POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA; 6. NOV. 1958 Leto X — Štev. 44 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Koraki k nadaljnjemu razvoju komunalnega sistema v Pomurju Ob reševanju raznih nalog: in problemov iz področja dela občin pomurskega okraja so se že dalj časa in vse pogosteje postavljala mnoga vprašanja. Ta so terjala po vsebini drugačne odgovore kot včasih, kadarkoli smo hoteli ali bi morali obrazložiti, zakaj in kje so dejanski vzroki, da vse obstoječe občine enakomerno ne razvijajo svoje dejavnosti, da nekaterih dejavnosti sploh niso v stanju razviti ali vsaj ne do take mere, ki bi zadoščala za uspešno reševanje postavljenih nalog ali problemov. Skoraj vse manjše občine (kot so Martjanci, Cankova. Grad, Videm. Petrovci in tudi Beltinci) niso bile v stanju vse Piše: Jan Ros. predsednik Okr. odbora SZDL od svoje ustanovitve do danes osnovati vseh inšpekcijskih služb (finančne, tržne, gradbe- ne, veterinarske, sanitarne in delovne). Mnoge od teh služb so bile organizirane le v okraju ali v eni občini za področje druge in so jih ponekod opravljali celo honorarni uslužbenci. Ko torej dela inšpekcijske službe na terenu niso čutili, ali sta bila kakovost in obseg njenega dela prej slaba kot dobra, tudi delo svetov in družbena kontrola ni mogla biti uspešna, ker mnogi nakazani problemi in ukrepi, ko bi bilo to nujno, niso dobiti dokončne realizacije v administrativnem aktu in takih primerov ni bilo malo. Problemi takih občin pa se niso kazali le na omenjenih področjih. Težave so bile in so še danes tudi v reševanju ostalih kadrovskih potreb, čeravno je tu večkrat ob sprejemanju bolj odločala kvantiteta kot kvaliteta javnega uslužbenca in temu primerni so tudi rezultati dela. Nedvomno je, da zahteva razvoj komunalnega sistema v naši družbeno-politični ureditvi organizacijo takih politično teritorialnih kot družbeno-ekonomskih enot, ki naj učinkovitejše posegajo v hitrejši razvoj ter materialno krepitev vsega gospodarstva v reševanje probi emo v šolstva, prosvete, kulture, zdravstva in ob vsem tem v preobrazbo socialističnih od- nosov. V kmetijskem okraju, kot je okraj Murska Sobota, so še posebej problem, ki ob svojem reševanju nujno zahtevajo eleminiranje činiteljev, kateri zavirajo socializacijo vasi, saj so vzroki problemov največ prav v tem, v idealističnem in stihijskem nastajanju kmečke miselnosti in življenja. Kodrobnolastniški in stihijsko misleči elementi v ljudskih odborih kmečkih občin zavirajo pozitiven razvoj, se neprestano up -rajo in skušajo zatirati vsako napredno socialistično misel, ki bi mogla prevladovati v občinskih zborih in svetih, zastavljajo reševanje nalog, ne ob krepitvi lastnih sil v sklopu komune in kmetijskega zadružništva, temveč v stalnem očitku državi, da vse premalo daje, je potreba po pozitivnih silah in njeni vlogi v taki občini-komuni še toliko večja in odgovornejša. Res jo, da je administrativni aparat občine le izvršilni organ ljudskega odbora, njegovih svetov in vsega demokratičnega mehanizma, vendar je potrebno (Nadaljevanje na 2. strani) SEDEMKRAT UDARNI „H0-RUK...!“ Mladinci-graditelji avtne ceste so se vrnili V ponedeljek se je z vlakom vrnilo v Soboto 11 mladink in 19 mladincev, ki so v predzadnji izmeni delali na avtni cesti v ljubljanski MDB skupaj z mladinci iz drugih okrajev. Ob prihodu v Soboto sta jih pozdravila org. sekretar ObK ZKS tovariš Franjo Šonaja in predsednik OK LMS tov. Štefan Šeruga. Ta brigada je bivala v mladinskem naselju Hristijana Karpoša« in je delala na cestnem odseku Rakitje. Brigada je bila na cesti dva meseca in je v tem času dosegla izredne uspehe. Bila je celo sedemkrat proglašena za udarno. Od omenjenih 30 mladincev iz Pomurja jih je bilo 17 proglašenih za udarnike — na njihovih prsih se blesti udarniški znak. 10 jih je bilo posebej pohvaljenih. 3 pa ustno pohvaljeni. Od teh 30 mladincev jih je bilo tudi 7 sprejetih v članstvo ZK že v brigadi. Vedrih lic n žarečih oči so mladinci pripovedovali o življenju v brigadi, o nepozabnih občutkih. ki so jih doživeli ter so sklenili, da gredo drugo leto zopet na take akcije. Želijo pa, da bi v Pomurju organizirali samostojne pomurske brigade. Slovo od tovarišev na avtni cesti je bilo ganljivo. Saj, kot sami pravijo, so se mogli poslavljati s solzami v očeh. To je dokaz, da jih je delo zbližalo. To tudi priča, da so ti mladinci gradili avtno cesto in da je cesta gradila njih. Obljubili so tudi. da se bodo polnoštevilno udeležili slavnostne otvoritve ceste, ki bo 23. novembra. Predlagali so, da bi se vsi mladinci iz okraja, ki so letos v tej akciji sodelovali, tega dne odpeljali na proslavo svoje zmage. Tako bo še ena velikih delovnih zmag naše mladine vpihana na svetle strani naše zgodovine. FŠ Na pobudo volivcev Na rednem zasedanju Občinskega ljudskega odbora Cankova. prejšnji ponedeljek 27. oktobra t. /., se je razprava o pomurskih občinah, o združevanju nekaterih manjših občin — med njimi tudi cankov-ske — rekli bi. samoniklo »vrinila« v dnevni red zasedanja. Nihče je ni predvidel in nihče se ni nanjo pripravljali odborniki so van jo zašli v obravnavanju kopice občinskih problemov, nanizanih v dnevnem redu zasedati ja. Niso važne besede, kako je pač nekdo začel; pomembna je ugotovitev iz te razprave cankovskih odbornikov: z našo občino, z nekaterimi občinami v Pomurju moramo nekaj ukreniti — in iti v razvoju komunalnega sistema o korak z ostalimi predeli S l oven i je. Tako so razpravljali Can-kovčani na seji ljudskega odbora. Ugotovili so. da je najprimerneje in da je že dozorel čas. da se Poledavje — območje sedanje občine Cankova — združi z občino, s prirodnim središčem, ki že sedaj veže nase ves ta obmejni predel z M. Soboto. Dan kasneje se je isto vprašanje pojavilo popolnoma drugačnem okolju na zboru zadružnikov v Pertoči. v zgornjem koncu cankovske občine. V razpravi o problemih zadruge, o volitvah zadružnih svetov, pridelovalnem sodelovanju z zadrugo in podobnem, je naneslo tudi na besedo o občini. o občinah, o komunalnem sistemu — in, da je sedal primeren čas. da so ustrezni pogoji za združitev njihove male občine z večjo. Če to ni bilo mogoče pred tremi leti. če takrat res ni bilo vseh pogojev — sedaj pa so. Tako so ugotavljali volivci-zadružniki -na svojem posvetovanju. Kakor bi bilo pred tremi leti morda preuranjeno ali vsaj težko izvedljivo, tako je sedaj pogojeno z vsemi činitelji — preiti v okvir take združene občine. V sedanji občini Grad so to vprašanje načeli prosvetni delavci na svojem letnem zboru. V dnevnem časopisju beremo, da razmišljajo o tem povsod v Sloveniji, da so ponekod že ukrepali v tej smeri — zakaj ne načnemo tega vprašanja tudi pri nas o Pomurju? Mimogrede je nekdo zastavil to vprašanje — in osi so skušali odgovoriti nanj s priporočilom: združujmo naše občine. Razprava o združevanju pomurskih občin se je torej že začela. In to dokaj prej. kot smo zapisali o tem prvo besedo o našem listu in prej, kot so začeli o tem razpravljati v naših okrajnih političnih in oblastvenih organih, začeli so jo volivci sami. Dokaz, da je čas za to res dozorel tudi v Pomurju. Odgovorile in hvaležne naloge novega Društva profesorjev in učiteljev v Murski Soboti Koristi družbene vzgoje na prvem mestu Že v prejšnji številki smo poročali o združitvi obeh strokovnih oziroma sindikalnih društev profesorjev in predmetnih učiteljev ter učiteljev v Murski Soboti v enotno Društvo profesorjev in učiteljev. Kakor sta nam izjavila predsednik novega društva tov. prof. Fran Hanjšek in tajnik tov. prof. Iva Seliškarjeva, je bila na občnem zboru skoraj 100% udeležba, združitev pa je izraz potrebe, ki jo narekuje reforma šolstva. Na občnem zboru so med drugim ugotovili, da je malone vsak član doslejšnjega društva profesorjev in predmetnih učiteljev po svojih močeh pripomogel preko raznih krožkov k večji razgledanosti naše mladine, prav tako pa so tudi člani učiteljskega društva poleg poklicnega dela vodili ih usmerjali pošolsko delo šoloobvezne mladine ter pionirskih in mladinskih organizacij, zlasti na vasi. Sklenili so, da bodo proučili gradivo VII. kongresa ZKJ. predvsem prosvetna vprašanja, kakor tudi program ZKJ. Proučili bodo tudi študijsko in zakonsko gradivo o šolski reformi ter se sploh seznanili z vsem: podrobnostmi šolske reforme, ki jo bodo povsem izvajali. Storili bodo vse, da bi že v kali preprečili, recimo, mladinski kriminal, v posameznih neizbežnih primerih pa bodo mladim ljudem duševno konkretno pomagali in nanje spodbudno vplivali. Več kot doslej bodo skrbeli za pastirčke in one ki živijo v težkem okolju. Prosvetne delavce bodo pripravili za študij otroka in mladostnika in poskrbeli za boljše odnose z otroki in mladostniki ter za študij z boljšo kvaliteto pouka. Potrudili se bodo tudi za boljše odnose med javnostjo n šolo. Ugotavljajo namreč in tako je tudi res. da so naše šole vse bolj javna ustanova, vendar so na prvem mestu koristi družbene vzgoje. Novo društvo bo skupno z ostalimi činitelji tudi pobudnik za ustanovitev šole za starše. Sodijo. da je ta potrebna, ker se vrstijo iz dneva v dan težji primeri. ki kažejo, da starši morajo biti poučeni o vzgoji. Za stanovanjski problem kaže, da je pereč tudi na vasi. Zato bodo skušali občinske ljudske odbore pripraviti do tega, da bodo poskrbeli učiteljem in profesorjem tudi stanovanje. Težili bodo k temu, da bodo na vsaki šoli društva prijateljev mladine sodelovala z društvi profesorjev in učiteljev. Skupno z društvi prijateljev mladi-ne bodo dalje težili k temu, da bodo podjetja prevzela patronate, ki jih bodo smotrno porazdelili za vsako šolo. Naposled so na občnem zboru ugotovili, da je treba skrbeti za zbliževanje članstva tako preko društvenega dela, skupnega in družabnega dela. Zato bodo omogočili prosvetnim delavcem obisk kulturnih pr reditev v Mariboru. Skupno delo in skupni cilji bedo članstvo tudi idejno strnili, da bo društvo res postalo socialističen politični činitelj. B. S. Predkongresno posvetovanje v Soboti Največji problem: VZGOJITELJSKI KADER V ponedeljek je bilo v Soboti predkongresno posvetovanje zastopnikov okrajnih telesnovzgojnih organizacij. Posvetovanja so se udeležili tudi delegati, ki bodo zastopali Pomurje na I. kongresu telesne vzgoje v Beogradu. Slaba udeležba na posvetovanju — od povabljenih organizacij se je posvetovanja udeležil samo zastopnik Pomurske rokometne podzveze — kaže, da še vedno ne vrednotimo dovolj telesne vzgoje. Na posvetovanju so uogotovili, da imajo največje težave z vzgojiteljskim kadrom. Kongres naj bi zato razpravljal tudi o tem važnem vprašanju, ki bi ga bilo moč rešiti z ustanovitvijo srednje in nižje telesne šole. Pri tem so poudarili, da je bilo ukinjenje srednje telesno-vzgojne šole v Ljubljani preuranjen ukrep, katerega posledice bomo še dolgo čutili. Tov. Ivo Orešnik iz Lendave je v razpravi med drugim dejal, da se začnejo največje ovire pri telesni vzgoji že v osnovni šoli. Primanjkuje namreč mnogo učitelj- skega kadra: učitelji so zategadelj zaposleni ves dan s poučevanjem in so marsikje morali celo zmanjšati število učnih ur na račun telesne vzgoje. Nadaljnja skupna ugotovitev je bila, da naj bi vzdrževanje telovadnic in športnih objektov prevzeli občinski ljudski odbori, ker bo le tako moč vsaj delno omiliti finančne težave. Predlagali so tudi, da bi naj pri uveljavljanju vseh športov bile obvezne tudi vaje za oblikovanje telesa in vaje za osnovno motorično sposobnost. Doslednejša praksa pri dodeljevanju dotacij telesnovzgojnim in športnim organizacijam zahteva tudi v Pomurju večjo naklonjenost telesni vzgoji kot eni izmed pomembnih vej našega splošnega družbenega delovanja. D. B. Zadnji važen akt pred volitvami zadružnih svetov KANDIDATNE LISTE Dokaj razgibane priprave za volitve zadružnih svetov so pr kraju tudi v Pomurju. Polletni občni zbori so bili v vseh KZ — razen v dveh. Pridobivanje novih zadružnih članov, predvsem še družinskih iz vrst žena in kmečke mladine, je ponekod zavzelo velik razmah, na splošno pa še vedno ugotavljajo, da je na kandidatnih listah, kjer te že sprejeli, še vedno premalo pridi i n drugih. Doslej so sprejeli kandidatne liste že v Križevcih pri Ljutomeru. Veržeju. v zadrugah radgonskega okoliša in tudi drugod. Kandidatne liste morajo biti povsod sprejete do 20. novembra, da bo do 7. decembra, ko bodo volitve zadružnih svetov po vsej pokra- jini še dovolj časa za urejevanje nekaterih formalnosti, določanje n okraševanje volišč itd.. Pri vseh KZ so že imenovane komisije za- volilne imenike in volilne komisije, komisija za tehnično izvedbo volitev pa je tudi pri OZZ. Člani le komisije bodo že v prihodnjih dneh obiskali osnovne volilne komisije in jim posredovali potrebne instrukcije. V Radgoni in Beltin-cih so take komisije imenovali tudi za občinske okoliše in tako tudi s svoje strani storili vse, da bodo lahko volitve zadmiznih svetov potekale čimbolj brezhibno. -sk Včlanimo se v Slovensko izseljensko matico! Slovenska izseljenska matica je tista organizacija, ki že vrsto let po osvoboditvi s precejšnjimi uspehom pospešuje stike med domovino in našimi izseljenci v tujini. Ona pomaga predvsem pri razvijanju narodnostnega življenja naših izseljencev, pr; seznanjanju z njihovo domovino in organizaciji medsebojnih obiskov ter kulturno-prosvetni dejavnosti sploh. Pri svojem delu pa se Slovenska izseljenska matica opira na svoje članstvo, na ovoje podružnice ter družbene organizacije, predvsem pa ra organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Glede na potrebo razširitve im poglobitve dejavnosti Podružnice Slovenske izseljenske marce v Pomurju, ki je sicer področje z velikim številkam izseljenskega življa po svetu, je izvršni: odbor naše organizacije sklenil izvesti akcijo širokega vključevanja v članstvo izseljenske matice. To članstvo je dvojno — individualno in kolektivno, se pravi, da se v matico lahko včlanjujejo posamezniki in posamezne gospodarske ter druge organizacije in sindi- kalne podružnice (članarina je za posameznike 60 din letno, za kolektivne člane pa od 1000 din naprej). Ker bodo predstavnik; Podružnice Slovenske izseljenske matice s pristopnimi listami te dni obiskali številne posameznike. naj ne bi bilo nikogar, ki se ne bi včlanil v to patriotično organizacijo in na ta način pomagal pri realizaciji matičnega programa. Tudi naj ne bi bilo delovnega kolektiva ali sindikalne podružnice, ki bi ostala izven vrst matičnega članstva. S pristopno izjavo bo namreč sleherni kolektiv gmotno in moralno podprl plemenito stvar povezovanja našega narodnost- nega življa po svetu z matično domovino. OBISK SVOJCEV V FRANCIJI Kolikor bo zadostno število prijavljencev, namerava Podružnica Slovenske izseljenske matice — na že večkrat izraženo željo — skupaj s Putnikom organizirati skupinski obisk izseljencev v Parizu in okolici. Za vse informacije se je treba obrniti na poverjenike Slovenske izseljenske matice po občinah ali pa neposredno na pisarno Podružnice (Murska Sobota. Trubarjev drevored 2/II). Tretji plenum Republiškega sveta sindikatov V ponedeljek je bil v klubu poslancev v Ljubljani tretji plenum Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Razpravljali so o pripravah na letne občne zbore sindikalnih podružnic in nalogah sindikalnega po- litičnega aktiva pri tem. Govoril je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Stane Kavčič, v razpravi pa je sodeloval tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, ki je bil prisoten kot gost. Zvezna ljudska skupščina je tudi najvišji organ družbenega upravljanja Pred koncem jesenskega zasedanja Zvezne ljudske skupščine sta oba zbora sprejela soglasno osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za letošnje leto. osnutke odlokov o obrestnih merah na sredstva gospodarskih organizacij, na sredstva, naložena v banki, na kratkoročne kredite, o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv federacije, o povečanju minimalnih osebnih dohodkov delavcev določenih gospodarskih organizacij Skupnosti jugoslovanskih železnic, o prepustitvi dela prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za povečanje osebnih dohodkov delavcev . . . Skupščina je sprejela tudi osnutek zakonu o pokojninskem zavarovanju, potrdila je predpise Zveznega izvršnega sveta, a Zvezni zbor je sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih ter odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zveznega zbora. Slednji odlok je sprejel tudi Zbor proizvajalcev zase. odobril, pa je tudi statute nekaterih Zveznih zbornic. Ob delu Zvezne ljudske supščine v letošnji jeseni pa je potrebno posebno poudariti ustanovitev odbora za društvena sredstva in pa izredno živahnost, ki se je izrazila v letošnji razpravi in zlasti v številnih vprašanjih, ki so jih poslanci zastavili Zveznemu izvršnemu svetu. Z ustanovitvijo novega odbora Skupščine je poudarjena zelo pomembna vloga Zvezne ljudske skupščine, ki ne predstavlja samo vrhovno oblast v našem sistemu, temveč je tudi, ali predvsem, najvišji organ samoupravljanja. Nov odbor vsekakor ne bo mogel poslovati drugače kot ostali odbori skupščine: o svojem delu bo poročul ljudski skupščini, obenem pa ho lahko predlagal izobljšani način dela direktno tisti skupnosti, v kateri bo pomanjkljivosti zapazil, če pa ne bo kazalo drugače, pa bo predlagal disciplinski postopek. Ta odbor pa za razliko od drugih ne mora imeti sej brez sodelovanja javnosti. kajti zanj je veliko bolje, če doseže čim večje sodelovanje prav javnosti. Saj gre vendar za politično kontrolo porabe družbenih sredstev. Prav tako pomembno je dejstvo, da se je na letošnjem jesenskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine oglasilo kar 24Ljudskih poslancev z vprašanji, na katera so odgovarjali člani Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič, Lidija Šentjurc, Nikola Minčev, Krste Crvenkovski, Marjan Brecelj in Slavko Komar. Vprašanja (Nadaljevanje na 6. stran i) Koraki k nadaljnjemu razvoju komunalnega sistema v Pomurju Predlogi SAMO ŠEST OBČIN (Nadaljevanje s 1. strani) tudi javnemu uslužbencu dat; in priznati tisto mesto, ki mu dejansko pripada. Upravni uslužbenci občin so dolžni pripravljati material za seje svetov in seje ljudskih odborov, zbirati morajo podatke, ki naj oblastvenim in družbenim forumom koristijo pri njih razpravah. Skrbno zbrani podatki in material so lahko osnova dobre analize, za vsebinsko dobre razprave in sprejem koristnih sklopov in ukrepov. In prav te so dolžni pozneje ponovno v največji mori izvajati upravni uslužbenci občin. Poglobljeno in s socialističnimi smotri prežeto delo javnih uslužbencev more in mora torej pozitivno vplivati na delo občine kot celote. Občine, ki torej tudi tega elementa niso bile in niso v stanju vzpostaviti v svodi kvalitetni vsebini niso in ne morejo biti v celoti sposobne reševati v korist družbe svojih pravic in svojih dolžnosti. Za uspešno in ustvarjalno delo občne je potrebno še celo vrsto činiteljev podjetij in njihovih delovnih kolektivov, ustanov, šol, družbenih in društvenih organizacij, iz katerih prihajajo subjektivni socialistični vplivi, ob katerih lahko učinkoviteje rešujemo vse obstoječe probleme. Tam, kjer teh činiteljev ni, ali če iz obstoječih talki vpliv: niso zadostni, predstavlja to več le težave in zahteva znatno večje napore pri izvajanju vseh komunalnih nalog. Vse to moramo imeti jasno pred očmi, če hočemo dati svojemu delu pravilno smer, če hočemo vedeti kaj vse te potrebno storiti. kaj zlasti kreniti za dobro funkcioniram le komunalne dejavnosti in končno oceniti dosedanje delo naših občin. Pred tremi leti izvedena organizacija sedanjih občin na področju pomurskega okraja je imela svoj namen. Ob decentralizaciji ljudske oblasti, s tem. da smo celo vrsto važnih nalog prenesli z višjih oblastvenih organov na nižje, teh nalog takratne male občine ne bi bile v stanju reševati. Nujno je bilo torej osnovati večie, a vendar ne prevelike to je osnovati take občine, ki bodo tak prehod najlažje in v ekonomskem in polifičinem oziru najuspešneje izvršile. Kljub temu. da je bilo že trikrat rečeno, da mora bti nova občina-komuna ekonomsko sposobna, teritorialno in gospodarsko zaokrožena celota in da bo le taka sposobna v svoji dejavnosti. je bilo istočasno poudarjeno, da je njena teritorialna organizacija le prehodnega značaja., v kolikor bi nadaljnji razvoj terjal njeno drugačno teritorialno obliko. Smatramo. da so danes tudi v pomurskem okraju ustvarjeni že taki pogoji, ki narekujejo izvedbo organizacijsko teritorialne spremembe sedanjih občin; če nočemo zavirati nadaljnjega uspešnega razvoja komunalnega sistema. Na vprašanju, kako urediti bodoči teritorialni princip občine na področjn okraja Murska Sobota, je delala že dal j časa posebna komisija, sestavljena iz članov okrajnih političnih forumov in OLO. Komisija je v svojih razpravah ocenjevala delo dosedanjih občin prav iz vidikov, v kolikor so te sposobne v korist družbe izvajati vse svoje pravice in dolžnosti. Ocenjevala je zlasti vsebinsko plat dela vsega družbenega mehanizma in kako se odraža delo vseh komunalnih forumov na terenu. Komisia seveda, ni mogla nemo tega. da ne bi ob ugotovljenem slanju v posamezni občini istočasno razmišljala In ugotavljala vzrokov, ki so vplivali na slabo ali prepočasno reševanje nekaterh problemov in pogojev, ki bi jih. ako ti obstojajo, v bodoče lahko izkoristili za uspešnejše delo občine kot celote in se lem morda le upravičil njen nadaljnji obstoj. Drugo važno vprašati je, ki je predstavlalo predmet razprave, je ekonomska moč naših dosedanjih občin, saj je od te v mnogočem odvisen razvoj vseh tistih institucij, ki jih maše prebivalstvo rabi. brez njih težko izhaja ali pomanjkanje teh povzroča nove ali celo težke probleme. To so predvsem šole in stanovanja za učiteljstvo, potrebe zdravstva, prostori za delo družbenih in društvenih organizacij In končno pogoji za razvoj obrti in vseh tistih dejavnosti, ki lahko veliko pripomorejo k izboljšanju življenja tukajšnjega prebivalstva. In tretjič: komisija je pred svojimi zaključki morala upoštevati tudi geografsko zaokroženost sedanjih občin, prometne zveze in obstoj centrov, ki naj kot sedeži občin nudijo prebivalstvu vse tisto, kar naš kmečki človek rabi in lahko istočasno uredi, ko mora po svojih opravkih na občino. Komisija se je seveda ozirala na mnenje prebivalstva, ki se je oblikovalo že dolgo časa, ko je prebivalstvo sicer v ožjih krogih razpraviljalo o tem vprašanju. Na teh osnovah, ob upoštevanju vseli dejstev, ki so uvodoma nakazane, je bili formuliran osnutek predloga o ureditvi bodoče teritorialne razdelitve občin na področju pomurskega okraja. Tako izdelan predlog je bil iznesen in do njega zavzeto stališče tudi s strani vodstva političnega foruma na občinah, ki bi sc po predlogu priključile k sosednim občinam. Na teh razpravah razen nekaj izjem, ki v bistvu utemeljene obrazložitve nimajo, he bilo ugotovljeno enotno mnenje, da naj bi se: O Ukinila dosedanji občinski ljudski odbor Cankova in Grad s tem, da se celotni teritorij teh občin priključi k sedanji občimi M. Sobota. O Ukinil dosedanji občinsk-LO Martjanci in razen eventualnih korektur katastrskih občin Pamovci, Kukec, Bogojina, Ivanci, Filovci in Motvarjievci priključil prav tako k sedanji občini Murska Sobota. Prebivalstvo navedeni katastrskih občin naj bi odtočilo o lem. da bi se Panovci in Kukeč, ki spadata že sedaj h KZ Križevci v občini Petrovci-Šalovci, priključile k tej občini, ostale katastrske občine pa k Murski Soboti, oziroma Lendavi ali Beltincem. O Ukinil bi se tudi občinski ljudski odbor Videm s tem. da se katastrske občine, ki so spadale pod sodni okraj Ljutomer, priključijo k tej občini, ostali predeli pa k občini Gornja Rad- gona. Taka razdelitev je v veljavi tudi že sedaj po vprašanju kmetijskega zadružništva. S tako ureditvijo bi na področju pomurskega okraja namesto dosedanjih desetih občin obstajalo le 6 občin in sicer: Murska Sobota s cca 47.000, Lendava s cca 22.000. Beltinci s cca 16.000, Petrovci-Šalovci s cca 8.300. Liutomer s cca 18 000 in Gornja Radgona s cca 19.000 prebivalci. Idealna rešitev bi bila ta, da bi za celoten gorički predel Prekmurja osnovali ekonomsko močnejšo 'm teritorialno obsežnejšo občino. Za tako rešitev bi govoril predvsem enotna struktura kmetijstva in oddaljenost od Murske Sobote. Toda taka občina ne bi imela svojega enotnega centra. Prebivalstvu z dosedanje občino Petrovci-Ša-tovci je nemogoče vsiljevati center v Gradu im prebivalce dosedanje občine Grad je prav tako nemogoče vezati na sedež v Petrovcih. Okrajni ljudski odbor in LO občin naj bi preko zborov volivcev ob podpori političnih organizacij od dosedanjih ozkih razprav o tem vprašanju prešli na široke razprave z volivci, da tudi ti povedo svoja mnenja, tako da bo dokončen predlog, o katerem bo odločala Ljudska skupščina LRS, odraz mišljenja in hotenja vsega našega prebivalstva. Razprave o tem zelo važnem vprašanju naj zajamejo vsa tista ključna vpraašnja, ki morejo in morajo odločujoče vplivati na uspešno delovanje foruma, ki ga v nadaljnji komnnaltni izgradnji predstavlja občina. Vsako lokal isti eno in ozko gledanje nam v skupnih in- teresih, (ki jih moramo zasledovati, lahko Le škoduje, zato je talke poizkuse potrebno že v naprej eleminirati. V reševanju tega problema ne gre za neko formalno reorganizacijo, ampak za ukrep, ki naj po svoji vsebini doseže kvalitetno spremembo. Majhne in ekonomsko šibke občine danes niso v stanju razvijati svojega zaostalega podrdčja in njihovo področje vse bolj zaostaja za razvojem sosednih ekonomsko močnejših in politično razvitejših občin. Jasno je, da bodo novo osnovane občine morale svoje dosedanje perspektivne plane dopolniti s plani dosedanjih občin, ki se bodo priključile. Tudi o teh stvareh je potrebno še razmišljati in jih pripravljati taka, da bi novi občinski proračuni zajeli že vse tiste postavke, ki naj na bodočih teritorijih rešijo ali začnejo reševati vse tisto, kar je bilo v dosedanjih planih v perspektivi predvideno in čaka rešitve. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo ob izdatnem zmanjšanju stroškov za administrativne posle odpadlo zmatno več sredlstev za ostale družbeno koristne namene, zla- sti za šolstvo, ki terja pri nas posebno skrb. Potrebno bo že sedaj razmišljati tudi o ustanovitvi novih krajevnih uradov na dosedanjih centrih ukinjenih občin. Posebno srb bomo morali posvetiti razporeditvi kadra, ki mora vse do prevzema vseh poslov vztrajati na dosedanjih mestih, saj bo moral poleg tekočih zadev še marsikaj narediti, da bo sam prevzem postov uspešen Id zagotovljena nadaljnja kontinuiteta dela. Kmetijsko zadružništvo mora imeti v našem izrazito agrarnem okraju posebno vlogo v razvijanju večje kmetijske proizvodnje in socialistične preobrazbe naše vasi. Napredno in s tem donosnejše kmetijstvo je najbogatejši in najzanesljivejši vir naših dohodkov- tako v korist kmeta kot proizvajalca 'in za potrebe skupnosti, ki prav v našem okraju niso majhne. Dobra kmetijska zadruga je v mnogem odvisna od dobrega in sposobnega kadra, zato naj velja načelo: najsposobnejši kader na razpolago kmetijskemu zadružništvu. Jan Ros NADOMESTNE VOLITVE LJUDSKEGA ODBORNIKA bodo v nedeljo, dne 9. novembra 1938 v 26. volilni enoti ObLO Murska Sobota. Volilna enota obsega uilice: Grajsko, Kajuhovo, Ajija Kardoša, Prečno, Vrtno, Kocljevo in Zvezno ter Trg zmage in Trubarjev drevored v Murski Soboti. V volilni enoti kandidira tov. Šabjan Štefan, dosedanji odbornik Zbora proizvajalcev Obč. LO. Volišče bo v zgradbi dijaškega doma — v Grajski ulici št 2 v Murski Soboti. ČIM VEČ MLADIH LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV Prejšnjo nedeljo je bila v Murski Soboti razširjena seja Okrajnega komiteja LMS. Na seji so med drugim razpravljali tudi o vključevanju mladine v Zvezo komunistov. Člani sekretariata OK LMS so sklenili, da naj vsi občinski komiteji razpravljajo o razmerah v aktivih LMS in naj predlagajo najaktivnejše mladince in mladinke za sprejem v članstvo Zveze komunistov. Glede na to je odgovoril organizacijski sekretar OK ZKS tov. Franc Škoberne našemu sodelavcu na nekatera aktualna vprašanja v zvezi s »prejemanjem mladine v Zvezo komunistov. VPRAŠANJE: Katere so bistvene pomanjkljivosti, da je včlanjenih v ZK sorazmerno malo mladincev in mladink? ODGOVOR: Letos je bilo sprejetih v ZK znatno več mladih ljudi kot prejšnja leta. Nekateri občinski komiteji so sprejemali v članstvo s precejšnjim razumevanjem mlade proizvajalce, delovno mladino. Vendar niso delali tako povsod. Marsikatera osnovna organizacija ZK je hilla ozkosrčna in včasih celo sektaška pri sprejemanju mladine v članstvo. Ko osnovne organizacije razpravljajo o sprejemanju mladine v ZK, govorijo največkrat o kaki teti, stare- mu očetu in še o kom, manj pa o kandidatu samem, o njegovem delu, njegovi miselnosti in njegovih težnjah. Govori se o slabostih, premalo se pa upošteva n. pr. pri mladem delavcu zavzetost in vestnost pri delu, učenju in družbenem življenju. Vzrokov, da je sprejetih v ZK malo mladincev, je treba iskati tudi drugod. Če povemo, da je od 136 članov občinskih mladinskih komitejev samo 29 članov ZK, je to zgovoren dokaz, da so za tako stanje odgovorne osnovne organizacije ali pa samo nekateri člani, ki ne zaupajo mladim in jih ocenjujejo in presojajo s starimi merili, ki jih ne gre uporabljati v današnjih razmerah. VPRAŠANJE: In glavne naloge mladinskih vodstev pri vključevanju v ZK? ODGOVOR: Naloga mladnskih vodstev je, da vključuje mladino v klube mladih zadružnikov, klube mladih proizvajalcev, da za mladino pripravlja posebne študijske sestanke, na katerih bi se izobraževali, in sploh, da razvijejo aktivnost na vseh področjih družbenega življenja. Mladinske organizacije bi morale vključiti v svoje delo tudi mladino, ki se vrača preko zime s sezonskega dela. Morda se bodo v tistih kraijh, kjer je delo čez poletje zamirlo, ker ni bilo doma mladine, mladinske organizacije okrepile in ponovno zaživele. Mladini — sezoncem je potrebno posvetiti pažnjo že zaradi tega. ker ne vodijo o njej v tem oziru dovolj računa tam, kjer je začasno zaposlena, pa tudi doma jih ne pritegujejo k delu v organizacijah. Pri vsem svojem delu pa bodo morala mladinska vodstva razumeva joče spremljati delo vsakega mladinca in mladinke in ga predlagati za sprejem v članstvo ZK. To pa ni samo naloga mladinskih organizacij, marveč tudi naloga Socialistične zveze, sindikatov in ostalih organizacij. VPRAŠANJE: Na zadnji okr. partijski konferenci je bilo sklenjeno. da je treba včlaniti v ZK čimveč delavcev, kmetov itd.? ODGOVOR: Letos je bilo že sprejetih v Zvezo komunistov 87 novih članov. Med novosprejetimi je 46 delavcev, 4 kmet je in 29 uslužbencev. Delavcev moramo sprejeti še več. Odločno premalo smo pa sprejeli kmetovalcev, čeprav je pri nas sorazmerno največ kmečkega prebivalstva. VPRAŠANJE: Kakšna bi naj bila pri vsem tem vloga našega lista? ODGOVOR: Primerno bi bilo, da bi časopis od številke do številke spremljal tudi življenje in razvoj ZK v našem okraju. Zanimivo bi bilo. če bi vča-sih brali, kako delajo komunisti pri Nafti, drugič: kakšne težave imajo v vinogradniških kmetijskih posestvih, s čim se ukvarjajo v kmetijskih predelili itd. V tem bi se odražala seveda tudi večja skrb za članstvo in bi se posredovale izkušnje. Intervju z upravnikom Murske regulacije Ivom Slekovcem Mura ni edini problem Znano je, da je zasedala meseca septembra v Rogaški Slatini posebna jugoslovansko-av-strijska komisija, ki je razpravljala o regulaciji obmejne Kuč-nice. Kaj lahko poveste o zaključkih teh razgovorov? — Ta mešana komisija se sestaja že nekaj let. Na svojih sestankih razpravlja o obojestranskih vodnogospodarskih problemih. Na enem izmed prejšnjih zasedanj smo se sporazumeli. da opravimo na potoku Kučnici vse potrebne meritve: Avstrijo; od ustja potoka do zaselka Poljanci, mi pa od zaselka Poljanci do Korovee. Letos se je sešel pravzapra projektivni odbor, ki bo prihodnje leto poskrbel za kordinirano izdelavo projektov za regulacijo Kučmice. Ko bodo ti projekti obojestransko odobreni, bomo na prihodnjem sestanku razpravljali o finančni plati regulacije Kučnice. Člani naše komisije so na tem sestanku predlagali, naj bi b'la državna meja med Avstrijo 'n Jugoslavijo dosledno ob potoku Kučnici, kar bi olajšalo nekatera tehnična dela. To pa je seveda predmet meddržavnih razgovorov. Regulacijska dela v zvezi z Ledavo in Kobiljanskim potokom se nanašajo tudi na sosednjo Madžarsko? — Da — je odgovoril tov. Slekovec — Sekcija za regulacijo Mure je v smislu dogovorov z Madžarsko opravila vse teritorialne meritve na Mejnem potoku in na spodnjem odseku Ledave. Podobne meritve bodo opravili tudi na madžarski strani. Predvidevamo, da bomo v bližnji prihodnosti razpravljali z zastopniki Madžarske o dokončni ureditvi obmejnih vodnih razmer. Smo pa že razpravljali, o tem, da' bodo na madžarski' strani zadrževali visoke vode Kocjanskega potoka, tako da bi visoka voda prihajala na našo stran le v potočnem koritu in ne v poplavnih valih. In kal lahko poveste, tovariš upravnik, glede regulacije Mure? — Dela pri regulaciji Mure potekajo zadovoljivo. Upamo, da bo Mura prihodnje leto regulirana do Spodnje Mote, to je 8 km niže od Veržeja. Letos na Muri ni bilo izrazito visokih voda, bilo pa je več srednjevisokih voda. Zaradi tega smo bili oškodovani do konca oktobra za 118 delovnih dni. Bo pa letošnji Ido Slekovec delovni načrt — kar zadeva regulacijo Mure — realiziran. Problem pri regulaciji Mure pa še vedno fašinski material. Tega smo letos vozili celo iz sosednje Hrvatske. Za ureditev spodnjega toka Mure bi se morali sporazumeti z zastopniki republike Hrvatske. Kakšni so izgledi za te razgovore? — Do teh razgovorov, žal, še ni prišlo. Če bi se sporazumeli z zastopniki sosednje Hrvatske, bi izvedeli v prihodnjem letu lokalno regulacijo do vasi Kot. Kot povsod, je tudi pri regulaciji Mure ena izmed glavnih postavk zagotovitev sredstev. Kaj menite o tem za prihodnje leto? — O tem: Osnutek zveznega načrta za leto 1939 predvideva za Muro v prihodnjem letu 50 milijonov dinarjev sredstev iz zveznih skladov. To bo brez dvoma dobra osnova. Kako pa potekajo dela pri regulaciji ostalih vodnih tokov? — Regulacija Plitvice v Apaški kotlini se bliža h koncu. V doglednem času bo končan tudi investicijski program za ureditev spodnjega toka Ščavnice. Prav tako dokončujejo projekt za večjo dolinsko pregrado na Blaguškem potoku. Ta pregraja bo služila za akumuliranje vode, ki jo bodo izkoristili za poskusno namakanje v ščavniške doline pod Blagušem. Če bodo na razpolago sredstva, bodo pr'čel: to pregrado graditi že prihodnje leto. Juš Makovec Mlečna kuhinja v Bogojini Na bogojčnski šoli deluje že tretje 'leto mlečna kuhanja. Svoj prostor ima v posebni sobi, 'k: jie še kar primeren. V glavnem odmoru se šolarji z veseljem postavijo v vrsto in čakajo na skodelico toplega mleka ali kave, dobijo pa tudi žemljico s sirom ali marmelado. Vedno nasmejana kuharica Angelca z veseljem postreže 290 lačnim otrokom. Najsrečnejša je, če otroci pridejo ponovno s skodelicami in mič ne ostane v loncih. Tovarišica Angelca ima precej dela, vendar je vse ob pravem času pripravljeno. Topla malica je šolskim otrokom v zimskem času še poseb- no potrebna. Otroci po njej laže sledlljo pouku. PIONIRJI ZA PIONIRJE Kakor poročajo, akcija za zbiranje sadja malone povsod dobro napreduje. Tako so pionirji osnovne šole Mačkovci, Bodonci, Kuzma, Dol. Slaveči in Grad podarili 3500kg jabolk pionirjem osnovne šole v Murski Soboti. Zvedeli smo tudi, da so pionirji osnovne šole Moščarnci zbrali in podarili 600kg jabolk delovnemu kolektivu »Panonije« v Murski Soboti, ki se je odločil za patronat nad šolo. Po dobljenih podatkih je prejela jabolka tudi že osnovna šola v novi gimnaziji v Mur-ski Soboti. POMURSKI VESTNIK, 6. nov. 1958 KMETJE, ZADRUŽNIKI, VAŠI PRIHRANKI SO VARNO NALOŽENI IN VSAK ČAS DOSEGLJIVI PRI ZADRUŽNI HRANILNICI IN POSOJILNICI MURSKA SOBOTA ALI NAJ BLIŽJI ZADRUGI! NE HRANITE DENARJA DOMA, VLOGE OBRESTUJEMO KDOR SEJE — TA ŽANJE! 2 ZBOR PROIZVAJALCEV PRI ObLO M. SOBOTA JE RAZPRAVLJAL O GOSPODARSKEM STANJU V PODJETJIH PRAVOČASNO UKREPANJE Zbor proizvajalcev močno zainteresiran glede na gibanje gospodarstva — Industrijska proizvodnja močno narašča — R azprava o gostišču »Grozd«. Zbor proizvajalcev ObLO M. Sobota je na svojih sejah že večkrat razpravljal o gospodarskem stanju v posameznih podjetjih in tako pravočasno ukrepal pri morebitnih pomanjkljivostih ali težkočah. Na nedavni seji so odborniki Zbora proizvajalcev razpravljali o realizacija planirane proizvodnje. Ugotovili so, da se je povečala industrijska proizvodnja v devetih mesecih letos v primerjavi z realizacijo v istem obdobju lani za 14,8 odstotka, realizacija v gradbeništvu pa znaša kar 97 odstotkov, kar je celo za 41 odstotkov več kot lani v devetih mesecih. Doseženi promet v trgovini je zadovoljiv: v trgovini na drobno je dosežen z 68,5, v trgovini na debelo pa z 85,5 odst., kar je za 17 odst. več kol lani do konca septembra. V razpravi so odborniki poudarjali, da bo potrebno pri nekaterih manjših obrtnih podjetjih, ki sedaj ne morejo več konkurirati s svojimi izdelki na tržišču, potrebno preusmeriti proizvodnjo, predvsem pa dati poudarka uslugam. Precej časa so posvetili člani Zbora proizvajalcev razpravi o stanju v soboškem gostišču »Grozd«. V gostišču »Grozd« so že ob polletju izkazovali za 221 tisoč dinarjev dohodka manj kot je bilo predvideno. Na osnovi tega so predlagali upravni organi ObLO. naj se naredi v gostišču ob tretjem tromesečju ponovni obračun. V tem obračunu je bilo ugotovljeno, da je v tretjem tromesečju še vedno 185.834 dinarjev negativnega dohodka. Zaradi omenjenega stanja v podjetju, je banka odpovedala gostišču kredit, tako da delavci že dva meseca niso prejel: plač. Poslovanje so kreditirali dobavitelji. Ti dolgovi do posameznih dobaviteljev so znašali ob koncu septembra 1 milijon 740 tisoč dinarjev. Upravnik gostišča — bil je pri tej razpravi prisoten — je izjavil, da so tudi uslužbenci, kot vsa upravnikova družina, plačevali za mesečno hrano v gostišču po 1500 dinarjev, čeprav predpisi določajo, da plačujejo zaposleni v gostiščih le materialne stroške prehrane. Člani zbora so se čudili, kako so mogli biti zaposleni kar dva meseca brez plač. Upravnik gostišča »Grozd« je utemeljeval stanje v podjetju s tem. da ima gostišče prevelike družbene dajatve. Drži pa to, da bi podjetje lahko plačalo vse družbene obveznosti, če bi doseglo predvideni promet, saj so vsa soboška gostinska podjetja v primerjavi z lanskim letom povečala promet za 19 odstotkov, medtem ko je bil v gostišču »Grozd« promet ob polletju nekoliko nižji od lanskoletnega. Da ne bi prišli zaradi tega v gospodarske težave tudi upniki, je Zbor proizvajalcev sklenil, da gostišče likvidira. Pred gradnjo najmodernejšega opekarskega obrata v Pomurju Znano je, da je ogenj upepelil pred nekaj let staro opekarno v Lokavcih pri Ljutomeru. Kljub temu, da vsi obrati niso billi popolnoma uničeni so bili odgovorni činitelji prvotno mnenja, naj bi opekarno v Lokavcih opustili. Vendar je najbrž kakovost gline v lokavski opekarni dala povod za to, da so se v opekarni Križevci-Boreci odločili opekarski obrat v Lokavcih obnoviti. Danes imajo pripravljene za gradnjo nove opekarne vse potrebne načrte. Tudi investicijski program je republiška komisija za pregled investicijskih programov že potrdila. Po predračunu bodo znašali stroški gradnje 81 milijonov dinarjev. Iz lastnih skladov bo za gradnjo prispevala križevska opekarna 50 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo zgradili nove obratne prostore v 18 mesecih. Ce bodo uspeli pri licitaciji glede investicijskega posojala. nameravajo pričeti graditi že meseca aprila prihodnjega leta. Nova opekarna v Lokavcih, katere kapaciteta bo znašala letno 4,5 milijona enot opeke, bo najmoderneje urejena. Predvidevajo, da bo stara peč ostala, zgradili pa bodo umetne sušilnice. Celotna strojna oprema bo v pritličnih prostorih. Prav tako bo mehaniziran ves transport, uveden bo transportni trak s posebnimi vagončki. Urediti nameravajo še posebno zorilnico za glino. Lani je znašala skupna proizvodnja opeke vseh opekarn v Pomurju 25 milijonov 900 tisoč enot. letos je predvidenih 30 milijonov 400 tisoč enot. Č računamo še na nekatere izboljšave pri delu v dosedanjih obratih, se bo z novo opekarno v Lokavcih približala letna proizvodnja opeke 40 milijonom enot letno. Lokavci: namesto stare opekarne (na sliki) — nova 9. in 10. novembra - plenum DIT LB Slovenije v M. Soboti Društvo inženirjev in tehnikov gozdarske stroke in stroke lesne industrije se je odločilo, da bo imelo svoj plenum v M. Soboti. Za to se je društvo odločilo zaradi tega, ker je prav Pomurje področje, kjer so gozdovi zelo degradirani in je treba za njihov napredek vložiti čim več sredstev. Plenum bo 9. novembra in bo obravnaval organizacijska vprašanja društva in organizacijska vprašanja gozdarstva. Razpravljali bodo tudi o tistem delu družbenega plana LR Slovenije za 1959. leto, ki obsega gozdarstvo in lesno industrijo. Naslednji dan, 10. novembra je namenjen ogledu gozdov zlasti v področju Lendava-Polana (Črni log) in na Goričkem. Na Goričkem si bodo ogledali gozdove zasebnikov v katastralni občini Boreča in Trdkova. Ta ekskurzija bo v strokovnem pomenu gotovo znaten prispevek k reševanju pomurskih gozdov, ki so bili doslej vse preveč izkoriščani in deležni premajhne skrbi. Prav zaradi tega je potrebno odločitev upravnega odbora društva inženirjev in tehnikov LR Slovenije, da bo imelo svoj plenum v Pomurju, toplo pozdraviti. Hidrologi na obisku v Pomurju Pred nedavnim si je skupina 50 hidrologov iz vse Slovenije ogledala regulacijo Plitvičkega potoka, regulacijo Mure, razbremenilnik Mura—Lendava ter Ščavniško dolino. Med gosti so bili zastopniki Uprave za vodno gospodarstvo LRS in njenih področnih sekcij, projektanti LS in drugi. Da so si ogledali regulacijo Mure bolj nazorno, so se spustili od Radenec po murinem toku navzdol s čolni. Obeti za razvoj gozdnega In lesnega gospodarstva v Pomurju Vabljivi lesni zakladi Svet za industrijo in obrt 0L0 M. Sobota o predlaganih organizacijskih ukrepih Za murskosoboški okraj velja, da je četrtina njegove površine gozdnata. Zato hi človek pričakoval tudi temu primerno lesno industrijo, ki pa je, žal, ni. Tako služijo pomurski gozdovi kot surovinska osnova za lesno industrijo v Sloveniji in še preko njenih meja. Zabeležiti pa moramo, da je tudi v gozdrastvu in gospodarjenju z gozdovi v našem okraju vrsta pomanjkljivosti. Na nedavni seji Sveta za industrijo in obrt OLO M. Sobota so, ko so razpravljali, o lesni in-dustriji v Pomurju, med drugim ugotovili, da so te nepravilnost: predvsem slabo «strokovno gospodarjenje in izkorišča- Žage, kakršno vidimo na sliki, je čas prehitel nje posekane lesne mase. iskanje dohodka v gozdarstvu in morda s tem delno zapostavljanje kmetijske proizvodnje. Znano je, da je danes v našem okraju 30 polnojermeniških žag z letno zmogljivostjo okrog 36.000 m3 hlodovine ob enem izmeničnem obratovanju in 10 venecijank, ki imajo zmogljivost okrog 3000 ms hlodovine letno. Vse žage so v glavnem registri- rane za žaganje lesa, očitno pa je težnja za žaganjem za blagovni promet. Zanimivo je tudi, da sta se ohranili dve zasebni polnojermen iški žagi. Ena izmed obeh ima celo dva polnojarmenika, ob njej pa se razvija pod okriljem uslužnostnega žaganja« za lokalne potrebe prava industrijska predelava lesa: žaganje na veliko tudi za potrebe oddaljenih podjetij in lastnikove zabojarne. Vsekakor velja, da so se v našem okraju razvili številni majhni obrtni obrati v Ljutomeru. Apačah. M. Soboti in drugod, čeprav hi se lahko na bazi teh. ob smotrnem upoštevanju proizvodnje žaganega lesa in ob ustreznem programu industrijske predelave lesa razvila sodobna lesna industrija tudi na teni področju. Zato so se na omenjeni seji tudi že pogovorili o predlaganih organizacijskih ukrepih. Zedinili so se, da bi kazalo osnovati na območju okraja Murska Sobota dve gozdarski poslovni zvezi v Ljutomeru in Murski Soboti ne glede na sektor lastništva. S tem v zvezi je tudi ustanovitev skladno z organizacijo gozdarstva (na območju Ljutomera in Murske Sobote) praviloma samo dveh lesno-in-dustrijskih podjetij in sicer na območju Ljutomer LIP »Slovenske gorice« z ustreznimi obrati, na območju Murska Sobota pa LIP »Panonija«. prav tako z ustreznimi obrati Tu gre za or- ganizacijsko združitev proizvodnih sredstev s področja lesne industrije v okviru podjetij, ki jih bo možno strokovno izpopolniti, utrditi in usmerjati v smeri stabilizacije lesnega gospodarstva na tem območju, itd. Vsekakor velja, da bi na ta ali podoben način bilo mogoče izvesti specializacijo žag za iglavce, listavce, itd., hkrati pa tudi specializirat: proizvodnjo posameznih obratov proizvodnja pletarstva, proizvodnja gradbenega pohištva, panene plošče, lesna galanterija, itd. — skladno s surovinsko bazo. Ob koncu so člani Sveta sklenili. da je treba pripraviti ustrezen elaborat, ki bo upošteval surovinsko bazo in vse ostalo, kar je potrebno za smotern in skladen razvoj lesne industrije v Pomurju, doslej v tem pogle- du dokaj zanemarjenem področju. Sklenili so tudi priporočati ObLO Lendava, naj prouči vprašanje predelave utenzilij. Za obrate že omenjenih predlaganih podjetij so člani Sveta mnenja, da se morajo med seboj dopolnjevati. bš G. Radgona — lesa dovolj tudi o predlagani novi organizacijski obliki Precejšnja akumulacija sredstev Podatki o realizaciji polletnega družbenega načrta po prednosti proizvodnje kažejo skoraj d oseh proizvodnih panogah rahlo težnjo po podražitvi proizvodov oz. uslug. Med najbolj izrazite primere spada industrija gradbenega materiala. Za to panogo je bi lo o analizi polletne realizacije rečeno, da so se izdelki industrije gradbenega materiala podražili za 20 odst. medtem ko so se podražile usluge gradbenih podjetij za 15 odstotkov. Kot polletni podatki kažejo, si bodo posamezni obrati industrije gradbenega materiala pridobili s tem precej sredstev za nadaljnjo investicijsko izgradnjo. Vendar ne smemo prezreti tega. da pomeni podražitev gradbenega materiala, ki ga proizvajamo o našem okraju, do neke mere preliv sredstev iz levega v desni žep, kar zadeva lokalne investicije. Pri tem je najbolj prizadeta stanovanjska izgradnja, kjer velja splošno načelo o pocenitvi gradenj. Seveda bo mogoče opravičiti večjo akomulacijo sredstev v opekarskih obratih, če bodo ti smotrno delili dohodek med plače nad tarifnimi pravilniki in skladi za obnovo in modernizacijo. V ilustracijo nekaj številk: skupni družbeni produkt o šestih mesecih letos je znašal v tekstilni industriji 1 milijardo 29 milijonoo dinarjev, v industriji gradbenega materiala pa 60 milijonov dinarjev. Po instrumentih družbenega piana — in seveda zaradi določenega formiranja cen — je dosegla ob polletju tekstilna industrija 164 milijonov, gospodarske organizacije v industriji gradbenega materiala pa 60 milijonov dinarjev. Se pravi, če tudi primerjamo prejemke po tarifnih pravilnikih, bodo razpolagala ob zaključku gospodarskega leta opekarne z znatnimi sredstvi. V industriji gradbenega materiala, kot tudi o nekaterih ostalih panogah gospodarske dejavnosti se je pokazal pri podraževanju vpliv konjunkture na tržišču. Znano je namreč, da so bile cene opečnim izdelkom do nedavna v Pomurju najugodnejše v vsej Sloveniji. Da pa to ne bi »ne-stimuiatinvno« vplivalo na ostala opekarska podjetja, so se dogovorili za več ali manj enotne cene svojih izdelkov. Te cene bodo take vse dotlej, dokler bo še v Sloveniji primanjkovalo letno do 40 milijonov enot opeke. Zanimivo pa je dejstvo, da imajo nekatere opekarne v republiki Srbiji, po sicer nepotrjenih vesteh, precejšnje zaloge opeke. Podobno kot v industriji gradbenega materiala, je zapazi ti težnjo po podražitvi tudi pri ostalih proizvodnih panogah, vendar ta težnja drugod ni tako močna, da bi bistveno vplivala na splošno gibanje gospodarstva o okraju. Čas in razvoj sta spremenila kraj in ljudi... (Nekoč in danes v Murščaku) Ozka cesta, — odcepi se od glavne ceste, ki povezuje Mursko polje s Slovenskimi goricami, — nas popelje v Murščak. Kraj se po svojih vinogradih in sadovnjakih prav nič ne razlikuje od sosednih vrhov kapelskih goric, vendar ima razen tega tudi nekatere svoje posebnosti. Murščak je prvi grič nad Mursko dolino, saj je po Muri dobil tudi svoje ime. Na zapadni strani se povezuje s sosednimi hribčki, ki že predstavljajo začetek Slovenskih goric. Mogočne, košate črešnje ob klancu so spomladi kot cvetoč špa-lir, pravi lepotni čar naprave. Še bolj vabljiv pa je Murščak jeseni, ko spokojno tišino jesenskega jutra prekine ropot voza, ki se enakomerno premiku proti vrhu. Na vozu so »brači«, ki se peljejo na trgatev. Veseli so. že navsezgodaj se šalijo in zabavajo, le možak — voznik je resen in previdno vodi svoje konjičke po klacu navzgor. Čas trgatve — Murščak je oživel. Sproščena pesem bračev pozno v noč oznanja veselje zadovoljne mladine, ki se veseli v prijetni družbi. Tudi obrazi sicer resnih možakarjev so nasmejani. Letina je dobra in pridelek bo velik. Da. to je značilnost kraja, ki se iz leta v leto ponavlja. Vendar sta tudi v Muršraku čas in razvoj opravila svoje. Spreminjajo se ljudje in kraj. Nekoč so domačini razen pri vinogradniških delih dobili zaslužek pri kmetih v bližnjih vaseh. V skupinah so odhajali vsako jutro na sezonska poljska opravila in se zvečer zopet vračali. Tako so si oskrbeli vse potrebno za zimo. ko ni bilo zaslužka. Danes pa je precej drugače. Mladina je odšla za zaslužkom v industrijska središča ali pa je dobila stalno zaposlitev pri VG Kapela in marsikateri socialni problem je zdaj rešen. In osemdesetletni »oča Balož«, nekdanji viničar, ki je bil tudi dolga leta mlateč pri kmetih ter dobiva danes pokojnino, zato upravičeno pravi: »Kaj vi vete, deca!« Kljub trdnemu delu vse svoje življenje je Balaž še vedno korenjak in bo prihodnje leto obhajal s svojo ženo zlato poroko. Največja pridobitev kraja je nedvomno osnovna šola. ki so jo odprli pred štirimi leti. Preurejena zidanica, v kateri so uredili učilnice, je postala središče kulturnoprosvetnega življenja. Tri učiteljske moči z uspehom izobražujejo mladino. Nekoč so morali šolarji iz Murščaka in okolice hoditi po blatu, dežju in snega v 5 km oddaljene sosedne šole in njihov učni uspeh je bil. razumljivo, temu primeren. Drugo koristno in zelo pomembno delo, ki so ga tod opravili, je dograditev krajevnega vodovoda. Kakšen kilometer niže šole je močan vrelec vode. Tu so montirali črpalko, ki z avtomatično vključitvijo črpa vodo v rezervoar na podstrešju šole, od koder dobiva šola in širša okolica po ceveh tekočo vodo. Tekoča voda v naših šolah na podeželju in stanovanjskih hišah v Pomurju je zdaj še prava redkost, zato je še tem pomembnejša za Murščak, kjer si lahko gospodinje vsak čas natočijo svežo, mrzlo vodo, ki so jo morale nekoč težko nositi po strmem klancu. Res veliko je bilo storjenega. Domačini vedo, da njihov trud ni bil zaman; zelo pa so hvaležni tudi ljudskemu poslancu Ivanu Kreftu, ki je njihova prizadevanja podprl s tolikim razumevanjem. Zavedajo pa se tudi, da jih še čakajo nove bližnje naloge: ureditev cest, dokončna elektrifikacija kraja in drugo. T. S. V ljutomerski »Konfekciji« kot na tekočem traku Trgatev je pri koncu . . . POMURSKI VESTNIK. 6. nov. 1958 3 VINO NE BO VEČ „VINO“ Zakon o vinu je izšel že lani in mnoge gospodarske organizacije — družbena vinogradniška gospodarstva ali trgovska podjetja za promet z vinom na debelo — so že prilagodila svoje poslovanje določbam tega zakona, posamezne pa tudi ne; najbolj pa smo nedosledno uresničevanje tega zakona čutili v nekaterih gostilnah, v katerih so kljub temu, da je zakon začel veljati, še vedno točili pod imenom naravno vino razne mešanice, marsikje tudi s primesjo šmarnice, neustrezno negovana in tudi umetna vina, kar je bilo v ostrem nasprotju z osnovnimi določili Zakona o vinu. Na svoji zadnji seji je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO Murska Sobota predlagal, naj bi pristojni upravni organ imenoval za okrajnega vinskega inšpektorja ing. Lado Jeršeta. Z imenovanjem okrajnega venskega inšpektorja bo namreč zagotovljeno ustrezno nadzorstvo nad izvajanjem Zakona o vinu v našem okraju. Okrajni inšpektor bo imel v svojem delokrogu predvsem pridelovalne organizacije (vinogradniška gospodarstva in kmetijske zadruge), medtem ko je nadzorstvo v gostinskih lokalih načelno prepuščeno ustreznim občinskim inšpektorjem, le v občinah. ki ne bodo imenovale svojih inšpektorjev, bo okrajni inšpektor opravljal tudi ta posel. Svet je še priporočil, da lahko več občin skupaj imenuje svojega vinskega inšpektorja. Svet je dalje razpravljal o osnutku odredbe o proizvodnji in nadzorstvu nad prometom razmnoževalnega sadnega in trsnega materiala, osnutku uredbe o ustanovitvi republiške komisije za potrjevanje tega materiala ter o ustanovitvi in delovanju okrajnih komisij. Člani sveta so soglašali s predlaganimi osnutki odredb, menili pa so. da bi bilo treba dopolniti 16. člen prve odredbe tako, da bi dobili pristojnosti za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem te uredbe poleg okrajnega tudi občinski kmetijski inšpektorji. V razpravi o osnutku uredbe o osemenjevanju goved so menili, da je predvidena skočnina v znesku 1500 din previsoka. Prav tako se tudi niso strinjal s tem, da bi bilo osemenjevanje vpeljano tako obvezno, kot je to predvideno v osnutku; v njem je namreč zapisano, da je treba ob progah, kjer je vpeljano umetno osemenjevanje, odstraniti vse bike. Izraženo je bilo mišljenje, da tega določila zaenkrat v Pomurskih razmerah ne bo moč uresničiti, ker še ni povsod vpeljana nedeljska služba. Na koncu svoje seje je Svet potrdil investicijski program KG Beltinci za nakup kombajna, investicijski program VG Ljutomer za obnovo vinogradov v investicijski vrednosti 17 in pol milijona din in investicij- ski program VG Gornja Radgona za graditev dvorane za izdelovanje šampanjca v investicijski vrednosti 25 milijonov din. Potrjene investicije so gospodarsko utemeljene, kar še posebno velja za radgonsko, saj je predlagatelj investicijskega programa dokazal, da bo prišlo na 1 steklenico na novo proizvedenega šampanjca samo 140 din investicije in se bodo zategadelj v ta namen vložena sredstva rentirala že v enem leta. -sk Pomurski fantje pozdravljajo Vojak Ivan Kodila, ki služi svoj vojaški rok v Valjevu, V. P. 7860/5E3, nam je poslal dopis naslednje vsebine: »Vsi pomurski fantje, ki služimo vojaški rok v Valjevu, pošiljamo lepe pozdrave vsem delovnim ljudem Pomurju in jim želimo mnogo uspehov. Hkrati jim sporočamo, da je življenje v naši enoti prav lepo in da ne bomo nikoli pozabili tega svečanega dne, ko smo zaprisegli vdanost in zvestobo naši domovini, našemu narodu, naši Partiji in našemu vodstvu. Prav lepo pozdravljamo vse svoje domače, posebno ivanovska dekleta ter delovni kolektiv SGP »So-gradn, M. Sobota, ki mu želimo mnogo uspehov pri delu.« POZDRAV IZ KNJAŽEVCA Vojak Drago Golob, V. P. 2837/1 Knjaževac, pozdravlja svoje starše, brata in sestro, vsa dekleta iz Karnenščaka ter kolektiv Pomurskega tiska« in bralce »Pomurskega vestnika«. POZDRAV IZ NISA Avguštin Bukovec iz Kobilja, ki služi svoj vojaški rok v Nišu — V. P. 4271 — 12 — in Alojz Markoja iz Odranec, ki služi svoj vojaški rok v Nišu — V. P. 6788 — 3, pozdravljata svoje starše, sorodnike, bralce »Pomurskega vestnika« ter vsa pomurska dekleta. Prav tako pozdravljata uredništvo »Pomurskega vestnika« ob bližnjem prazniku Republike — 29. novembru. Svet za socialno varstvo ObLO Murska Sobota razpravljal O SKRBNIŠTVU IN SKRBNIKIH Sprejeti sklepi za boljše in uspešnejše delo Na nedavni seji Sveta za socialno varstvo ObLO Murska Sobota so predvsem razpravljali o skrbništvu. Znano je, da je prvenstvena naloga organov socialnega varstva skrb za osebe, ki zaradi duševne ali telesne defektnosti ne morejo skrbeti zase in svoje premoženje. Zato morata Svet za socialno varstvo in skrbstveni organ imeti vpogled v družinske in socialne prilike teh družin in v kolikor so socialno ali kako drugače ogrožene, poišče primerno okolje in oskrbo. V soboški občini je 41 oseb brez opravilne sposobnosti. Največ preklicanih oseb je duševno bolnih (22), 14 oseb je preklicanih zaradi duševne zaostalosti in defektnosti itd. Zaradi pijančevanja oz. zapravljivosti je preklicana samo ena oseba. LENDAVČANI! V okviru Tedna muzejev je nekaj predmetov, izkopanih pri lanskih arheoloških izkopavanjih razstavljenih v izložbenem oknu knjigarne v Lendavi. Lendavčani, pohitite z ogledom! Večina teh (31) je v oskrbi pri svojih sorodnikih ali drugih družinah, več pa je jih v ustreznih ustanovah. Od 41 preklicanih oseb jih ima 33 lastno premoženje. Tega izkoriščajo v večini primerov svojci ali drugi sorodniki, pri katerih živijo preklicane osebe. Iz dohodkov tega premoženja se potem preklicane osebe tudi preživljajo. Redno mesečno socialno podporo prejemata dve osebi. Vse preklicane osebe imajo stalne skrbnike. Ob polaganju obračunov skrbnikov pa je Svet za socialno varstvo ugotovili, da so težave predvsem v tem. da so skrbniki težko položili obračun o upravljanju premoženja preklicane osebe. Vedeli so sicer. da te osebe imajo premoženje in kje ga imajo, kakor tudi to. kdo to premoženje sedaj ■Izkorišča. Najtežje pa je bilo ugotovi bi. kako in kje so se uporabili dohodki tega premoženja in to posebno za osebe, ki so v oskrbi bolnišnice ali zavoda. Največkrat skrbniki niso mogli z dokumenti dokazati izdatkov. Kaže, da skrbniki mislijo, da točna evidenca o tem premoženju ni nujna, če so omenjene osebe v bolnišnici ali zavodu in tam vzdrževane. Poročilo Sveta ObLO Murska Sobota navaja dalje dva primera, ki bi se zdela marsikomu neverjetna, če ne bi bila resnična. V prvem gre za dosmrtnega prevžitkarja, ki je du- ševno bolan. Tega bolnika je imela družina v hlevu, kjer je bival podnevi in ponoči. Kljub temu, da je njegov brat podedoval tudi njegov del, ni našel zanj prostora v sobi. Šele na posredovanje skrbstvenega organa so bolnika premestili v sobo in poskrbeli za zdravniško pomoč. V drugem primeru so skrbstveni organi našli sina nekega posestnika z 10 ha zemlje prav tako v hlevu, kjer je bival podnevi in ponoči. V hlev mu je nosila lastna mati hrano tako, da v sobo ali kuhinjo ni imel pristopa. Po ugotovitvi tega primera so skrbstveni organi postavili stalnega skrbnika in zdravnik je poslal prizadeto osebo v mariborsko bolnišnico, kjer je bila dlje časa na zdravljenju in tako se tudi njeno zdravstveno stanje zboljšuje. Seveda so tudi primeri, da so preklicane osebe dobro oskrbovane in to predvsem one, ki živijo pri starših. Res je tudi, da je težko najti primerne skrbnike duševno bolnim in defektnim osebam, ki bi prevzeli skrbništvo brez odpora. Za boljše in uspešnejše delo predlaga Svet seminar za vse Skrbnike, kjer bi jim na nazoren način posredovati njihove naloge in dolžnosti. Zimski meseci bodo zlasti primeren čas za to. Poseben problem za soboško občino, še posebej pa za mesto Murska Sobota so tudi duševno ali telesno defektne osebe iz drugih občin, ki pridejo v Mursko Soboto in se tukaj potikajo in beračijo. Čeprav take osebe brž napotijo v njihovo pristojno občino, se kmalu spet pojavijo v našem okrajnem mestu. Za boljše in uspešnejše delo je Svet za soc. varstvo ObLO Murska Sobota sprejel sklep, da je treba vsaj enkrat letino skupno s skrbnikom obiskati preklicano osebo in se pogovoriti o skrbi in potrebnih ukrepih skrbtnika. Za boljše in uspešnejše delo skrbnikov bodo v zimskih mesecih sklicali seminar, hkrati pa bo Svet z nasveti pomagal skrbnikom pri njihovem dalu. Dalje naj odbornik krajevnih odborov med letom večkrat obiščejo preklicane osebe, ob koncu pa se je Svet zedinil za to, naj se dom v Lukavcih preuredi v dom zaprtega tipa, dom v Rakičanu pa v dom oilprtega tipa, Šb Inšpektorji ugotavljajo... Pregled kakovosti potrošnega vina in higienskega stanja v gostilnah ljutomerske občine Pred kratkim sta sanitarni inšpektorat in tržna inšpekcija pri ObLO Ljutomer pregledala kakovost vina, ki ga prodajajo potrošnikom, pregledala čistočo rok strežnega osebja in čistočo vode za izpiranje pribora. Kemična analiza vzorcev vina in bakteriološki pregled brisov rok in vzorcev vode, kar je opravil Okrajni higienski zavod v Mariboru, sta dala rezultate, ki nam narekujejo, da bo treba nadzor gostiln v tem smislu poostriti in redno izvajati. V šestih gostilnah od šestnajstih, ki so jih pregledali, so točili vino zelo slabe kakovosti (zatohlega vonja, okusa po nečistem sodu, itd.); v štirih vino slabše kakovosti, ki je še primerno za prodajo in v šestih gostilnah vino dobre kakovosti. Vino najboljše kakovosti so prodajali Alojz Jureš in Dragica Šalil iz Križevec pri Ljutomeru — najslabše kakovosti pa Jožefa Šalamun iz Logarovec in Frančiška Vaupotič iz Noršinec. Vsekakor so te ugotovitve glede na dejstvo, da gre za gostilne v samem ljutomerskem okolišu, malone porazne. Od šestnajst oseb, ki so jim odvzeli brise rok za pregled čistoče, jih je imelo šest močno onesnažene 9 saprofilti, ki lahko povzročajo pod določenimi pogoji zastrupitve in gnojenja; štiri osebe so imele delno onesnažene roke in ostalih šest oseb je imelo čiste roke. Te ugotovitve nam dokazujejo, da je higiena rok zelo pomanjkljiva in da je čiščenje rok površno ali si prizadete osebe rok sploh ne čistijo. Za pranje in izpiranje steklovine so v enajstih gostilnah uporabljali onesnaženo oziroma bakteriološko neprimerno vodo; v treh bakteriološko manj primerno in le v dveh gostilnah čisto oziroma bakteriološko odgovarjajočo vodo. To nam dokazuje, da gostilne ne posvečajo dovolj pozornosti čiščenju korit in kotličkov za vodo ter razkuževanju vode. In zaključek? O V naših gostilnah prodajajo vino slabe kakovosti po istih cenah, kot veljajo za kakovostna vina (ki imajo na ceniku označeno alkoholno stopnjo). O Čistoča rok je pri večini strežnega osebja problematična (čiščenje rok je površno, da o razkuževanju sploh ne govorimo). Kozarci in ostalo steklovino perejo v vodi. ki ne odgovarja bakteriološkim zahtevam za pitno vodo. Arheološka izkopavanja V DOLGI VASI PRI LENDAVI Lanska arheološka izkopavanja v Dolgi vasi so imela namen izkopavati rimsko pokopališče. Na ozemlju, kjer se danes razprostira Dolga vas, pa je bila po mnenju arheologov tudi rimska naselbina — Halicanum. Pri letošnjih izkopavanjih se da ugotoviti tako, kje in v kakšnih stavbah so stanovali ti ljudje. Hiše so bile preproste, lesene. Koli, zabiti v zemljo, so tvorili ogrodje hiše. Ti koli so bili prepleteni s šibjem in ometani z glino, pomešano s precej plev in slame, kar je vsekakor dalo takšnemu zidu večjo odpornost. Kako to vemo? Popolnoma preprosto: hiša je pogorela, ilovica se je v visoki temperaturi spekla kot opeka in nam tako ohranila sledove plev, slame in tudi sledove šibja, s katerim so bili prepleteni koli. Tam pa, kjer je bil v zemljo zabit kol, se je ohranila vdolbina, napolnjena s črno zemljo, kar je v stvari le preperelima kola. Toda tudi to še niso popolni rezultati, ker imamo le delno poznane arhitektonske detajle, saj o obliki hiše še ne vemo dovolj. Za to so potrebna mnogo obsežnejša in dolgotrajnejša izkopavanja. Posrečilo se je ugotoviti tudi to, da je bila rimska naselbina dokaj prostrana. Poizkusne sonde so pokazale, da je segala tudi na parcele, ki so danes last koloniziranih Primorcev. Škoda le, da je kulturni sloj z oranjem popolnoma uničen, poleg tega še položen in izpostavljen eroziji. V zemlji pa so bili najdeni številni fragmenti keramičnih izdelkov — loncev, skodel, lončkov, oljenk in fragmentov terme sigilatte, lepo ornamentira-ni, razni železni predmeti, ki so močno patinirani, toda dovolj dobro ohranjeni, da nam pokažejo, čemu so služili. Najdena je bila tudi bronasta zapestnica, del steklene ogrlice, fragmenti steklenih posod, del žrmlja in še veliko drugih predmetov. Na ozemlju, kjer je bila rimska naselbina, je bilo najdenih tudi nekaj predmetov, ki nam kažejo na mnogo starejšo kul- turo, kot je rimska. Najdene so bile kamenite sekire, ki jih lahko stavimo v neolitik. Pri izkopavanju je bila težnja po odkritju te neolitske plasti, kar bi bilo ogromnega pomena ne sa-(Nadaljevanje na 6. strani) Poslopje Doma o Rakičanu ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - Zaslužena in potrebna zmaga SOBOTA — MARIBOR 4:3 (2:1) Sobota, 2. nov. popoldne. — Nogometna tekma za prvenstvo v slovenski conski ligi med domačo Soboto in Mariborom. Zaslužena zmaga domačinov 4:3 (2:1). Vreme je lepo, toda teren dokaj razmočen in težaven za igranje. Gledalcev okrog 1500. Igro je dokaj avtoritativno vodil sodnik Sušnik iz Ljubljane. Domače moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Cak, Kodila, Kološa, Dozet, L. Norčič, Skalar, Sečko, Zelko, Milenkovič, Maučec, Matjašec. Strelci golov; Maučec 2, Zelko 1 in L. Norčič 1 s prostega strela za Soboto, za Maribor pa Pirc 2 in Kreač 1. Nedeljska tekma je bila dokaj prvenstvena, čeprav bi morda bila na boljšem terenu za oko še lepša. Domačini so si zmago zaslužili z borbeno igro in bi jo lahko izrazili še z večjo razliko v golih, če bi jih tokrat bolj spremljala sreča; upoštevajmo samo v I. polčasu po Zelku streljano a po vratarju gostov ubranjeno enajstmetrovko in žogo, ki je po lepi podaji obtičala na sami nasprotnikovi gol črti. Možnosti za gol pa je bilo še več — tako na domači kot tudi na strani gostujočega moštva. Igralci Sobote so se v prvem polčasu kmalu otresli začetne nervoze in začeli prevladovati na igrišča. To svojo premoč so v glavnem obdržali ves prvi polčas, pa tudi še v prvem delu drugega polčasa, ko so že vodili s 4:1. V drugem polčasu je bil laže poškodovan Maučec, ki je nekaj časa v glavnem samo statiral. toda ko se mu je ponudila priložnost za gol, je z veliko požrtvovalnostjo privedel žogo blizu nasprotnikovih vrat, preveril vratarja in prisebno poslal žogo v mrežo. Najlepši gol dneva je dal s kakih 20 metrov srednji branilec Sobote L. Norčič. Njegovo žogo je bilo komaj videti, da je obtičala v mreži 4:1. Oba igralca so gledalci za uspešen podvig, ki je prinesel zmago domačim barvam, zasluženo nagradili z vzklikanjem in ploskanjem. Kmalu potem pa se je kolo obrnilo; gostje so začeli močno pritiskati na domača vrata in rezultat tega njihovega prizadevanja je bil, da je moral domači vratar Cak dvakrat kloniti. Tako se je gostom posrečilo učinkovito zmanjšati razliko v golih. Nedeljska zmaga je za domačine pomembna in tudi lep uspeh, če upoštevamo, da so gostje v prejšnjih srečanjih z močnejšimi nasprotniki pridno odnašali tekmovalne točke. V predtekmi (mladinci): SOBOTA : MARIBOR 1:4 (1:1) S. K. Lestvica Rudar 8 7 1 0 24:8 15 Branik 8 6 1 1 29:9 13 Maribor 8 4 3 1 16:11 11 Krim 8 4 13 15:8 9 Grafičar 8 3 3 2 13:15 9 Ljubljana 8 3 2 3 15:15 8 Izola 8 2 4 2 10:10 8 Kladivar 8 3 2 3 14:16 8 Triglav 8 2 2 4 12:13 6 Sobota 8 2 1 5 28:51 5 Slovan 8 0 2 6 5:19 2 Jesenice 8 1 0 7 5:31 2 HOKEJ NA TRAVI PARTIZAN (Senovo) — PARTIZAN (Sobota) 0:1 (0:0) Prejšnjo nedeljo so soboški hokejisti gostovali v Senovem in proti moštvu tamkajšnjega Partizana odigrali svojo prvo tekmo za republiško prvenstvo. V soboškem moštvu so igrali: Camplin (3,5) Močan (2.5), Horvat (3), Kokalj (2,5), Tomič (2.5), Nemeš (3), Kološa (2.3). Kovač (3.5), Titan (3,5), Miloševič (3), Šefer (2,5). Ce bi senovški Partizan tokrat zmagal, bi postal republiški prvak za jesen 1958, saj je v prejšnjih tekmah premagal HDK Celje in HD Železničar iz Maribora, oba z 1:0. in si tako priboril že 4 dragocene točke od 6 možnih. Republiški prvaki iz Sobote so se tega dobro zavedali in niso kar tako hoteli prepustiti ta časten naslov drugemu moštvu. Moštvo senovškega Partizana je zadnji čas treniral znani hokejski igralec iz Zagreba, kar je bilo moč dobro opaziti pri igranju, vendair je pripisati le sreči, da so Sobočani odnesli dve dragoceni točki s senovškega igrišča. Domači so bili namreč ves čas tekme v terenski premoči. Edini gol je padel v 67. mi- nuti, ko je Kovač na lep predložek Titana dosegel gol in končni rezultat tekme. Pri Senovem sta se odlikovala srednji krilec Žveglič in napadalec Agreš . -nk EKONOMCI — PRVI V Sloveniji se je pričelo tekmo- vanje za srednješolsko prvenstvo v nogometu. V Soboti je sodelovalo 5 moštev: Kmetijska šola Rakičan, Obrtna vajeniška šola. Šola za vajence v trgovini, SAG in ESS. V polfinalnem tekmovanju so se srečali: SAG : KS Rakičan 14:0 (8:0) ESŠ : ŠUT 2:1 (1:0), OVŠ se je avtomatično uvrstil v finale. V finalnem tekmovanju so se srečali: ESS : OVS 5:0 (3:0), SAG : OV-S, 3:1 in SAG : ESS 2:3 (2:2). Srečanje med gimnazijci in eko-nomci je bilo vsekakor najbolj zanimivo, saj je bil to dvoboj favoritov. Prvi gol za SAG je dosegel Kolarič, kmalu nato pa še Dozet drugega. Že je kazalo, da bodo zmago pobrali gimnazijci, toda proti konca prvega polčasa so ekonomci izenačili z goloma, ki sta ju zabila Serec in Kovač I. V drugem polčasu je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrš- ka med Perušem. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Cigan in tako določil končni rezultat 3:2. S to zmago so igralci ESŠ prekinili tradicijo, kajti doslej so na vseh važnejših tekmovanjih zmagali gimnazijci. Moštvo ESŠ se je tako uvrstilo v nadaljnje tekmovanje in bo verjetno odigralo naslednjo tekmo z moštvom iz Maribora. V moštvu ESS so igrali: Šiftar, Kous, Kerčmar, Sopej, Puškarič, Cigan. Sukič, Serec, Kovač I., Peruš in Kovač II. KJE JE OBLJUBLJENA POMOČ? NK »Pušča« je v Pomurju najmlajši in tudi najrevnejši klub, zato je njegovo vodstvo zaprosilo za pomoč tudi Mariborsko podzvezno ligo. Pomoč so tam obljubili, toda od tedaj je že preteklo precej časa, a nje ni od nikoder. Mladina nestrpno pričakuje vsaj odgovor. Prav bi bilo, da bi nam pr našem prizadevanja pomagal: tudi drugi klubi in organizacije, saj je naša težnja po športnem izživljanju zelo živa. Doslej nam je pomagal z opremo in drugimi stvarmi edinole NK Sobota, kateremu smo za pomoč zelo hvaležni. Vlado Šarkezi 4 POMURSKI VESTNIK, 6. nov. 1958 „Sodobno gospodinjstvo" Pravkar je izšla izredno bogato ilustrirana dvojna številka »Sodobnega gospodinjstva«. V uvodu prinaša obširno poročilo, dopolnjeno a številnimi fotografijami z letošnje velike razstave »Družina in gospodinjstvo« v Zagrebu. Kljub velikemu pomenu razstave je dnevno in ostalo časopisje zelo skopo poročalo o njej in je poročilo v »Sodobnem gospodinjstvu« do zdaj najobširneje zajelo organizacijo razstave. V tej številki je objavljeno tudi nadaljevanje članka o mehaničnem pranju, in sicer sušilne naprave in likalne stroje. Zanimiv je članek o porabi električne energije v gospodinjstva. kako opremiti predsobo, da bo videti čedna in praktična in da bo gostov vtis že takoj ob vstopu ugoden, o tem berete v članku »Nekaj besed o predsobi«. Članek o novem laku za Jesena tla in leseno pohištvo, bodo vsi z zanimanjem prebrali in našli v njem rešitev iz zadrege, kako bi v gospodinjstvu olajšali delo v zvezi s čiščenjem in negovanjem tal. Izredno zanimiv je članek o kvarih na perilu, ki bo zbudil pozornost med tistimi, ki vodijo pralnice v stanovanjskih skupnostih, pa tudi med gospodinjami. V družinah, kjer imajo predšolske otroke, bodo zelo prav prišli napotki za prehrano majhnega otroka. Prav tako je-namenjen tudi šolskim kuhinjam in osebju ostalih kuhinj, ki kuhajo zn otroke. V tej številki najdete tudi še nekaj napotkov za shranjevanje poznega sadja. Na številna vprašanja, ki jih je med letom prejelo uredništvo v zvezi s sladoledom, prinaša ta številka izčrpen članek o sestavi, pripravi in hranilnem učinku sladoleda. Kot v vsaki številki, so tudi v tej zastopane stalne rubrike z jedilniki, navodili za kvačkanje in ostale ročne spretnosti ter napotki za vrtnarje. Revijo izdaja Centralni zavod zn napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva 4. Izhaja mesečno. Letna naročnina stane 400 dinarjev. Mali rokomet DRAVA : SOBOTA 20:18 (9:9) V nedeljo so gostovali v Soboti rokometaši ptujske Drave, ki so svojčas igrali v slovenski rokometni liga. Prav zaradi tega nas je zmaga domačega moštva ugodno presenetila, V prvem deta igre sta obe moštvi igrali enakovredno, kar dokazuje tudi realen neodločen rezultati v tem polčasu, toda že takoj v začetku II. polčasa so prevzeli pobudo domačini in zvišali rezultat na 11:9. Potlej so se vrstili goli — zdaj z ene, pa pa spet z druge strani, v enakem razmerju, zato se je tudi igra končala z dvema goloma razlike. Najboljši strelec je bil spel stari domači znanec Stanko Kovačič z 8 goli. Kaže namreč, da se je požrtvovalni Stanko že tradicionalno navadil na številko 8, saj je večino svojih dosedanjih tekem zaključil s tolikšnim dosežkom. Pri Dravi pa se je najbolj odlikoval Pavličev s 4 goli. Tekmo je sodil prof. Evgen Titan. Sobočani so nastopili v naslednji postavi: Tratnik (Hohšteter), Kovačič, Bizjak, Tuš, Fišer, Kovač, Sebek. Ženski rokomet DRAVA : SOBOTA 17:1 (8:0) Kakšna je bila tekma med domačimi in gostujočimi rokometašicami, dovolj izpričuje sam rezultat. Za domačinke je olajševalno to, da se ženski rokomet šele komaj uveljavlja v Soboti. Edini gol za domače barve je dala Mara Dozet, s 6 goli pa se je med gosti odlikovala Murkova. Tekmo je vodil Evgen Titan. DVA SMRTNA PRIMERA Koncem preteklega meseca sta našla delavca Stefan Pavel in Katarina Kobilec, stara šestnajst let, v kleti poslopja, ki ga urejujejo za potrebe Okrožnega sodišča, ročno granato italijanskega izvora. Zaradi neprevidnega ravnanja s tem orožjem je prišlo do eksplozije, ki je povzročila lažje poškodbe obema delavcema. * Zadnjega dne oktobra je kolesar Peter Krempek v Crešnjevcih zavozil s kolesom v bližajoč se mu kamion. Kaže, da je nesrečo povzročil sam zaradi neprevidnosti. Istega dne je v Vaneči zavozil šofer-amater Alojz Merklin z osebnim avtomobilom v jarek. Posledica tega je telesna poškodba uslužbenca občinskega ljudskega odbora Pctrovci-šolovci, Štefana Kereca. V ponedeljek je padel v vodnjak in se v njem utopil Ivan Houbar v Turnišču. Istega dne so našli pri Cvenu ob pešpoti proti Ljutomeru na mestu, ki mu pravijo Babji rožič. mrtvega 63 let starega upokojenca Toma Smodiša, ki je doma v Mariboru. Ponesrečeni je bil na obisku pri sorodnikih na Cvenu. POROČILA ROJSTEV in SMRTI od 29. 10. 1958 do 4. 11. 1958 Rojstva: Irma Lepoša iz Murske Sobote, deklico; Matilda Sovič iz Salincev, deklico, Antonija Kous iz Kroga, dečka; Vera Horvat iz Dankovec, dečka. Smrti: Jožef Sukič iz Murske Sobote, star 34 let. POPRAVEK poročila rojstev od 13. do 19. oktobra 1958 Rodila: Elizabeta Bohanec iz Ve-ščice, deklico; pravilno se glasi: Elizabeta Kovač iz Veščice, deklico. MURSKA SOBOTA — od 7. do 9. novembra umer. barvni film: »Človek za puško«; od 10. do 11. nov. češki barvni film: »Kod in kam«; od 12. do 13. novembra ameriški film: »Moj vohunček«. LJUTOMER — od 8. do 9. novembra italijanski film: »Slepa deklica iz Sorente«; od 12. do 13. novembra poljski film: »Tajnost zapuščenega vrta«. GORNJA RADGONA — od 5. do 6. novembra italijanski film: »Slepa deklica iz Sorente«; od 8. do 9. novembra ameriški film: »Beau Brummell«; od 12. do 13. novembra mehiški film: »Poslednja želja«. LENDAVA — od 7. do 9. novembra češki film — pravljica: »Nekoč je živel kralj«; od 11. do 12. novembra amer. film: »Onstran v gozdu«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 6. in 7. novembra češki film: »Krakatif«; 10. novembra ameriški film: »Njih dvoje«; 13. in 14. novembra ameriški film: »Poslednji iz plemena Komančcv«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 8. in 9. novembra ameriški kriminalni film: »Dvoriščno okno«. CEPINCI — 9. novembra »Hundo«. GRAD — 9. nov. francoski film: »Trpljenje«. VERŽEJ — 8. in 9. novembra ameriški film: »Revolveraš«; 12. nov. ameriški film: »Iznad tridesetega nadstropja«. VELIKA POLANA — 9. novembra marokanski film: »Otelo«. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založni-ško podjetje »Pomurski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 93 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 188, polletna 288, celoletna 408 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1-365 M. Sobota, številka 685—78 — Tisk Pomurske tiskarna v Murski Soboti Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 9. novembra 1958 dr. Nikolaj Lanščak, Lendavska ul. 7. Dežurni nočni zdravnik na domu od 10. do 16. novembra 1958 dr. Miloš Borovšak, Kolodvorska ul., blok. KRVODAJALCI od 27. do 31. oktobra 1958. Marija Rožman, Slavica Hojer, Karolina Kovač, Franc Kreft, Jurij Vujec, sodnik Stefan Vlaj, vsi iz M. Sobote. Barbara Vanje, Murska So-bota (tretjič), Marija Horvat, Rankovci (tretjič), Helena Slavič, Predanovci (drugič), Evgen Šebjanič, Šulinci, Ivan Sandi, Robadje. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem transfuzijska postaja Murska Sobota. Upravni odbor KZ Črnelavci razpisuje mesto računovodje v KZ Črnelavcih. Pogoj: večletna praksa v zadružnem knjigovodstvu. Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe takoj. Prošnje poslati na KZ Črnelatvci. Nedelja, 9. nov. — Nevenka Ponedeljek, 10. nov. — Andrej Torek, 11. nov. — Martin Sredna, 12. nov. — Emil Četrtek, 13 .nov. — Stanislav Petek, 14. nov. — Borislava Sobota, 15. nov. — Leopold VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 16. novembra Okrog 8. nov. kratkotrajne padavine, nato približno 2 dni lepo vreme. V nadaljnjem poteku nekaj dni padavine z ohladitvijo, ki bodo pozneje prešle v sneg. Sredi novembra suho in mrzlo vreme. 7 ha POSESTVO Z ZIDANO HIŠO in z gospodarskim poslopjem, krito /. opeko, 5 minut od železniške postaje in glavne ceste, prodam. Jesenska setev opravljena, nizka cena. Terezija Strajnšak. Bučečovci 20, p. Križevci pri Ljutomeru. POSESTVO ARONDIRANO vseh kultur v izmeri 3 ha z elektriko v hiši ugodno prodam. Jože Ritonja, Rucmanci 43 p. Tomaž pri Ormožu. M-1035 ELEKTROVALJCNI MLIN prodam. Ignac Šoštarič, Osek, p. Gradišče v Slovenskih goricah. M-1023 LEPO POSESTVO damo takoj v najem ali iz polovice pridni in pošteni družini pod najboljšimi pogoji. Naslov v upravi lista. M-1024 6 ha OBSEŽNO POSESTVO z gospodarskim poslopjem, v zelo dobrem stanju v Ruperčah št. 70, p. Pernice pri Mariboru, ugodno in po nizki ceni naprodaj. Pojasnila daje Ivana Šmidlehner, Blaguš št. 20, p. Videm ob Ščavnici. M-1031 27-LETNA DRŽAVNA USLUŽBENKA želi spoznati do 35 let starega državnega uslužbenca v svrho ženitve. Pismene ponudbe poslali na oglasni oddelek pod šifro »Topel dom«. M-1033 4 KOMMPLETNA DVODELNA okna z okvirji zasteklena, ter vežna vrata prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1038 OKRAJNI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA IŠČE HONORARNO USLUŽBENKO ALI USLUŽBENCA ZA 4-URNO ZAPOSLITEV Z ZNANJEM STROJEPISJA IN ADMINISTRACIJE. GOSPODINJSKO POMOČNICO začetnico ali z nekaj znanja sprejme uradniška družina z otroki v neposredni bližini Maribora. Naslov v oglasnem oddelku. M-1034 DESNA KOŽNA ROKAVICA je bila v nedeljo, dne 26. oktobra izgubljena na Stefana Kovača ulici. Poštenegu najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Herman Josip, KZ M. Sobota. M-1025 SOBO, po možnosti prazno, iščem takoj. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1022 NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-1028 RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ČZP »Pomurski tisk« v M. Soboti razpisuje delovno mesto KOREKTORJA V TISKARNI Pogoji: 1. visokokvalificirani ali kvalificirani ročni ali strojni stavec ali 2. absolvent popolne srednje šole, ki dobro obvlada slovenski jezik. Plača po tarifnem pravilniku podjetja Nastop službe takoj Pismene ponudbe poslati do 10. novembra 1958 na naslov: ČZP »Pomurski tisk«, Murska Sobota, Kocljeva 7 ZAHVALA Ob nenadni izgubi 34-letnega dragega moža, silna, brata in svaka Jožeta Sukiča klobučarja se prav iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovščini, pevskemu zboru, zdravniku in strežnemu osobju Splošne bolnišnice. Enako se zahvaljujemo tov. Štefanecu, tajniku obrtne zbornice za ganljivi govor. Murska Sobota, 3. novembra 1958 Žalujoči: žena Hermina, mati ter ostalo sorodstvo 0-1027 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti naše drage žene in matere ŠTEFKE KOLOŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, kolektivu »Nafte« in znancem za vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Murska Sobota, 24. oktobra 1958 Žalujoči mož in otroci 0-1026 Bojan Sinko Mrlič v avtu »Zelo ste dobri,« je spregovorila s svojim kakor žamet mehkim glasom, ki pa je nekoliko drhtel. »Ne razumem pa, zakaj ste tukaj?« »Bil sem...« je rekel Onič, nato pa dodal: ».... oziroma sem še ena glavnih prič...« Tu je Peter smatral, da je bolje, če umolkne. »Vi ste simpatični Jugoslovan, ki ga je policija osumila...?« Nehote se je nekoliko zdrznila. Ni ji dovolil, da bi dokončala stavek. Pokimal je: »Žal da. Toda sedaj sem izven vsakega suma. Čeprav mrlič v mojem avtu ni bil vaš oče, je dovolj težek udarec za vas tudi njegovo izginotje. Ne morem vam povedati, kako sočustvujem z vami.« Ponovno ga je pogledala. Bil je visok, dolgih kosti in krepkih mišic. Zagorelega obraza in kostanjevo rjavih las, svetlomodrih oči, ki so veselo in prešerno zrle v svet in vzbujale zaupanje. Z brado, ki je izdajala njeno lastno odločnost, in z rahlo potezo okrog oči, kakor da bi bil vedno pripravljen na nasmeh. Prostodušno mu je segla v roko. »O, yes! Prav iskrena vam hvala,« je dejala. »Vašo pomoč brez predsodkov sprejemam. Morda mi bo še več kot dobrodošla v tej tuji deželi.« Hotela je pristaviti: »...dokler ne prispe osebni tajnik mojega očeta,« vendar je pravočasno umolknila. Peter Onič ji je bil zelo všeč. Ker avto še ni bil popravljen, je dr. Krauss vprašal Američanko: Ali je imel vaš oče kakšnega osebnega sovražnika?« »Nikoli nisem slišala,« je odgovorila Syl, »da bi bilo to res. Že vse letošnje leto se je ukvarjal s svojimi znanstvenimi raziskovanji in z nekim velikim načrtom, ki ga je oropal vsega prostega časa. O njem mi je izdal le toliko, da bo človečanstvu ogromno koristil. O podrobnostih ni nikoli povedal niti besedice. V Trstu se je ustavil, da bi se na Bledu sestal z nekim ameiriškim finančnikom, ki preživlja v Evropi svoj dopust. Morda bo vedel kaj več povedati očetov osebni tajnik Gregory Marshall, ki je trenutno v Rimu. Kolikor pa mi je znano, ga je komisar Manzini že odpoklical iz Rima v Trst.« Tudi dr. Krauss jo je z zanimanjem poslušal, toda moral je priznati, da je pravkar spoznal najlepše dekle na svetu: kot /rak prozorno in lahko: tajinstveno in zamamno kot morje; duhtečo kot zemlja in slepečo kot sonce. Sicer pa se je brž spomnil Petrovih besed pred odhodom iz Trsta: »Ko boš zagledal Syl Parkerjevo, boš pozabil, da je bil dr. Benedikt Krauss eden najboljših bernskih odvetnikov.« Peter Onič in dr. Benedikt Krauss sta sedela na verandi restavracije naproti pensiona »Perpetuum« v Padovi in ob praznih skodelicah zehala tjavdan. Dr. Krauss je bil prej majhen kot velik. Bil pa je tako zajetnega života in tako močnega vratu. da so ga videli tujci, kadar je sedel za mizo, kot mnogo večjega moža. Njegovo čokato telo so nosile kratke in močne noge, vedno v škornjih iz najboljšega rjavega usnja, kar ga je zraslo na hrbtih švicarskih krav. V mladih lotih je bil dr. Krauss nogometaš, telovadec, boksar in dvigovalec uteži. Sedaj, ko so mu štirje križi že zlezli čez ramena, pa se je udejstvoval le še kot nogometni funkcionar. Zajetni Švicar bi verjetno zadremal, če se ne bi v tem hipu pojavila na verandi Syl Parkerjeva. V ugašajoči dnevni svelobi je bila v svojem enostavnem črnem kostumu še bolj mična in ljubka kot sicer. Se posebej je bil mikaven njen obraz z dekliško brado, z neko posebno milino v smaragdno zelenih očeh, ki so jih dopolnjevale dolge in temne trepalnice. Ob vnanjih kotičkih so ji bile oči komaj zaznavno upognjene navzgor. Dr. Krauss je bil zakrknjen samec. Toda brž, ko je zagledal Syl, je vstal s svojega sedeža. To je storili mnogo hitreje, kot bi mu človek prisodil. Elegantno je poljubil lepi Američanki roko. Enako je storil tudi Peter. Nato so skupno večerjali. Syl je odšla k počitku prva. Prijatelja sta še nekoliko posedela pri italijanskem rdečem vinu. Govorila nista mnogo. Mislila sta na Syl in njenega očeta, ki ga seveda mi bilo v Padovi. Gregory Marshall je prispel iz Trsta naslednje jutro. Peter se je seznanil z njim v veži pensiona. Kazalo je, da je resen mož bistroumnega pogleda na pragu srednjih let, svetlih las in blede polti. Nosil je velika roževinasta očala, ki so dajala njegovemu obrazu resen videz. Petru se je zdel Parkerjev osebni tajnik človek, ki ve, kaj hoče in to vselej tudi izpelje, čeprav so bile njegove kretnje včasih malce negotove. Pravzaprav je ugajal Oniču, še posebej pa zaradi svoje očitne vdanosti atomskemu znanstveniku in njegovi edinki. Tudi Manzini se je nenadoma pojavil v pensionu in Onič ga je našel s svojim švicarskim prijateljem v zajtrkovalnici. »Kaj menite o izginotju Isaaca Parkerja?« je vprašal komisar Marshalla. Ta je nekaj časa okleval: »Vsa reč ni niti najmanj enostavna. Molčati moram vse dotlej, dokler ne dobim potrebnega pooblastila od svojega šefa. Gre namreč za stvari, ki jih ne smem izdati niti z dovoljenjem gospodične Parkerjeve. Sicer pa veste, kdo in kaj je Isaac Parker, kakor tudi to, da niso atomske skrivnosti danes nikjer na prodaj.« Ali veste, da so tudi gospodično Syl v Trstu skoraj ugrabili?« je vprašal Manzini, ki na zunaj ni pokazal, da so mu Marshallove besede kdo ve kaj segle do srca. »Kaže namreč, da so naši nasprotniki zelo močni in zato so nam dragocene tudi najmanjše podrobnosti, če se jim hočemo uspešno zoperstaviti.« »Gospodična Parkerjeva sporoča, da bo v četrt ure pripravljena, da sprejme gospoda Marshalla v svoji sobi,« se je vmešal v pogovor Onič. Prav. Zelo rad bi pred tem stopil v svojo sobo in se preoblekel. Že dva dni sem v isti obleki,« je rekel tajnik Isaaca Parkerja. Onič ga je spremil. Že se je hotel pred vrati njegove sobe oddaljiti, ko ga je Američan zaustavil. »Gre za to, da lahko pojasnim policiji prav vse, kar bi hotela zvedeti,« je rekel hlastno, a z brezbrižnim obrazom. »Toda bojim se, da bo imela z vso stvarjo opravka še FBI. Vsekakor pa se moram prej pogovoriti z gospodično Parkerjevo.« Onič je prikimal in odšel po stopnišču navzdol v zajtrkovalnico. — Sicer pa, kaj so njemu mar FBI in atomske skrivnosti, za katere gre verjetno pri tej zadevi, sedaj, ko se je rešil celice v tržaških policijskih zaporih! Čeprav še ni bilo pol osem, je bilo v majhni zajtrkovalnici pensiona precej gostov. »Moj nasvet: posnemajta me!« je zaklical zajetni Švicar. »Jem, kadar le morem. Človek nikoli ne ve, kaj vse ga lahko doleti.« »Prav rad se pridružujem tvojemu mnenju,« je rekel Onič smehljaje in prisedel k dr. Kraussu in komisarju. Preden pa se je lotil izdatnega zajtrka, je vstopil šofer, ki je pripeljal Syl in njenega spremljevalca iz Trsta. »Gospod.« je dejal komisarju, »nekaj se je zgodilo, čemur se zelo čudim. Ko sem prispel v Padovo, sem si po svoji dobri navadi zabeležil količino goriva v motorju. Po vsaki daljši vožnji storim tako. In ko sem davi takoj po sončnem vzhodu vstal, da bi pripravil voz za primer, če bi ga mlada dama potrebovala, sem opazil, da kaže kazlec več kot sinoči. Zelo sem se začudil. Preizkusil sem motor. Ta pa ni deloval, kot bi bilo treba. Nekdo je namreč dolil bencinu vode. To je lahko storil samo nekdo, ki je hotel namerno pokvariti motor. Ker pa vem, da se dogajajo velike in zagonetne reči, sem sklenil, da vas o tem obvestim.« »Popolnoma pravilno,« je pripomnil komisar. »Je voz sedaj v redu?« »Kajpak! V najlepšem redu.« »Tu mi nekaj ni všeč,« je mračno pristavil Onič, kot da bi kaj zaslutil. »Ne bo škodovalo, če pogledam, kaj počne naša dama. Tajnik bo menda sedaj pri njej.« »Ali je bil Marshall od prihoda do zdaj kar brez nadzorstva? ie rezko vprašal komisar. »Ne. Na poti do pensiona sem bil ves čas z njim. Sicer pa sem mnenja, da mu lahko zaupamo,« je dejal bernski odvetnik in žvečil dalje. »Da,« je pritrdil detektiv. »Hotel sem le vedeti.« Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Kuzma razpisuje novo delovno mesto knjigovodje Pogoj:: nižja srednja šola z nekaj let prakse v delu knjigovodstva Plača po tarifnem pravilniku — Nastop službe takoj Prošnjo je vložiti do 10. nov. 1958 na upravo zadruge Kuzma 0-1029 POMURSKI VESTNIK, 6. nov. 1956 5 NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED POMEMBEN KORAK Ob uradnem obisku Koče Popoviča v Veliki Britaniji ni tako pomembno to, da je našega zunanjega ministra sprejela kraljica Elizabeta II.. da mu je priredil večerjo predsednik vlade in še marsikaj, kar bi lahko prišteli v blesteč videz, ki ima lahko velik pomen ali pa tudi ne. Najbolj pomembna je ugotovitev obeh strani, da so sedanji stiki med Jugoslavijo in Veliko Britanijo lahko vzgled uspešnega sodelovanja med deželami, ki imajo zelo. zelo različna gledišča v zunanji politiki in v gospodarstvu in imata torej zelo različno družbeno ureditev. Takšna razprava. kot je bila tokrat v Angliji, nedvomno prispeva k razvoju dobrih odnosov na osnovi enakopravnosti. neodvisnosti in medsebojnega zaupanja Sam zunanji minister Lloyd je poudaril pomen popolne odkritosti v takšnih političnih pogovorih. »Mi se često razhajamo javno, toda mi smo v stanju to storiti, ne da bi se spopadli in ne da bi izzvali neprijetna občutja.« Ne more biti slabo, če si ljudje med sa- bo odkrito povedo svoja mišljenja in zategadelj tudi ni nujno, da bi si bili med seboj sovražni, brž ko ugotovijo, da niso enakih misli ob istih vprašanjih. V teh nekaj dneh. ko je trajal obisk, je vsa angleška javnost ugotavljala koristnost takih stikov med dvema državama. Tudi jugoslovanska javnosl -je s simpatijami spremljala razgovre. ki so potekali v vzajemnem spoštovanju. Prav to pa je tisto, kar je v največji meri prispevek k boljšemu razumevali ju sodelovanja med državami, ki si šele utira pot v svet, odkar se je Jugoslavija uveljavila z načeli miroljubne aktivne koeksistence. Čistka v vodstvu KP Danske V ponedeljek, se je v Kjöbenhavnu končal XX. kongres KP Danske. V resoluciji, ki sc jo sprejeli na kongresu. obtožujejo dosedanjega predsednika partije Larsena ustanavljanja klike ki da je hotela razcepiti in likvidirati partijo. SESTANEK V PARIZU? Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je izrazil pripravljenost, da se sestane v Parizu z de Gaulleom, v kolikor bo francoski premier hotel govoriti z njim kot s šefom alžirske vlade. 4 Preko 4000 kandidatov bo nastopilo na parlamentarnih volitvah v Franciji 25. novembra. Predvolilna kampanja se je že tudi uradno začela. ker je potekel rok za predložitev kandidatnih list. Volitve v Alžiriji bodo teden dni pozneje. SLAVKO KLINAR TRIJE VELIKI SO SE SREČALI V ŽENEVI Razgovori o prekinitvi poskusov nuklearnih eksplozij Kljub dolgemu oklevanju so se tri velike države, Velika Britanija, ZDA in ZSSR sestale v Ženevi, kjer razpravljajo o prekinitvi poskusov z atomskimi orožjem. Predstavniki posameznih držav so že povedali mne- nja svojih vlad. Tudi de Gaulle se je že oglasil in izjavlja, da sklepi te konference ne bodo veljavni. To izraža očitno užaljenost zaradi, tega, ker so Francijo, ki želi biti po pomenu enaka ostalim trem, enostavno spregledali. OBVESTILO Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA«, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1958, prosimo, da to poravnajo najkasneje do konca meseca novembra, ker jim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več pošiljati lista. UPRAVA Svobodna trgovinska zona Evrope V Parizu razpravljajo o ureditvi svobodne trgovinske zone v Evropi. Maudlingov komite, v katerem je 17 evropskih dežel, proučuje tri važna vprašanja. Prvo vprašanje je, kako vključiti v zono manj razvite dežele Grčijo, Islandijo, Irsko in Turčijo. Drugo vprašanje se nanaša na vsklajevanje dežel-članic v politiki napram zunanjemu svetu. Tretje vprašanje zajema trgovanje z nuklearnim materialom. Razen tega je še vprašanje dela ministrskega odbora. CIPER PRED OZN Ko so grški politik: uvideli, da od NATO ne morajo pričakovati primerne rešitve ciprskega vprašanja, so sklenili, da bodo problem Cipra prenesli v obravnavo Organizacije združenih narodov, kjer bodo deležni sodelovanja širšega kroga in tudi večjih simpatij kot pa v ozkem krogu treh. na katerih temelji NATO. Tako bo ideja o neodvisnosti Cippra predočena OZN, ki vsekakor nima namena varovati interese dveh partnerjev med tremi prizadetimi, temveč ima za cilij pomiriti razmere v svetu, torej tudi na Cipru, ki je otok, s katerega lahko vzleti nevarnost za ves sivet. ki mora do koncu tega leta rešiti eno glavnih vprašanj: katero blago naj se svobodno giblje v zoni, pod pogojem, da dežele-članice ohranijo različne tarife v pogledu uvoza iz drugih dežel. KRŠITEV MEDNARODNE PRAKSE V šanghajskem pristanišču je kitajska policija aretirala 15. julija dva mornarja jugoslovanske ladje »Lika«. Ivana Buškuliča in Milana Vučetiča. Ti so postopali v nasprotju z mednarodno prakso, ko so brez pojasnil in kljub protestom kapetanu ladje uklenili in odvedli mornarja z ladje — trk pred odhodom. Prvi mornar je bil potem obsojen na 6 let, drugi pa na pet let zaporu. Kitajske oblasti našega veleposlaništva niso seznanile z obtožnico in so s tem preprečile, da bi naše predstavništvo preskrbelo mornaroma pravno obrambo. Brez dvoma je to nova metoda v znani antijugoslovanski kampanji. ki jo je sprožila letos prav LR Kitajska. U NU IN MIRZA ODSTOPILA V petek je predsednik burmanske vlade U Nu odstopil. Novo vlado bo do splošnih volitev, ki bodo aprila, vodil načelnik generalnega štaba, general Ne Vin. Kaže, da se v Burmi položaj ne bo poslabšal, medtem ko izgledu, du je obratno v Pakistanu, kjer je predsednik republike Iskander Mirza izročil vso oblast generalu Ajub Kanu. ki je že zavzel grozeče stališče napram Indiji. Indija spremlja dogodke v Pakistanu z določeno pozornostjo. CENTRALNA VLADA ZAR Te dni je bil objavljen dekret o funkcijah, notranji organizaciji in pristojnosti nedavno sestavljene centralne vlade Združene arabske republike in izvršnih svetov Sirije in Egipta. Ta dekret je objavil Naser. Centralna vlada se bo ukvarjala s vprašanji splošne politike. Pri predsedstvu republike so v okviru cen- COUVE DE MURVILLE V LONDONU Danes pričakujejo v Londonu obisk francoskega zunanjega ministvru Couve de MurvUla. Z britanskim zunanjim ministrom bo baje znova razpravljal o tukoimenovanem odboru ZDA, Velike Britanije in Francije za splošna politična in vojaška vprašanja. Britanski minister pa bo sprožil vprašanje francoskegu odpora proti svobodni trgovinski zoni v Zahodni Evropi. tralne vlade ustanovljeni štirje ministrski odbori: za zakonodajo, izvršne, gospodarske in javne zadeve. Trije podpredsedniki ZAR. Bogdadi, Horani in maršal Amar. so postali ministri: za planiranje, za pravosodje in vojni minister. Začetek gradnje Asuanskega jezu Po poročilih iz Kujra sta Juponska in Zahodna Nemčija pripravljeni sodelovati pri izgradnji velikega jezu pri Asuanu. Japonska delegaciju je že do podrobnosti proučila načrt Asuanskega jezu. Verjetno bo določeno število del prišlo na mednarodno licitacijo, kjer bo sodelovalo več držav. Kot je znano, je Mednarodna banka pred dvema letoma, enako kot Britanija in ZDA, sprejela sklep, po katerem bi dala Egiptu posojilo za izgradnjo, a je potem ta sklep preklicala. Tokrat ZAR od Mednarodne banke ni zahtevala posojila. temveč jo je le obvestila o začetnih delih. SMER: DESN0! Ministrstvo notranjih zadev Severnorenske-vvestfalske pokrajine je sporočilo, da je zadnje dni v Kölnu, Essenu, Wuppertalu in drugih mestih v Ruhru izvršenih veliko oreta-cij zaradi ilegalne komunistične dejavnosti. Med 21 aretiranimi je tudi več žena. Obtoženi so razpečavanja ilegalnega tiska in tiskanja propagandnega materiala. 16 aretiranih je v postopku. V Essenu je odkrita ilegalna tiskarna, ki je tiskala časopis »Freiheit«. Politični komite je sprejel resolucijo 17. držav Po dolgi seji je v soboto sprejel politični komite Generalne skupščine OZN s 49 proti 9 in 25 vzdržanimi glasovi resolucijo 17 držav o prekinitvi) poskusov nuklearnih eksplozij. Ta resolucija zahteva, da države, ki so poskuse izvajale, storijo vse potrebno za to. da dosežejo sporazum o prekinitvi nuklearnih eksplozij ob mednarodni kontroli. Resolucija zahteva nadalje, da zainteresirane države več ne nadaljujejo s pokusi vse dotlej, dokler trajajo pregovori. Politični komite je nadalje sprejel japonsko, avstrijsko in švedsko resolucijo, ki izraža željo za dosego sporazuma na Ženevski konferenci. Naslednja resolucija, ki jo je sprejeli politični komite, je indijsko-jugoslovainskai, ki izraža želijo za dosego sporazuma v pogledu tehnične konference, ki se začenja 10.novembra v Ženevi in ima nalogo proučiti ukrepe za preprečevanje nenadnega napada. ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA v Dolgi vasi pri Lendavi (Nadaljevanje s 4. strani) mo za Prekmurje, temveč za vso Slovenijo, saj razen nekaj najdiSč v Sloveniji neolitik sploh ni poznan. Poleg tega predstavlja Prekmurje zelo važno prehodno ozemlje med različnimi neolitskimi kulturami, ker leži prav na sredini med kulturami vzhoda — Butimir, Vinčar Starčevo, Tisa. Lengvel in severa, kjer so bile tudi visoko razvite kulture kot n. pr. šnurkeramič-na kulturna skupina in glokenbeiher kultura. Prav na tem področju je moralo priti do mešanja oziroma vpliva ene kulturne skupine na drugo. To bi bilo zelo pomembno ugotoviti, ker bi bili s tem rešeni nekateri problemi, s katerimi se ukvarja danes znanstveni svet in jih rešuje le deloma. V bližini bodočnosti se bo gotovo tudi to posrečilo. Prebivalstvo okoliških vasi je na tako pomembnih Stvareh zainteresirano, kar bo gotovo muzeju odslej v veliko pomoč. V. Koren PRVIČ V MAKEDONIJI Vtisi, ki smo jih prinesli sem o tej deželi, niso biil posebno ugodni. Površni vtisi iz šolskih čitank in tiska. vtisi c tolikanj omenjani zaostalosti in krajinski enoličnosti. In morda je prav zategadelj napredek, ki ga na popotovanju po tej orientalski deželi tobaka, bombaža, paprike in sočnega grozdja srečaš in občuduješ na vsakem koraku, tolikanj občutnejši za slovenskega obiskovalca. tolikanj neposrednejši, da dobiš vtis, da je gmotni napredek že krepko prekosil duhovnega, ki ga kajpak ni moč tako uspešno povzdigniti v desetletjih, marveč je to lahko le dosežek dolgotrajnejšega, a vztrajnega procesa. Toda: mar ne bo gmotni napredek, ki je tod že ustvarjen in prisoten, odločno potegnil za seboj tudi duhovnega, tako da bodo namesto stoletij potrebna le desetletja za njegov razcvet v zavesti povprečnega Makedonca? Kaj če je v tej ugotovitvi le preveč sentimentalnega optimizma, ki ga je navdihnil piscu samo bežen stik z makedonsko deželo? — se bo morda vprašal kdo. Zato pa naj spregovori naš strokovnjak, ki je tod pred vojno služil vojake, a je sedaj, ob ponovnem soočenju s to deželo sonca samozavestno vzkliknil: »To ni več predvojna Makedonija, stara je resnično že v grobu!« In prav ta pokop, ki ga je opravilo makedonsko ljudstvo v veliki narodnoosvobodilni vojni. je vtisnil deželi pečat neslutenega napredka, čeprav so sredstva in metode, s katerimi mu neutrudno krčijo pot. morda težje doumljive za naše pojme. Makedonija je dežela velikih kontrastov. dežela, v kateri napredek izredno naglim tempom izpodriva zaostalost. Sicer za kontraste ne preveč občutljiv obiskovalec bo lahko razliko med starim in novim odkril že v sumi prestolnici: med starim Skopjem z ozkimi ulicami, pritlikavimi in po zobu časa močno načetimi bajticami, ki po našem pojmovanju že zdaleč ne sodijo več v mestne meje, trgovinicami, ki so prej podobne neurejenim in onečiščeniin uljnjakom, skratka: med četrtjo muslimanskih mošej z bradatimi hodžami in novim evropskim Skopjem z velikimi upravnimi in arhitektonsko dovršenimi poslopji, večnadstropnimi stanovanjskimi bloki z zelenimi parki, širokimi ulicami in bulvarji . . . Ali v miniaturi: med majhno in povsem razdrto kočico, ki ima v skopjanskem predmestju solidno naravno ventilacijo v številnih stenskih luknjah in razpokah iz te kočice je pravkar stopil črnobradat mož z muslimanskim fesom na glavi in raztrganim oblačilom na telesu — in modernim radijskim sprejemnikom. ki je iz notranjosti prav te muslimanske kočice pošiljal melodije in zvoke ven na ozko in razdrapano stezo, ki se vije po sredini tega počepnjenega naselja. In tedaj je bilo prijetno celo nam. ko smo zrli v obraz tej skopjanski idili! Občutek samozavesti in ponosa, da so po stoletjih težkih bojev in žrtev naposled prišli do svojega knjižnega jezika in narodnosti, po kateri so še pred vojno neusmiljeno stregli tako velesrbski čaršijco kot velebolgarski šovinisti (slednji še zdaj stegujejo svoje grabežljive roke po tej največji pridobitvi makedonskega ljudstva), je pripeljal Makedonce do tega. da še vedno neutrudno izpopolnjujejo svoj jezik. In mar ni tudi v tem klena in upravičena težnja po samobitnosti, če se v nekaljenem življenjskem zagonu naroda tu in tam utrne tudi kakšna beseda. ki jo morda rahločutno uho jezikoslovca ne prenese na moč lahko? V makedonskem napredku so veliki spomeniki doslednosti in vztrajnosti, spomeniki, ki jih srečaš redko kje na balkanskem križpotju. In ta doslednost je v makedonskih razmerah še kako potrebna, če se hočejo čimprej odkrižati tradicionalne zaostalosti! Nič čudnega ni torej, če je nekdanja Makedonija koz sedaj takorekoč brez teh živali, ki so še pred leti neusmiljeno uničevale ze-lenjad po že itak skopo obraslih in značilno rumenih makedonskih hribih. Koze so zatrli do kraja in na njihovo mesto so stopile velike črede meriniziranih (požlahtnjenih) ovac. Mlado zelenje se vse bolj vzpenja v vrhove in spreminja nekoč zelo enolično obličje te dežele. Ponekod rasto na hribih s 1250 metri nadmor ske višine že tudi češnje, maline in druge rastline žlahtnega sadja. In tudi vinogradi se vidno pomikajo navkreber proti modremu nebu. Sprva smo jih sicer videvali bolj na ravnicah in že je kazalo, da so samo tod plodna tla za žlahtno vinsko trto. Pri Kavadarvih in Stipu pa nam je vinogradniški strokovnjak Tone z roko kazoč skozi okno avtobusa na prostrane vinogrude, ki so se vzpenjali že vse bolj in bolj visoko po pobočjih hribov, sumozavestno pojasnjeval: »Poglejte, tu pa trta ni pri tleh, marveč jo imajo tudi v goricah!« Pri tem je Tone kajpak meril na naše gorice in potem smo skupaj z njim še pozno v noč, ki je že s temo objela ta svet, še kramljali o neizmernih možnostih, ki se tod same ponujajo vinogradništvu, če bo zlezlo dlje v višave. In še nekaj, kar bo morda najbolj zanimalo sad- jarje: zajec, pri nas še vedno žival, ki svobodno skače v gozdu ostre polemike med lovci in sadjarji, je v Makedoniji takorekoč že izven zakona. Po tem dolgouhcu lahko mahne vsakdo izven zimskega časa. Napak bi bilo seveda zanikati, da nekateri sicer dosledni ukrepi niso prinesli tudi nezaželenih posledic. Po množičnem pokolu koz n. pr. ugotavljajo. da sc jim je od tedaj posušilo precej mleka. Ponekod jim ga celo primanjkuje za deco. Toda problem ne bi bil problem, če ga iznajdljivi Makedonci ne bi znali rešiti sebi v dobro. Rešitev iščejo zdaj v sodobni živinoreji. In kaj so še potem trenutne težave v primerjavi s tistim, kar bodo dosegli: preusmeritev pro izvodnje. Torej od koze na večkrat donosnejše govedo! PRIHODNJIČ: V DVEH INŠTITUTIH. JESENSKE SLIKE IZ ŠČAVNIŠKE DOLINE Če nekoliko močneje dežuje, je jesen v srednjem delu Ščavniške doline nekoliko drugačna kot drugod. Sčavnicu prestopi bregove, in travniki, ki dajejo vse leto slabo, kislo krmo, so podobni majhnim jezer križem prepredenim s starikavim vrbjem in jelševjem. Še za vsiljivi jesenski podlesek ni več prostora na travnikih. Taka je tudi letošnja jesen v Ivajncih. Očeslavcih in Dragotincih . . . »CIM PREJ. TEM BOLJE« Tako mi je dejal odbornik ljudskega odbora tovariš Slogovič iz Ivajnc, ko sva govorila o nameravani gradnji kulturnega doma v Ivajncih. V Ivajncih so že na večih zborih volivcev razpravljali o tem. Za gradnjo so se ogreli tudi gasilci. Gre pravzaprav za dozidavo gasilskega doma. Marsikateremu Ivajnčanu je danes morda žal. da nimajo v vasi za- družnega doma. Toda takrat, ko so gradili zadružne domove, so videli v tem pridobitev zn Kraj le trije: pokojna Slogovič in Klemenčič in A. Pirher. »Če bi takrat zgradili zadružni dom. bi imeli danes v Ivajncih najbrž tuli šolo,« je pribil odbornik Slogovič. Kako to? Koliko je danes v Pomurju še zadružnih domov. ki ne služijo nobenemu namenu. Marsikje so jih tudi uredili: na primer v Lokavcih, Logaroveih itd. Ce bi takrat sezidali v Ivanjncih zadružni dom. si danes ne bi razbijali glav z mislijo, kako urediti dvorano, kako sezidati šolsko poslopje. Da pa je šola v Ivajncih potrebna, kaže med drugim najbolj slikovito to, da morajo otroci iz Ivajnc v 5 km oddaljeno in odročno Negovo v šolo. Prav tako imajo daleč v šolo otroci iz Očeslavec, Očeslavskega vrha, Grabonoša, Grabonoškega vrha in iz Cogetinec. Iz vseh teh krajev bi hodili otroci v ivajnsko šolo, če . . . Danes so se ljudje že odločili. Pri gradnji dvorane bodo pomagali z gradbenim materialom in s prostovoljnim delom. Dvorano bodo urediLi tako, da bodo lahko v njej namestili tudi kinoaparuturo. V Kmetijski zadrugi Ivajnci je sorazmerno malo »kooperantov«. Da je to tako. pa niso krivi samo kmetovalci. Samo poglejmo, kako je bilo s hibridno koruzo. Nekaj kmetovalcev jo je posejalo. Koruza je kazala sprva zelo dobro, toda uspeh v jeseni je bil kaj klavrn. Zakaj? Ljudje trdijo — brez dvoma imajo prav — da ni bilo uspeha zato. ker kmetijski strokovnjaki niso dajali nobenih strokovnih nasvetov glede umetnih gnojil. No. pri žitaricah kaže nekoliko bolje, toda tisti, ki iščejo pri vsaki stvari le slabe strani, so prišli na svoj račun, ko so pred jesensko setvijo govorili: »,Gor ste plačali’ pri hibridni koruzi, pa bi še radi pri pšenici!« Negova. Na dvorišču starega graščinskega poslopja dan za dnem razkladajo jabolka. Kmetijska zadruga ima v grajskih prostorih svoje skladišče. Skladišče kmetijske zadruge, nekaj stanovanj in majhen oder zn »prvo silo«, to je vse, kar premore ta ogromna zidina, ki že stoletja kljubuje čusu. Že nič koliko predlogov se je porodilo, čemu naj bi služil ta grad. Nekateri so predlaga-li, naj bi preuredili grajske prostore v gostišče. Okolica je res lepa, še prav posebej ob grajskih ribnikih. Za nekaj takega pa so potrebna sredstva. Toda, naj bi služilo grajsko poslopje temu ali onemu namenu, za okolico, ki še vedno čuti, da so se še pred nedavnim sprehajali za temi zidovi gospodje Trattmansdorfi, bi pomenilo to mnogo mnogo . . . Juš Makovec (Nadaljevanje s 1. strani) so obsegala vsa področja našega življenja od proračuna do cen učbenikov in do mednarodnih odnosov, ki zadevajo našo državo. Tako vprašanja kot odgovori so vzbudili mnoge razprave in pogovore tako v skupščinski dvorani kot na hodnikih. Na obeh mestih je bila enako živahna razprava, ki pa se je nadaljevala celo v restavracijah in drugod, kjer so se ljudski poslanci srečavali. Na ta način so se pojavila med ljudskimi poslanci mnenja in vprašanja, na latere sicer morda sploh ne bi pomislili in bodo gotovo v bodoče izpodbudile reševanje še tega ali onega problema, ki bi ga morebiti spregledali ali pa bi obravnavali precej pozneje. Takšna metoda dela našega najvišjega predstavniškega telesa je vsekakor mnogo obetajoča. Humoreska OSEBNI ZDRAVNIK Biti osebni zdravnik ni lahko zadeva, saj so nekateri bolniki tako trmasto neozdravljivi. Ko jim zdravnik predpiše zaradi tega, ker imajo težave v črevesju, odvajalno sredstvo, so že naslednji dan pri zdravniku, ki naj jim. za božjo voljo, predpiše zdravilo za ustavljanje. Torej s takimi bolniki je križ. In kako so nenavadno radovedni! Vsak dan vprašujejo zdravnika, kaj pomeni to. če jim brni v levem ušesu, če imajo po tridnevnem postu v želodcu občutek lakote, če jih oblije kurja polt. če gredo mimo banke, če — najbrž nekoliko natrkani — pogledajo tako močno navzkriž, da vidijo namesto enega predmeta kar tri, če jih ob slabem vremenu struže po nohtih in še in še. Ce hočete biti dober osebni zdravnik, morate biti prekleto podkovani, da ne boste enkrat rekli, da je to išias, drugič da kolera ali driska, kajti, lahko se namreč zgodi, da bodo deležni pacienti pri želodčnem katarju ricinovega olja. Če človek vse to upošteva, lahko trdi. da imajo določeno mnenje pacienti o zdravnikih in zdravniki o pacientih. Vendar se morama ljudje sprijazniti tudi s takimi zadevami. Recimo tako: Prijatelj je kupil avto. Nov, svetal, da se ga je še sonce sramovalo. In je vozili, Mesec, dva, tri . . . Že je mislil, da je naredil križ čez vse mehanike. Niti ficka jim ne dam zaslužiti, se je zaklinjal. Nekega lepega dne pa je dobil avto »temperaturo«. Kazno je bilo. da mu ni več do dirkanja po drnkastih cestah. Komaj da ga je privlekel do prvega mehanika. Ta fij je potisnil očala globoko na konico nosu, naredil nekaj krogov okrog avtomobila, privil troje vijakov in avto je bil spet zdrav. Dva dni se je počutil avto zelo dobro, najbrž veliko bolje kot lastnik, ki je bil za nekaj tisočakov lažji. Potem se je spet ustavil. Ko je prijatelj tako po mnogih drastičnih epizodah nn cesti obredel najmanj deset mehanikov, ki so drug za drugim privijali iste vijake, popravljali isto napako, se je enajstič spet znašel pri mehaniku, ki mu je prvi popravljal vozilo. In prav to, skorajda naključje, je obogatilo prijatelja z novo življenjsko modrostjo. Tako kot prvič si je tudi tokrat ogledoval mehanik avto najprej od daleč. Samo še goba. pomočena v pristnem domačem kisu. mu je manjkala. in bil bi podoben srednjeveškim pogrebcem ob epidemijah kuge. Končno je le pristopil k vozilu in kot prvič privil tistih nekaj vijakov. Avto je zabrnel. Toda niti z dvorišča še ni privozil in že je pričel dobivati »vročino«. Prijatelj je ustavil in poklical mehanika. Ta je najprej debelo pogledal avto. nato lastnika. Ko pa mu je voznik povedal, da je popravljalo to okvaro že najmanj deset mehanikov, in da tiči »bolezen« najbrž nekje drugje, je mehanik posinel od jeze in skoraj zakričal: »Človek božji, zakaj pa potem tega ne poveste, saj to je torej že popravljeno, takorekoč ozdravljeno!« Niti četrt ure ni poteklo in mehnik je našel okvaro čisto drugje. Tako avto je dober še danes, prijatelj pa je od tistega dne naredil zn avto poseben zdravstveni karton, na katerega zapiše vsako spremembo -temperature« svojega vozila. Da. to je pri njem potrebno, ker ima namreč zelo slab spomin. Juš 6 POMURSKI VESTNIK, 6. nov. 1958