Kako se nam štajerskira Slovencem godi! (Govor paslanca B. Raiča v državnem zboru, dne 28. febr. 188.r>.) II. Resolucija od 2'3. aprila 1880 se glasi (bere): „0. kr. vlada se poziva na vpeljavo slovenšeine za poduoni jezik po vseh sedanjih srednjib šolab, koder Slovenci prebivajo, za dijake slovenske narodnosti, kolikor to dopnščajo ueila." V 79. seji IX zasedanje sprejela jo je visoka zboi-nica in vendar je ona za naae gimnazije mrtvorojeno dete. Naučni minister je sicer nekemu jako spretnemn profesorjn naročil napravo nančnega črteža, po kterem bi se dala resolucija vresnii-iti in tudi ta ertež menda navidezno mrtev v nančnem miniateratvu -počiva, ker prav nič ne opazimo po naših srednjih šolali o kaki izvršitvi tiatega črteža. Stara krivica je še vedno na vrhn. V Paznn eo razpisali ufiteljsko mesto z opomnjo, da mora biti dotični kandidat vešč hrvaško - slovenakega jezika. IVIed prosilci so bili res tudi taki, ki so tej zahtevi popolnoma zadoatovali in vendar se je ravno tista služba podelila proailcu, vki je bil v slovenščini popolnoma nevešč. (Cujte! čujte! na deani.) Na Ptujski gimnaziji podelila se je ob začetku letošnjega šolakega leta ravnateljska služba jako navadnemu profesorju, če tudi je za njo proailo oaem profesorjev, ki ao Vjili vsi slovenščine zmožni. V Trstu je štndiralo lansko leto 117 Slovencev na državni gimnaziji in vendar ao imeli le tri tečaje za alovenšt-ino, in sicer prvi in drugi razred v I.: tretji, četrti, peti in šesti razred v II.; sedmi iu osmi razred pa v III. tečaji poduk. Slovensko društvo ,,Edinost" je sklenilo v oiigled tega prošnjo na naučno ministeratvo, da naj ae II. tečaj že letos razdeli v dva oddelka, ter naj se zanaprej slovenščina po postavi podučnje. Preosnovni načrt od leta 1849, ki je dobil najvišje potrjenje 16. septembra 1849, pravi pa na strani 145, št. 4 b) (bere): ,,V alučaji, če je materni jezik dijakov slovanski, naj se v I. in II. razredu za alovaaski poduk odmerijo štiri ure, v III. ia IV. pa po tri; ravao tako naj se mu odmerijo aa višji giaiaaziji v prvera (V.) razredu po dve uri. v dragem (VI) tretjem (VII.) ia četrtem (VIII.) razredu po tri tire aa tedea. Naui-ao miaisterstvo izdalo je odlok 22. jaauvarja, kjer se bere, da naj se prvi tečaj že v teku tekočega leta rezdeli; več se pa do aedaj še ai zgodilo. Po mojib aemerodajnih mislib morale bi se sredaje šole po sloveaakih pokrajiaab. tako vrediti, da bi bil vaak učeaec dokoačavši gimuazijo ali realko popolaoma aemščiae ia sloveaščiae zmožea, da bi zamogel v bodočnosti teia laglje apolnovati svoje doižaosti glede zaaflja jezika. Kar se tiče Mariborske pripravaice, se je že meaeca aprila 1880 akleaila vpeljava sloveaakega jezika za iuai jezik, kolikor aamreu to dotičaa učila dopaačajo aa tem zavodu, ter se je laasko leto meseca marca tudi že povpra¦ ševalo za to aaredbo, toda do aedaj je še vse brez kakega nasledka. Naučao ministerstvo za štajerske Sloveace v tej atroki ai prav aič storilo! Gospoda moja, ali je res tako, da miaiater sklepe državaega zbora kar meai nii-, tebi aič prezira? Ce je temu takci, po kaj smo ta v tem dragem parlameataeBi poalopji, za ktero ao davkoplačevalci že blizo 11 milijonov gld. plačali? V vsaki pravai državi posadili bi aiiniatra, ki aklepom državaega zbora tako aasproti dela, aa zatožao klop. (Živahaa. veseloat.) Sicer je bil pa ravao aedaaji naueai rainister že leta 1882 20. oktobra zarad aedovolitve dveh českih aol ia to v Poštorjah ia Lahovicah, obsojea z vtemeljenjeai, da je minister prestopil elaa XIX. temeljaih postav. aa kterega ao tudi miaistri uavezaui. Mariborsko učiteljišče ima prav za prav aalogo izgojevanja bodočili učiteljev in izgojiteljev sloveaske mladiae; za to je pa aajpotrebuiše, da se taki učitelji pred vsem pravilao privadijo jeziku. V dveh urah aa tedea pa pač ni laliko mogoče, da bi si dotičai kaadidat potrebao epretaoat jezikoslovao za razae predmeto pridobil ia to še toliko aiaBj, ker aam aaučna uprava ae privošči sposobne aoiteljake moi':i za podak v sloveašeiai, oe tadi iaia takih zadostao število, ki bi bili temu predmetu koa Na 30. daa septembra stavilo ae je pred- sedaika štajerakega deželaega šolskega sveta v štajerakeai deželaeai zboru vprašanje: kaj je bilo povod c. kr. deželaemu šolskemu sveta, da je predlagal c. kr. aaučaemu ministru ae- izprašaaega učitelja za izpitaega komisarja v aloveaščiai aa ljudakili ia meščaaskih šolaln ? ¦ Odgovor je bii ta-le -. ,,Izvrševalaa oblast ima pravico imeaovati izpitae koaiisarje za ljudske ,. ia meačaaake šole. Vlada si toraj pri izvrše- "v- Tttaji svojih pravic ne dovoljuje aikake ome- flk _"^- vt' r ¦ jitve." Je že prav! Zakaj pa si jemljete za vse druge predmete izprašaae izpitae komisarje, le za sloveašeiuo ne? Visoka vlada bo že vedela, mi pa žalibog čatimo. Leta 1880 sprejel ae je pri okrajai ačiteljski koufereaci v Ptaji aledeči predlog; nKer ima Mariborsko uoiteljišče aalogo izgojevati učitelje za Mali Štajer, je pač koriat aloveaještajerske aarodae šole, da ae pripravaikom Mariborakega učiteljišča realije v aloveuščiai predavajo." Ia leta 1881 skleailo je 75 učiteljev aa ravao tisti koaferenci: rda aaj bi bil učai jezik aa tem zavodu sloveaski". To pa je ravao tisti faktor, ki je v tej zadevi aierodajea. V Gradci iinajo učiteljišče za učiteljice, kjer ae na tedea po dve uri aloveaščiaa poduouje. Kaadidatiaje pridejo po dovršonih atirih letib čestokrat za učiteljice aa Mali Stajer, ker jim pa niaajka zaaaje sloveaačiae, jili ucenke doatikrat zasraehujejo. Tii pa tam tadi ae izdelajo predpisaaih izpitov. Pač bi toraj vladi svetoval, da aaj aa vsak omeajeaih zavodov vsaj po atiri ure alovenačiae doloti, ia da naj se v posledajem letu posamieai predmeti predavajo tudi v slovenščiai. (Je pa vlada ai pri volji tega atoriti, bi bilo aajbolj poduk v sloveaaoiai popolaoma opastiti. (Dalje prih.)