528 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) UNPROFOR v Bosni in so bili tako vedno korak pred njimi, rezultat ~esar so bili potem masakri civilnega prebivalstva kot n.pr. Srebrenica. Po referatih je bil ob osmi uri letni ~lanski sestanek mednarodne zveze za zgodovino obve{~evalnih slu‘b. V nedeljo je bila tema okrogle mize »Raz{iritev Evropske skupnosti – novi izzivi za evropsko obve{~evalno skupnost.« Na okrogli mizi, ki jo je vodil upokojeni admiral nem{ke mornarice Sigurd Hess so sodelovali Franz Berndorfer iz avstrijske voja{ke obve{~evalne slu‘be, Gert – Rene’ Polli, direktor avstrijske notranje varnostne slu‘be, Marco Giaconi iz italijanskega obrambnega ministrstva iz Rima, Miroslav Tudjman profesor na zagreb{ki univerzi in biv{i predstojnik hrva{kih obve{~evalnih slu‘b, Marijan Gula iz Bratislave, direktor In{tituta narodnega spomina, general Todor Bojadijev, ~lan bolgarskega parlamenta in biv{i vodja bolgarske obve{~evalne slu‘be, Cees Wiebes iz univerze v Amster- damu in Robert D. Steele, v imenu OSS.NET iz Oaktona. Najkraj{i povzetek vseh referatov in razprav po njih bi bil, da se v sodobnem svetu terorizem globalizira, medtem ko so obve{~evalci vsake dr‘ave podrejeni nacionalnim interesom, omejeni z nacionalnimi mejami in da bi za bolj uspe{no borbo proti terorizmu in drugim varnostnim izzivom morali svojo dejavnost bolj povezati in odpraviti medsebojno nezaupanje, kar pa bo glede na preteklost zelo te‘ko. Tak{na sre~anja so prilo‘nost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izku{enj. Nujno pa bi morali v vodenju obve{~evalnih slu‘b ve~ pozornosti nameniti zgodovinskim dejstvom in spoznanjem, da ne bi ponavljali napak. Glede na to, da so bili referenti vse tri dni strogo omejeni na dvajset minutno predstavitev svoje teme, ki so ji sledile razprave je organizator pozval vse navzo~e, da dalj{o verzijo svojega prispevka pripravijo do konca septembra za tisk. Posvetovanje se je kon~alo v nedeljo popoldan s kratkim obiskom zgodovinskih znamenitosti Gradca, mesta, ki ga je John Le Carre, ki je bil tudi povabljen, a ni uspel priti, opisal v mnogih svojih zelo branih knjigah, saj je v njem neposredno po koncu vojne opravljal obve{~evalne in protiobve{~evalne naloge v britanski zasedbeni coni po koncu druge svetovne vojne. Ljuba Dornik [ubelj Mednarodna konferenca »Rethinking the Dissolution of Yugoslavia« London, 18. – 19. junija 2004. V organizaciji Centra za jugovzhodnoevropske {tudije na Fakulteti za slovanske in vzhodnoevrop- ske {tudije na Univerzi v Londonu (Centre for South-East European Studies, School of Slavonic and East European Studies, University College London) je 18. in 19. junija 2004 potekala mednarodna konferenca z naslovom »Ponovno razmi{ljanje o razpadu Jugoslavije«. Konferenco sta organizirala Jasna Dragovi}-Soso s Centra za jugovzhodnoevropske {tudije ter Lenard Cohen s Simon Fraser Uni- versity v Vancouvru, Kanada. Konferenca je bila prvotno zami{ljena kot priprava na poro~ilo Druge skupine »Pobude znanstvenikov za jugovzhodno Evropo«, vendar pa sta se organizatorja lo~ila od te »Pobude« in tako organizirala konferenco kot neodvisno prireditev. Na za~etku sta organizatorja orisala problematiko razpadanja Jugoslavije in pri tem sku{ala odgo- voriti na ‘e ni~ kolikokrat postavljena vpra{anja o »krivcih« za razpad Jugoslavije ter na vpra{anje, ali je {lo v jugoslovanskem primeru za razpad celotne dr‘ave ali za odcepitev posameznih republik. Nato je Carol Lilly z Univerze v Nebraski predstavila zgodovino nacionalnih ideologij z vidika »pre‘ivetja« jugoslovanske dr‘ave in to tako za Jugoslavijo kot celoto kakor tudi za njene posamezne narode, vodi- teljica britanske delegacije na konferenci v Daytonu Dame Pauline Neville-Jones pa britanske poglede na razpadanje Jugoslavije ter svoje spomine na daytonsko konferenco. Mark Biondich, zgodovinar zaposlen na oddelku za zlo~ine zoper ~love{tvo pri kanadskem Ministrstvu za pravosodje, in Stevan K. Pavlowitch z Univerze v Southamptonu sta orisala zgodovino razvoja jugoslovanske ideje med 529 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130) obema svetovnima vojnama. Ob zaklju~ku prvega dne konference je Nicholas Miller z Boise State University predstavil {e vlogo intelektualcev pri razvoju posameznih nacionalizmov v Titovi Jugosla- viji, Predrag Markovi} z Instituta za suvremenu historiju v Beogradu pa boj za skupna {olska jedra v osemdesetih letih 20. stoletja. Drugi dan konference je Audrey Helfant Budding s harvardske univerze predstavila samoodlo~bo narodov, ljudstev in republik v okviru socialisti~ne Jugoslavije, Jill Irvine z Univerze v Oklahomi pa prispevek z naslovom »Ponovno odprtje nacionalnega vpra{anja v Jugoslaviji v {estdesetih letih 20. stoletja«, katerega soavtor je bil pokojni Dennison Rusinow. Zelo zanimivo je bilo predavanje Michaela Palaireta z Univerze v Edinburghu, v katerem je predstavil boj za denarna sredstva iz zvezne blagajne med posameznimi jugoslovanskimi regijami v osemdesetih letih in razpad Jugoslavije. Eric Gordy z Univerze Clark je nato odprl dilemo, ali je bil razpad jugoslovanske federacije na~rten ali rezultat »taktike«. Podobno vpra{anje si je ob orisu slovenskega in hrva{kega predloga za konfederalno uredi- tev Jugoslavije zastavil Dejan Jovi} z Univerze Stirling. V nadaljevanju konference se je Florian Biber z Evropskega centra za manj{inska vpra{anja v Beogradu v svojem prispevku ukvarjal z vlogo Jugoslo- vanske ljudske armade v procesu razpadanje nekdanje Jugoslavije, avtor teh vrstic pa z vlogo izseljen- skih skupnosti z obmo~ja nekdanje Jugoslavije. Ob zaklju~ku je Paul Shoup z Univerze v Virginiji orisal vlogo Zahoda pri razpadanju Jugoslavije, pri ~emer se je opiral zlasti na poro~ila CIA-e o nevar- nosti procesa razpadanja Jugoslavije, ki so datirana v mesec oktober 1990. Referati s simpozija bodo objavljeni v posebni knjigi, ki jo bo izdala Purdue University Press iz West Lafayette, Indiana. Matja‘ Klemen~i~ 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci Nagyatád, 29. junija – 2. julija 2004. Leto{nji, ‘e 34. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf je v organizacijskem smis- lu imel dve pomembni novosti. Prva je ta, da so se udele‘enci zbrali v zdravili{kem kraju Nagyatád v ‘upaniji Somogy, to pa je pomenilo, da je med organizatorje pristopila {e tretja mad‘arska ‘upanija Somogy, poleg dosedanjih Vasa in Zale. K ‘upaniji Somogy spada univerza v Pécsu. Druga novost je bila ta, da se je prvi~ zgodilo, da na simpoziju ni sodelovala slovenska stran, za katero v organiza- cijskem smislu skrbi mariborska univerza. Na uradnih vabilih sta bili sicer natisnjeni imeni dveh refe- rentov dr. Olge Jan{a-Zorn in dr. Andreja Studna, ker pa mariborska univerza kot organizatorka sloven- ske strani, ni hotela pla~ati prevodov referatov, kar bi sicer po sklenjenem mednarodnem dogovoru morala, referentov pa~ ni bilo. Bilo ni tudi nobenih slovenskih udele‘encev, navzo~a sva bila le ~lana mednarodnega organizacijskega komiteja, od katerih je eni stro{ke pla~ala mariborska univerzitetna knji‘nica, drugi pa je {el na lastne stro{ke. Presene~enje med ostalimi delegacijami in udele‘enci je bilo kar precej{nje, mene, ki ‘e 18 let vodim slovensko delegacijo pa je bilo tudi sram, ker se je vodstvo mariborske univerze tako mirno odlo~ilo, da s tem simpozijem no~e imeti ni~ ve~, ~eprav je bila prav predhodnica mariborske univerze ustanovna ~lanica te ve~desetletne znanstvene konference in je bilo to tedaj eno prvih, ~e ne sploh prvo mednarodno sodelovanje porajajo~e se univerze v Mariboru. Stro- kovna revija pa~ ni mesto, kjer bi razpravljali o tem, zakaj je do tega pri{lo, vseeno pa je prav, ~e povemo, da si je univerza s to potezo napravila {kodo, kajti tu ne gre samo za neko konferenco, pa~ pa tudi za sodelovanje univerz v Gradcu, Salzburgu, Dunaju, Budimpe{ti, Pécsu in Zagrebu. Odlo~itev mariborske univerze je pri{la prav v ~asu, ko naj bi univerze ~imbolj sodelovale med seboj, izmenjevale {tudente in profesorje ter se spoznavale. Zato je odlo~itev rektorja mariborske univerze milo re~eno nenavadna in te‘ko razumljiva. Omalo- va‘evanje tega simpozija se je za~elo ~utiti ‘e pred nekaj leti, trend se je vsako leto stopnjeval in letos