 75,86 %. Tako število je dovolj visoko, da lahko z gotovostjo interpretiramo rezultate, seveda pa jih ne moremo uporabljati enako zanesljivo za celotno množico medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, posebno še, ker je razmerje višjih oziroma diplomiranih medicinskih sester in na drugi strani zdravstvenih tehnikov I:1, kar pa za zaposlene v zdravstveni negi ni značilno razmerje. Tako lahko že vnaprej sklepamo, daje zaradi poklicnega statusa lahko celo boljša kot v resnic.. Odstotek vrnjenih vprašalnikov, tako medicinskih sester kot ostalih poklicev v zdravstvu, ocenjujem kot dovolj visok, da lahko sklepam na eni strani o visokem interesu medicinskih sester in na drugi strani o nakloneenosti do njih. Škerbinek AL. Poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester 13 Obdelava vprašalnikov medicinskil in zdravstvenih tehnikov sester Tab. 2. Lestvica nezadovoljstva z delom (2) Odgovorilo je 205 žensk in 13 moških a1i 94 % žensk in 6 % moških. Stari so povprečno 36 let in imajo povprečno 17,5 let delovne dobe (najmanj 1 leto in največ 35 let). Glede na to lahko sklepamo, da so osebe vzorca v življenjskem obdobju, za katerega je značilna relativna ustalitev in stabilnost. Negotovosti zgodnjega odraslega obdobja so premagane (zaključek šolanja, pridobitev poklica), problemi zrelih let (kriza srednjih let) še niso prisotni. V vzorcuje 8,71 % samskih, 17,80 % jih ima stalnega prijatelja, 11,93 % jih živi v izvenzakonski skupnosti, 63,30 % jih je poročenih, 7,31 % ločenih in 0,92 % sta ovdovela. 80,28 % jih ima otroke, od teh 11 3 po enega in 2/3 po dva otroka, zelo redki tri ali štiri, 19,72% je brez otrok. Po izobrazbeni strukturi je odgovorilo 48,62 % zdravstvenih tehnikov, 44,03 % višjih medicinskih sester, 3,67 % diplomiranih medicinskih sester in 3,67 % fakultetno izobraženih medicinskih sester. Približno 15 % vprašanih delajo kot menedžerji zdravstvene nege /glavne, odgovorne medicinske sestre), ostali neposredno v zdravstveni negi. Tab. 1. Področja zdravstvene nege Področja zdravstvene nege - Internistika - Kirurgija - Ontologija - Pediatrija - Nevrologija - Ginekologija - Psihiatrija - Gerontologija - Ambulantna dejavnost - Zdravstveni domovi - Socialni zavodi - Posebni socialni zavodi Vprašalniki so bili poslani in vrnjeni z vseh področjih zdravstvene nege - internistika, kirurgija, onkolo-gija, psihiatrija, ginekologija, pediatrija, specialistične ambulante, zdravstveni domovi, patronaža, zdravstvena vzgoja, gerontologija oziroma socialni zavodi in posebni socia1ni zavodi. Prvi del ankete za medicinske sestre in zdravstvene tehnike je bila lestvica nezadovoljstva z zaposlitvijo s 15-imi vprašanji. Šest vprašanj je vsebovalo pozitivne trditve (tab. 2). Rezultati so vsekakor vzpodbudni. 95,41 % vprašanih svojo službo oziroma delo ocenjujejo kot zanimivo in dovolj zahtevno, kar pomeni visoko zadovoljstvo s poklicem. Še višjije rezultat pri ujemanju s svojimi sodelavci, nekoliko nižji pa pri razumevanju sodelavcev in po- 1. del-pozitivne trditve e Trditev Da Ne 1. Moja služba je zanimiva in dovolj zahtevna 95,41 % 4,95 % 8. Dobro se ujamem s svojimi sodelavci 96,79 % 3,21 % 11. Sodelavci me poslušajo in razumejo 88,53 % 11,47% 14. Sodelavci mi pomagajo pri težavah kadar imam slab dan 83,48 % 16,52 % 2. Ustanova v kateri delam, skrbi zame in mi je naklonjena 73,85 % 26,15 % 7. Šef oziroma moj predstojnik me podpira, kadar imam slab dan 63,30 % 36,70 % moči le-teh, če si v težavah. Ocenjujemo lahko, da medicinske sestre in zdravstveni tehniki ne bi smeli imeti večjih težav v medosebnih odnosih s sodelavci. Nekoliko nižji rezultati so pri trditvah o podpori ustanove in podpori predpostavljenega, če sem v težavah, kar pomeni manjšo občutljivost (samo še 63,30 % je odgovorilo, da jih predpostavljeni podpira) menedž-menta za svoje zaposlene, ali pa prevelika pričakovanja zaposlenih. 9 vprašanj vsebuje negativne trditve: Tab. 3. Lestvica nezadovoljstva z delom (2) 2. del-negativne trditve Vprašanje Da Ne 6. Živim v stalnem strahu, da me bodo odpustiii 4,13 % 95,87 % 4. Ustanova v kateri delam me obravnava kot smet 4,58 % 95,42 % 12. Karkoli naredim, moj šef vedno najde ~apako 5,04 % 94,96 % 10. Sef me nadzira in mi grozi 7,34 % 92,66 % 9. Služba me peha čez rob mojih sposobnosti 11,01% 88,99 % 3. V službi me je strah, počutim se neprijetno in v stresu 17,43 % 82,57 % 13. Ustanov,, v kateri delam, je vseeno, če se kdo poškoduje med delom 11,47% 88,53 % 15. Ustanova, pri kateri sem zaposlen, delavca izkorisii in nato zavrže 12,38 % 87,62 % 5. Pri delu imam sovražnike 12,84 % 87,16 % Odgovori na vprašanje strahu zaradi odpusta iz službe so pozitivni samo v 4,13 %; izraženi so bili predvsem pri medicinskih sestrah, zaposlenih v zdravstvenih domovih; kar kaže na razmeroma varno in gotovo zaposlitev. Na vprašanja 4, 12 in 10 je pozitivnih odgovorov od 4,58 % do 7,43 %, kar je še vedno razmeroma malo. Pri odgovorih na trditve številka 9 in 3, kjer je že 11,01 % in 17,38 % vprašanih odgovorilo pritrdilno, dajih služba peha čez rob sposobnosti in da se počutijo neprijetno in v stresu, je visok odstotek, ki kaže na stisko v zvezi z zaposlitvijo. Lahko ga povezujemo z visokimi rezultati utrujenosti na delu, kar je razvidno iz drugega dela vprašalnika. 14 ObzorZdrN2000;34 Rezultati na 13. In 15. Vprašanje z 11,47 %in 12,84 % kažejo, da kar malo čez desetino vprašanih ne zaupa več svojemu delovnemu okolju. Trditev »pri delu imam sovražnike« z 12,84 % pozitivnih odgovorov - večina jih je bilo med medicinskimi sestrami, ki so vodilne v zdravstveni negi, ne izstopa. Drugi de! ankete je spraševal v štirih trditvah po razpoloženju v zadnjem mesecu inje bil samo kontrola prvemu delu ankete. Tab. 4. Razpoloženee v zadnjem mesecu Vprašanje Da Ne 1. Si se počutil samozavestnega in optimisiičnega 75,69 % 24,31 % 2. Si imel veliko energije 66,06 % 33,94 % 3. Si se počutil izčrpanega 49,54 % 50,46 % 4. Si bil utrujen 66,06 % 33,94 % Na vprašanje utrujenostije pritrdilno odgovorilo kar 66,06 % vprašanih in skoraj polovica na vprašanje, ali so se počutili izčrpane. Vsekakor poklic medicinske sestre, kjer je poleg fizične zahtevnosti dostikrat še hujši psihološki stres in obenem bremena družinskega življenja, ne ostajajo brez posledic. Drugi del ankete je vseboval trditve, ki se neposredno nanašajo na delo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in rezultati so prikazani v obeh tabelah. V peti tabeli so prikazani odgovori medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov o tem, kaj le-ti menijo, da njihovi sodelavci mislijo O njih, in odgovori sodelavcev, kaj ti dejansko mislijo o njih. S tabele 5, kjer je prikazana slika o medicinskih sestrah z metodo treh pogledov, nas takoj zbodejo v oči nižji odstotki odgovorov »zelo drži« in »drži« na posamezne trditve, ko odgovarjajo medicinske sestre, kaj Tab.5. Zelo Včasih Ne Sploh Šl. Vprašanje drži Drži drži drži ne drži _______________________% % % % % 1. Za svoje delo imam ustrezno znanje 22,02 65,60 10,09 1,83 0,45 Mislijo, da imam za svoje delo ustrezno znanje 15,59 68,80 13,76 1,83 Za njihovo delo imajo ustrezno znanje____________21,81 60,00 16,36, 1,81 Izobraževanje 2. Želim se dodatno poklicno izobraževati 37,78 44,49 14,22 5,50 Menijo, da si želim dodatnega izobraževanja 14,68 53,21 23,85 8,25 Za njihovo delo bi jih bilo potrebno dodatno izobraževati 18,18 32,72 36,36 9,09 3,64 Zelo Včasih Ne Sploh Šl. Vprašanje drži Drži drži drži ne drži _______________________% % % % % Samostojnott 3. Pri svojem delu sem samostojen 34,86 53,21 11,47 0,46 Menijo, da sem pri svojem delu samostojen 22,93 64,22 11,47 1,37 Pri svojem delu so samostojni________18,18 54,55 23,64 2,72 0,91 Cenjenost dela 4. Svoje delo cenim 42,66 51,83 5,04 0,46 Menijo, da svoje delo cenim 7,80 53,21 31,65 6,88 0,46 Njihovo delo cenim 51,81 46,36 1,82_____________ Mnenje bolnikov in svojcev 5. Bolniki in svojci iščejo moje mnenje in nasvet 22,02 54,59 21,56 1,83 Sodelavci menijo, da me bolniki cenijo 14,68 69,72 15,14 0,46 Bolniki, svojci jih cenijo____________21,82 44,55 32,73 0,91 Zanimivott dela 6. Moje delo ee zanimivo 31,19 56,42 11,93 0,46 Menijo, daje moje delo zanimivo 8,72 61,01 27,52 2,75 Njihovo delo je zanimivo__________13,64 49,09 31,82 3,36 Koristnost 7. Moje delo je koristno 45,41 50,00 4,13 0,46 Menijo, daje moje delo koristno 14,68 65,59 13,76 1,83 Njihovo delo je koristno__________70,00 26,36 3,64_____________ Pomembnott dela 8. Moje delo mi veliko pomeni 42,66 49,54 7,34 0,46 Menijo, da mi moje delo veliko pomeni 17,89 64,22 17,43 0,46 Ocenjujem, da jim njihovo delo veliko pomeni___________16,36 50,00 33,64_____________ Kariera 9. S svojo poklicno kariero sem zadovoljen 16,97 48,62 22,94 10,09 1,38 Menijo, da sem s svojim delom zadovoljen 10,09 66,51 20,18 3,21 Ocenjujem, da so s svojim delom zadovoljni_________2,73 30,91 53,63 11,82 0,91 mislijo sodelavci O njih. To pomeni izražen dvom O svoji vrednosti in predstavo o slabši poklicni identiteti. Ze na začetku sem omenila, da z visoko ali nizko lastno poklicno identiteto in dobro ali slabo samopo-dobo to zavestno in nezavedno sporočamo drugim in posledica tega je, da nas ti tudi tako presojajo. Torej Škerbinek AL. Poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester 15 Tab. 6. Zelo Včasih Ne Sploh Št. Vprašanje drži Drži drži drži ne drži l. Poklicno se izobražujem 13,76 43,12 30,27 11,68 1,38 2. Moje mnenje so- delavci upoštevajo 11,01 57,34 30,27 0,92 0,46 3. Moji bližnji, domači cenijo moj poklic 23,39 58,25 14,68 3,67 4. Ljudje v naši družbi na sp1ošno cenijo poklic medicinske sestre 3,21 29,36 44,04 19,27 4,13 5. Stanovske organizacije (Društvo medicinskih sester, sindikat) mi pomagajo pri poklicnem delu 2,75 25,23 44,49 20,18 7,34 6. S svojim živ1jenjem sem zadovoljen 17,43 53,67 25,69 3,21 svojo dobro samopodobo sporočajmo tudi drugim in prenehajmo dvomiti vase. Pri odgovorih sodelavcev na trditev, da so medicinske sestre pri svojem delu samostojee in da jih bolniki cenijo, razmeroma velik odstotek odgovorov včasih drži in ne drži, kaže na podcenjevanje, medtem pa z visokim odstotkom izražajo, da naše delo cenijo, predvsem pa, daje naše delo koristno. O presojanju, koliko nam naše delo pomen,, odgovori medicinskih sester izraztto izražajo dobro poklicno identiteto, spet pajo navzven kažemo slabšo in nas sodelavii tudi tako presojao.. Lahko bi rekli, da se slabo »prodajamo«. Enako nas sodelavii doživljajo, da smo bistveno manj zadovoljni, kot smo v resnic.. Ocenili bi lahko, da imajo slovenske medicinske sestre in zdravstveni tehniki dobro poklicno identiteto, jo pa slabše izražamo drugim in to celo čutimo, zato smo tudi manj zadovoljii s svojo poklicno kariero. Naši sodelavii nas predvsem doživljaoo kot zelo koristne, nas pa kar za 20 % manj cenijo, če seveda upoštevamo samo skrajno trditev »zelo drži«. Kje so vzroki, da medicinske sestre navzven izražamo slabšo sam~podob?? Zagotovo jih lahko iščemo v dejstvu, da naš poklic v slovenskem prostoru izhaja iz avstroog--ske hierarhije v zdravstvu, da smo še vedno na poti dokazovanja samostojnosti stroke in da spremenjena vloga terja več naporov, ki pa jih ni ravno prijetno sprejeti. V prihodnosti nas čaka torej predvsem zahtevna naloga graditve večje samozavesti. V šesti tabeli so prikazani odgovori, ki se nanašajo samo na medicinske sestre in zdravstvene tehnike. V tabeli 6 preseneaa dejstvo, daje samo malo čez polovico vprašanhh nedvomoo odgovorilo, da se poklicno izobražujejo, medtem ko je izražena želja po izobraževanju mnogo večja. Ni samo stroka tista, ki terja stalno izobraževanje, ampak so izobraževanje, vzgoja in učenje hkrati tudi kazalec stopnje osebnostnega razvoja. Rezultati odgovorov, koliko so medicinske sestre cenjene v naši družb,, so neprimerljivi in bi jih bilo mogoče enkrat res zanimivo zmeriti. Tudi zaupanee stanovskim organizacijam ni izraženo v visokem procentu, posebno ker vemo, da pa le-te lahko vplivajo na poklicno identiteto z izobraževanjem, vzgojo, ustvarjanjem javnega mnenja in zagovaraanjem svojih članov tako socialnega kot statusnega značaja. Sklep Pri poklicnem delu se veliko ljudi pusti voditi, igrajo po pravilih drugih in jim to tudi ustreza, saj se počutijo lagodno, ker jim ni treba razmišljati, kaj bodo delali jutri. To jim bodo povedaii predpostavljeni. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se ne smemo zapeljati v tako igro. Vzgajaii se moramo in zoreti celo življenje. Osebnostno zorimo doma, v družin,, na delovnem mestu in v vseh prostočasnih aktivnostih. V vseh teh socialnih okoljih pridobivamo nova znanja in informacije o sebi in o svetu. Na ta način bogatimo svoj svet izkušenj in pridobivamo nove sposobnosti, ki nam omogočajo poseganee po višjih in bolj zahtevnih ciljih. Literatura 1. Brečko D. Kako se odrasli spreminjam.. Socialna komunikacija in osebnostni razvoj. Radovljica: Didakta 1998. 2. Bruns D, Disorbio JM. Battery for Health Improvement Manua.. USA: BHl 1996. 3. Musek 1. Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljan:: Educa 1995. 4. Musek J. Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy 1993. 5. Stuart GW, Sundeen Sl. Principles and practice ofpsychiatric nursing. USA: Mosby 1987.