AKTUALNO VPRAŠANJE O potrebah po novi Soli na Jesenicah, kjer imajo pouk kar v treh izmenah, smo že večkrat pisali. Jutranja izmena prihaja v šolo ob 7.30 uri, zadnja pa zapusti poslopje ob 18.00 url. Vsi odgovorni forumi si že nekaj časa prizadevajo, da bi omogočili otrokom in učiteljem delati v ugodnejših prodorih, s čimer bi dosegli tudi boljši nčni uspeh. Zanimalo nas je, kako je s pripra- vami za gradnjo novega šolskega poslopja, zato smo prosili predsednika Občinskega ljudskega odbora Jesenice, tovariša Dolinarja za kratko pojasnilo. Zvedeli smo, da je lokacija za šolo določena in da bo nova zgradba stala v bližini gimnazije. Zemljišče je odkupila občina. Idejni in glavni projekt sta tudi že {zgotovljena, investicijski program pa je v študiju. Proučuje ga posebna komisija pri Svetu za šolstvo LRS. Po mnenju tovariša Dolinarja bo- do pričeli kopati temelje maja ali junija letos. V novi šolski zgradbi bosta združeni dve osemletki, ki bosta sprejeli približno 1400 do 1500 učencev. S tem problem šolskih prostorov še ne bo dokončno rešen. Število otrok stalno narašča in za predel Plavža bo treba zgraditi novo osemletko za približno 600 učencev. Tudi ta načrt nameravajo Jeseničani uresničiti v bližnji prihodnosti. -ey TUALNO VPRAŠANJE SPORT LJUBLJANSKO - PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Derbv - V ŠKODO KRANJČANOV »TRIGLAV« : »KRIM« 0:1 (0:0) ZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ST. 30 — CENA DIN 10.— Kranj, 15. aprila 1957 Kranj, 14. aprila. — Igrišče Triglava v Kranju. Teren ugoden za igro. Gledalcev 2000. — Strelec Hočevar v 76. minuti. — Sodnik, Božič iz Maribora. KRIM: Mozetič, Stritih, Nagode, Ergar, Razbornik, Mateus, Marjanovič, Kastelic, Slapničar, Hočevar, Valjavec. TRIGLAV: Brezar III, Česen, Rozman, Gavrič, Brezar II, Sra-kar, Kiš, Brezar I, Mihelčlč, Kraševcc, štular. Današnje srečainje med Krimom in Triglavom je bito za oba nasprotnika zelo pomembno. Triglav bi si z zmago zagotovili naslov prvaka in bi milimo lahko odšel na tekmo z »Graličarjem« v Ljubljano. Krim pa je z osvojitvijo obeh točk na kranjskem terenu dohitel Triglav in si tako močno povečal možnosti na končni uspeh. — Zmaga Krima je popolnoma zaslužena, saj so prekašali domač ime tako v tehničnem pogledu kakor tudi v borbenosti. V prvem polčasu sta obe mo-štvii, zavedajoč se pomembnosti srečanja, igrali precej nervozno. Menjavala so se napadi na obeh straneh, toda zaključnega strela Občni zbor okrajne Trgovinske zbornice Razširjenost trgovinskega omrežja ne dohaja potreb S 6eje Okrajnega ljudskega odbora Radovljica, 14. aprila. — Vče-raj j« bila v Mestnem klinu v Radovljici redna letina skupščina okrajne Trgovinske zbornice, katere se je udeležilo okoli 150 delegatov - predstavnikov trgovinskega omrežja Gorenjske. Med gosti so 'bili podpredsednik OLO Ivan Bertoncclj - Johan, Predsednik ObLO Radovljica Jalta Eržen, zastopnik republiškega sekretariata za blagovni Promet, Narodne banke in so-■rodnih zbornic. Poročalo o dolu zbornice v Preteklem letu je podali dosedanji predsednik zbornice Joško Volavšek. Dasiiravno je bilo poročalo izčrpno iin je vsebovalo vrsto perečih problemov trgovino na Gorenj sik em, jo bila razprava o poročilih pičla. ---—________-4-— Posvet mladih članov upravnih odborov kmetijskih zadrug KRANJ, 14. aprila. — Danes Je bilo v Kranju posvetovanje niladih članov novoizvoljenih upravnih odborov kmetijskih zadrug. Razpravljali so o zaključkih minulih občnih zborov. Pokazalo se je, da ponekod — zlasti v Leskovcu in Zireh mladi zadružniki že sodelujejo pri urejanju in olepševanju vasi ter pri izpolnjevanju gospodarskih načrtov zadrug. (Nadaljevanje na 3. strani) Blagovni promet se jc v trgovini kranjskega Okraja lani sicer povečal, vendar ni rasel s tako hitrostjo ikicit prejšnja leta. Medtem ko beležimo v lanskem letu precejšnje povečanje prometa v trgovini na drobno (od 7 milijard 917 milMjonov v letu 1955 na 8 milijard 356 milijonov v letu 1956) pa se je promet trgovine na debelo dokaj zmanjšal in sicer od 7 mllujiard 808 milijonov v letu 1955 na 7 milijard 221 milijonov dinarjev lani. — To kaže predvsem, da v naši trgovski mreži čedalje bolj odpadajo številni nepotrebni posredniki med proizvajalcem in potrošnikom. Se pravi: tržišče bo samo pokazalo, koliko jih je potrebnih in katero izmed grosističnih podjetij je sposobno za življenje. Promet s kmetijskimi pridelki so v lanskem letu opravile skoraj v celoti kmetijske zadruge dokaj zadovoljivo. To velja zlasti za poljske pridelke, gozdne sadeže in mleko. Prav tako so zadruge odkupile od zasebnikov skoraj celotno količino razpoložljive hlodovine in drugih lesnih sortiimentov. ORGANIZACIJA TRGOVINSKEGA OMREŽJA Število trgovin se lani ni bistveno spremeniVio. Le štirih samostojnih trgovskih podjetij je bilo lani manj kot leta 1955, vendar je ostalo isto število maloprodajnih obratov. Trgovin na Gorenjskem nimamo torej prav nič več, kljub temu, da se je promet vendarle povečal. Dejstvo, da je trgovina v kranjskem okraju najbolj razvita v državu, nas ne sme preslepiti, ker kljub temu ne zadošča in ne dohaja rastočih potreb. Posebno primanjkuje specializiranih trgov in. Tako ni na Gorenjskem nobene specializirane trgovine s kolesi in šivaln.Tii stroji ter z urami in bižuiteri j o. Tudi papirnic in prodajaln kruha je premalo. Problem zase je tudi servisna služba za različne nove proizvode — domače ali iz uvoza, na kar bo prav tako treba misliti. Vzlic 242 potrošniškim svetom, kolikor jih je na Gorenjskem, se je o delu teh organov le malo razpravljalo. — Potrošniški sveti so tam, kjer so se za delo zavzeli, dosegli določene uspehe, vendar je čutiti potrebo po organu, ki naj bi bolj sledil njihovo delo in ga usmerjal. Svoti imajo še premalo podpore in so večinoma prepuščeni samim sebi. — Morda bi kazalo — o tem sicer v razpravi na Občnem zboru ni bilo govora — ustanoviti pri upravnem odboru zbornice neko komisijo, ki bi zasledovala delo potrošniških svetov in ji/m pomagala, podobno kot ima gostinska zbornica komisijo za delavsko samoupravljanje v gostinstvu . .. Ob koncu občnega zbora so delegati izvolili 20 - članski u-pravni odbor in za predsednika zbornice ponovno Jaška Volav-ška. I. \. RAZPRAVA O POROČILIH VSEH SVETOV V petek je bila v Kranju najprej skupna seja. Okrajnega ljudskega odbora, nato pa še ločeni seji ooeh zborov OLO. Seji, katero je vodil podpredsednik OLO Dušan Hor-Jak, so prisostvovali tudi sekretar OK ZKS France Popit, ter republiški poslanec Roman Albreht. Ko so odborniki pred tednom dni prejela gradivo za sejo, so se prav gotovo začudili in zmajevali! z glavami', češ ali bo mogoče do seje podrobno proučiti vse pripravljeno gradivo ter v razpravi o tej obširni problematika tudi sodelovati. In tako je tudi bilo. Na skupni seji bi morali razpravljati o poročilih vseh svetov Okrajnega ljudskega odbora, ki so za zasedanje pripravti-i bolj ali manj obširna poročila. Toda razprave skorajda ni bilo. — S tem v zvezi nastane vprašanje, ali je tak sistem sklicevanja sej, s tako obširnim dnevnim redom kot je razprava o poročilih vseh svetov, ustrezen in ali ne bi kazalo v prihodnje zajeti v dnevni red seje Okrajnega ljudskega odbora enega ald pa tudi več, toda konkretnih problemov oziroma poročil posameznih svetov. — Toda to le mimogrede. O številnih problemih^ s katerimi so se ukvarjali sveti okrajnega ljudskega odbora od izvolitve do danes, bomo v našem listu še poročali. V nadaljevanju skupne seje je nato Okrajni ljudski odbor na predlog komisije za volitve dn imenovanja izpopolnil in spremenil sestav posameznih svetov ter imenoval 5-članski upravni odbor okrajnega gasilskega sklada, katerega predsednik bo Metod Rotar. Ob koncu skupne seje je Okrajni ljudski odbor še imenoval za načelnika tajništva za narodno obrambo Janka Prezlja. » LOČENI SEJI Po skupni seji sta bili točeni seji oibeh zborov OLO. V Okrajnem Zboru so ponovno izvolili dosedanjega predsednika zbora Sveta Kobala, v Zboru proizvajalcev pa Zvoncta Laburo. Razen tega sta oba zbora razpr avl jala še o nekaterih tekočih gospodarskih in splošnih zadevah. L A. ni bilo. Vratarja nista imela dosti dela, čeprav je žoga prišla večkrat v njihovo bližino. Igral-oi so se podili po igrišču dostikrat zastonj. Nismo videli duhovitih akcij in hitriih prodorov, ki smo jih pri Triglavu vajeni. Drugi polčas je prinesel majhno spremembo. Triglav je za-fitgral odločneje in hitreje, da bi izsil'1 gol. Krimovci pa so večkrat povsem neovirano prodirali pred domači gol in da niso njihovi strelu zadeli v črno, treba zahvaliti nespretnosti njihovih napadalcev. Priložnostni napadi so končno Krimovcem prinesli obe točki. Njihov ncpadalec Hočevar je žogo prejel na levi strani in v izrednem teku dosegel zmagoviti gol, ki bi ga lahko obramba preprečila. — Najboljši na igrišču je bil vratar gostov Mozetič, pri Triglavu pa je ugajal Brezar II. M. BRAVO, »MLADOST«! ILIRIJA : MLADOST 3:4 (2:0) Ljubljana, 14. aprila. — Igrišče Ilirija v Ljubljani. Teren: zelo ugoden. Gledalcev: 200. Strelci: za Ilirijo Rojina 9. in 48. min. ter Pantič 19. min.; za »Mladost« Memedovič 52., Jocif 56. in 81. ter Salej 58. min. — Sodnik Sovine. Jocif je dobil žogo na levem krilu. Hitro je tekel proti golu, preigral zadnjega branilca in z ostrim strelom poslal žogo mimo presenečenega vratarja v mrežo. To je bil zadnji in zmagovit gol »Mladosti«, ki je danes s svojo igro posebno v drugem polčasu navdušila sicer maloštevilne gledalce. Tekma 6e je začela z izrazito premočjo domačinov, ki so zlahka prodirali pred gol gostov in si v desetih minutah zagotovili prednost dveh golov. »Mladost« se je sicer ob koncu polčasa sprostila in silovito napadala, vendar brez uspeha. Tudi začetek drugega polčasa je bolj kazal, da bo »Mladost« poražena, kakor pa da bo osvojila obe točki. Ze v tretji minuti so bili domačini vnovič uspešni. Kljub veliki prednosti domačinov in zelo pristranskem sojenju Sovine a, »Mladost« ni izgubila vztrajnosti in so njeni napadalci v šestih minutah izenačili. Gledalci so biid očividno razočarana z igro svojega moštva in glasno bodrili goste, ki so šest minut pred koncem tekme dosegli zmagoviti gol. — Pri »Mladosti« so se najbolj odlikovali nrtpadaki Jocif, Salej in Memedovič ter desni krilec Stančevič. M. ROKOMET MLADOST — GORENJSKI PRVAK Kranj, 14. aprila. — Danes bd moral biti na igrišču Mladosti turnir za prvenstvo Gorenjske v malem rokometu. Ekipa Golnika pa se tekmovanja ni udeležila in je zato postal prvak zmagovalec srečanja Mladost : Tržič. Zmagali so izdatno igralci Mladosti 23:12 (12:7). S to zmago si je Mladost priborila vstop na republiško prvenstvo. M. 1 i I I I i % i V radovljiški občini bosla dve šolski središči CESTA NAD SLAPOM VRH JEZU HIDROELEKTRARNE MOSTE VODI CESTA O delu Sveta za šolstvo pri ObLO Radovljica jc predsednik tovariš Ludvik Smitek našemu sodelavcu takole povedal: »Naše delo je v zadnjem času usmerjeno predvsem na priprave za praktično izvedbo reforme šolstva na področju radovljiške občine. Perspektivni prikaz razvoja šolske mreže nam služi kot izhodišče za reševanje mnogih nalog, ki nas čakajo še v tem letu.« »Kakšno jc to delo?« »v šolskem letu 1957/58 se bosta v občini razvili dve šolski središči; v Radovljiai za levi breg Save in v Liipnici za desni breg. V Radovljici sta predvideni dve osemletki, ki bosta zajeli tudi dijake nižje gimnazije ter otroke podružničnih šol okolišev Lesce, Begunje, Mošnje, Ljubno in Lancovo.« »Kaj pa osemletka v Lipnici?« »Novo zgrajena šola v Lipnici se bo postopoma razvila v popolno osemletko, ki bo združevala sedanje okoliše osnovnih šol v Kropi, Kaimni gorici in Srednji Dobravi. Predlog sveta je, da se tudi vsi nižji razredi navedenih osnovnih šol združijo v Idpniški osemletki. Sedanje število otrok po statistikah rojstev v letih od 1949 do 1956 kaže, da bi n. pr. osnovna šola na Srednji Dobravi v bodočih sedmih lotfih imela prirastek 7 do 11 otrok letno, v Kamni gorici 6 do 13, in v Kropi 9 do 20. Vsa navedena šolska področja skupaj bi torej dala v prihodnjih letih 24 do 28 otrok letno, kar bi zmogli posamezni razredi osemletke v Lipnici. Zato je prav, da bi volivci upošteva'.! realne možnosti bodoče šele na Lipnici, kjer bodo imeli učenci najboljše pogoje za dober učni uspeh.« »Kakšni so vaši načrti glede osnovne šole na Ovsišah?« »Pošiljanje otrok v višje razrede osemletke s področja osnovnih šol na Ovsišah in v Ljubnem je bolj problematično, ker 'bodo šole v Kranju prihodnje šolsko leto še bdlj obremenjene kot dosloj. Kljub temu upamo, da bomo tudi za učence teh šol našli ustrezno rešitev.« 1 1 I 1 i t\ V petek so prispeli v Rim predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, profesor dr. Jovan Djordjević in član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Ašer Deleon, ki so včeraj in predvčerajšnjim v Inštitutu Gramsci predavali o delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji. A V Beograd se je vrnila jugoslovanska delegacija, ki je v Moskvi podpisala sporazum o blagovni izmenjavi med Sovjetsko zvezo in našo državo za obdobje od leta 1958 do leta 1960. Vodja delegacije Ljubo Babić je po povratku izjavil, da se bo izme-ajava med FLRJ in SZ iz leta v leto večala. A V ožjem odboru razorožitvene komisije Združenih narodov, ki zaseda te dni v Londonu, je prišlo do pomembnega napredka: ameriški delegat Stassen je predlagal, naj bi se sporazumeli o preprostem odstotnem zmanjšanju zalog orožja in števila vojakov. Prvo leto naj bi to zmanjšanje znašalo 10%, naslednje leto pa 15% — tako da bi v dveh letih zmanjšali vojaške sile in oborožitvene izdatke za četrtino. Sovjetska delegacija je zahtevala podrobnejša pojasnila o ameriškem predlogu, ki ga je sprejela ugodno. »Vse kaže,, da te izjave odpirajo vrata,« je dejal sovjetski delegat Zorin. Dan za tem pa je delegacija ZDA predlagala, naj bi od prvega marca prihodnjega leta dalje proizvajali atomsko energijo samo še v miroljubne namene. O tem predlogu sovjetska delegacija še ni povedala svojega mnenja, njen vodja Zorin pa je dejal, naj bi takoj prepovedali poizkuse z atomskim orožjem. A V hiši francoskega državnega sekretarja za alžirska vprašanja v Parizu je spet eksplodirala bomba. Žrtev ni bilo, škoda pa je precejšnja. Voditelj alžirskega osvobodilnega gibanja Ferhat Abas je dan za tem izjavil novinarjem, da bodo alžirski komandosi prenesli vojno tudi na francosko ozemlje, če se francoske čete ne bodo umaknile iz Alžira. A Osemnajst vodilnih zahodnonemških atomskih fizikov je v Goettingenu podpisalo izjavo, v kateri pravijo, da nobeden izmed njih ni pripravljen kakorkoli sodelovati v proizvodnji atomskih bomb. »Nismo politiki, čutimo pa odgovornost za morebitne posledice našega znanstvenega delovanja,« pravijo med drugim nemški znanstveniki, med katerimi so atomski fiziki svetovnega slovesa. Zahod-nonemški kancler Adenauer in obrambni minister Strauss sta izjavo sprejela z očitnim negodovanjem. A V zadnjih desetih dneh so v Sovjetski zvezi izvedli štiri poskusne eksplozije atomskih bomb. A V Združenih državah se jc ponesrečil vojaški bombnik. Šest članov posadke je mrtvih. Na največji indijski reki Ganges pa se je nenadoma potopila manjša rečna ladja, kar je terjalo 75 smrtnih žrtev. A Baje je predsednik egiptovske republike Nascr predložil nov predlog za pravila plovbe po Sueškem prekopu. V Združenih narodih* upajo, da bo mogoče to vprašanje v kratkem ugodno rešiti, kot tudi nekatera druga sporna vprašanja na Bližnjem Vzhodu. A Budimpeštansko sodišče je izreklo dve novi smrtni obsodbi zaradi nedovoljenega skrivanja orožja. A Neznanec je napadel v vrtu njegove hiše v Buc-nos Airesu v Argentini Anteja Pavelića in ga zadel z dvema streloma iz samokresa. Številni časopisi po svetu, zlasti francoski, zahtevajo, naj argentinske oblasti izročijo vojnega zločinca Pavelića Jugoslaviji. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV LJUDJE IN DOGODKI PREKOP JE SPET ODPRT Pred nekaj manj ko 9 meseci je egiptovska vlada sklenila po-državitl sueški prekop in odtlej jc 166 km dolga vodna pot med Azijo in Afriko še vedno v središču svetovne pozornosti. Kmalu pa bo minilo tudi 6 mesecev, odkar se je ob njegovem severnem ustju začel oboroženi napad na Egipt in odkar so potopljene ladje blokirale prekop in ga onesposobile za plovbo. Zdaj je sueški prekop spet odprt za plovbo vseh ladij. Posebne enote ZN pod vodstvom generala VVhcelerja (med njimi so sodelovale tudi jugoslovanske ladje in strokovnjaki) so več ko mesec dni pred rokom usposobile prekop za ponovno plovbo. Ena najprometnejših vodnih poti sveta je spet zaživela. Toda — sueški problem še vedno nI rešen. Celotno vprašanje je obtičalo na isti ravni, kot je bilo pred trojnim napadom na Egipt konec oktobra lani. Nasilni poskus reševanja sueškega vprašanja ni uspel, položaj se je še zaostril; ostalo je le spoznanje, da ognja ni mogoče gasiti s slamo. Spor med zahodnoevropskima silama, Veliko Britanijo in Francijo na eni ter Egiptom na drugi strani še vedno traja. Posredo-dovanje ZDA tudi zdaj še ni dalo bolj otipljivih rezultatov, ne morda zaradi neuvidevnostl Egipta, pač pa zaradi nerazumljivo trmastega stališča obeh zahodnoevropskih prestolnic. V Londonu in Parizu se nenehno sklicujejo na šest načel, ki jih je Varnostni svet soglasno sprejel 13. oktobra lani. Ta načela, da si rahlo osvežimo spomin, predvidevajo naslednje: 1. Svobodna plovba skozi prekop 2. Upoštevanje egiptovske suverenosti 3. Upravljanje prekopa mora biti ločeno od politike katerekoli države 4. Plačevanje pristojbin je treba urediti sporazumno med Egiptom in uporabniki. 5. Primeren delež dohodkov bi bilo treba uporabiti za modernizacijo prekopa 6. Morebitne spore naj bi reševalo arbitražno sodišče, stari družbi pa naj bi dali odškodnino. Na vse te predloge je tedaj pristal tudi Egipt in se jim tudi zdaj še ni izneveril. V posebni spomenici je Egipt pretekli mesec izjavil, da bo jamčil za svobodno plovbo v duhu carigraj-ske konvencije iz I. 1888, da bo pobiral vse pristojbine za plovbo in da bo četrtino tako dobljenega zneska uporabil za vzdrževanje in modernizacijo plovbe skozi prekop. Ta spomenica ni nikjer v nasprotju s šestimi načeli Varnostnega sveta in pomeni, kot je to dejal generalni sekretar OZN Hammarskjold, »razumen egiptovski projekt za rešitev vprašanja plovbe po prekopu«. Zahodnoevropski vladi v Parizu in Londonu pa drugače tolmačita omenjenih šest načel, skušata še vedno uveljaviti pravice stare sueške družbe, pobirati ▼ njenem imenu pristojbine za plovbo in vzpostaviti mednarodno nadzorstvo nad prekopom Njihov glavni argument je ta, da s tem želijo zajamčiti sv.obodno plovbo skozi prekop. Toda mar ni Egipt od nacionalizacije naprej nenehno jamčil za svobodno plovbo po prekopu? Mar ni na dan tik pred napadom na egiptovsko republiko plulo skozi prekop rekordno število ladij? Ali ni Egipt tisti, ki tudi danes svečano obljublja svobodno plovbo skozi prekop? Ce je kdo zaviral svoboden prehod skozi Suez, potem so bile to zahodnoevropske velesile. .Spletke, grožnje, umik tujih pilotov in končno napad na Egipt in blokiranje sueškega prekopa — to je bilo delo tistih, ki si hočejo lastiti vlogo zaščitnika svobodne plovbe. Kljub njihovi rušilni dejavnosti je danes pre- kop spet odprt, Egipt pa vzlie grenkim izkušnjam spet ponuja odprto roko vsem. Kairska vlada je te dni znova sprožila predlog, da bi se sestali uporabniki prekopa in Egipt na nevtralnem kraju, recimo v Ženevi in skupno poskušali najti zdravilo za sueške bolečine. Na ta razumen predlog pa zlasti v Parizu poskušajo odgovoriti tako, da bi spet vso sueško zadevo obesili na veliki zvon in jo znova načeli v Varnostnem svetu. V ozadju te zahteve se ne skrivajo želje po miroljubni rešitvi sueškega spora, marveč si skuša pariška vlada ustvariti »uraden« izgovor in javni teren za bojkot prekopa. Toda v teh namenih si niso vse zahodne sile enotne. Medtem ko se ZDA upirajo bojkotu, niha Anglija med obema stališčema. Pariška politika »čvrste roke« doslej ni rodila uspeha in zato nima preveč pristašev drugod. Vse bolj prevladuje prepričanje, da bo treba ubrati pot resnično konstruktivnega sporazumevanja, če bodo hoteli priti iz sueške slepe ulice, ki so si jo sami zagradili. Bilo bi za vse prav, če bi se na Zahodu čimprej spametovali in se zavedli, da je tudi najslabša sprava boljša od najboljše pravde. MARTIN TOMAZlC J v nedeljo smo zabeležili ŽELEZNIČARJI PRAZNUJEJO Železničarji na Jesenicah so imeli v počastitev svojega praznika — 15. aprila — vrsto prireditev in proslav. Precej je bilo kulturnih in športnih prireditev. — Poklonili so se tudi spominu padlega borca-železničarja Ivana Krivca. Na njegovem grobu v Kranjski gori se je zbralo v petek okoli 100 železničarjev, ki so počastili hkrati tudi spomin vseh, v NOB padlih železničarjev. V soboto zvečer pa je bila na Jesenicah slavnostna akademija, s katero so zaključili celotedeu-sko praznovanje praznika železničarjev. U. LETNA KONFERENCA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV JESENIŠKE OBČINE JESENICE, 14. aprila. — Današnji konferenci Sveta Svobod in prosvetnih društev jeseniške občine jc prisostvoval razen 75 delegatov tudi predsednik okrajnega Sveta Svobod Ivo ščavni-čar. Iz poročila predsednika — Franceta Zvana "je bilo razvidno, da je dosegla prosvetna dejavnost v jeseniški občini velik napredek. Na konferenci so govorili o kritičnem stanju kulturnih domov in o materialnih vprašanjih društev. Sprejeli so vrsto sklepov. Eno najpomembnejših je, da bo odslej Ljudska univerza samostojna prosvetna ustanova, ki bo širila prosvetno dejavnost v vseh krajih jeseniške občine. Tokrat so tudi podelili prvič Cufarjcve nagrade, ki bodo od letos tradicionalne. Prejeli so jih: France Treven, Alojz Plan-tau, Nande Hojak. U. VLOM NA PRIMSKOVEM V -noči od sobote na nedelj o j e neznanec vlomiid v stanovanje Lj. Zaplotnikove s Pri makovega in iz omarice odnesel 8000 dinarjev gotovine. Tatu so že pri jedi in se bo zagovarjal pred sodiščem. K. POGORELA JE DRVARNICA Ponoči od sobote na nedeljo je pogorela drvarnica v Hrašah št. 2 pri Preddvoru. Požar je zanetila A. A., ki je nesla zvečer v drvarnico pepel, v katerem je bila še žerjavica. Požar so pogasili takoj. — Skoda še ni oce-* njena. K. 165 TEKMOVALCEV NA PRIMSKOVEM Kranj, 14. aprila. — Dopoldne je bilo na Primskovem veliko meddružinsko tekmovanje z zračno puško. Na tekmovanju je nastopilo 165 tekmovalcev iz 19 strelskih družin. Nastopili so člani, članice in mladinci. Tekmovale so petčlanske družine. REZULTATI: člani: 1. Visoko 612, 2. Primskovo 610, 3. Predos- lje 599; članice: 1. Predoslje 527, 2. Tiskanina 497, 3. Primskovo 488; mladinci: 1. Tiskanina 595, 2. Visoko 557, 3. Preddvor 554; POSAMEZNIKI: Člani: Vinko Lapajna — Giirče, članice; Gro2-dana Draksler, Predoslje (122), mladinci: Janez Cencelj, Tiskanina (131). C. MLADOST B : TRŽlC B 3:1 (0:1) Kranj, 14. aprila. — Danes je v tekmi gorenjske nogometne podzvoze B moštvo »Mladosti« premagalo ustrezno moštvo dz Tržiča. Mladost je zaigrala v drugem polčasu odločneje in tako spremenila skoraj izgubljeno srečanje v zmago. M. V splošnem nestalno s pogostimi ohladitvami in kratkotrajnimi padavinami, ob razjasnitvah slana. Vreme se bo izboljšalo oz. razjasnilo predvsem v sredi ledna. Padavine pa.pričakujemo v drugi polovici tedna. llllll i llillilllll lllililliUII! l.tlU-li l:.iuiul:.i»i;.i i|iiim.,i ti. | tlitluli li.li.iiui.l minimumu llliins llllllil!UiillllUI1>l;:|iillllilllilllllllliluli!inililtiliil)ili!l!iliilii|iilitliiliiluiilluliillill..... ■ i ' ■ i " i " i I i i i ii i i lil i i i i i i i i i i 14. P O E D E L J E K PREJ JE BIL DOBER TOVARIŠ Igralska družina prosvetnega društva je povabila Marka k sodelovanju. Na moč vabljivo je bilo to, pa vendar je imel Marko pomisleke. Izgovarjali se je: »Kaj neki bom pri vas počel? Igralec nusem, še manj režiser — le v napoto bi vam bil. . .« »Pusti prazno besedičenje, Mantao, saj še poskusil nisi. Pridi -V boš videl — ugajalo ti bo pri nas,« so ga vabili iz igraf.ske družine. Marko se je naposled vdal — postal je član prosvetnega društva. Ze ob prvem srečanju z odrom din delom diram-ske sekcije je Marko dognal, da vse skupaj le ni tako 'zamotano. Pomagal je zdaj tu zdaj tam, in ni sledil ne s časom ne z napori. Bil je zadovol i on, kaOti našel je svet, ki ga je podzavestno alurt.il. In kar mu je še posebno godilo: vsi od prvega do zadnjega so ga valj ubili. Nekaj mesecev pozneje mu je režiser dodelil prvo manjšo vlogo*. Nič posebnega ni bilo v tem, toda Marko je bil zadovoljen, in uspešno je opravil svojo nalogo. — Poslej je Markov ugled nenehno rastel irn kmalu je veljal za najuspešnejšega (igralca dramske sekcije. Nastopal je le še v glavnih vlogah. Nekega' večera — biilo je po uspeli predstavi — ga je režiser potrepljal po rami: »No, Marko, kaj praviš k nocojšnjemu uspehu? Čestitani 'ti!« Marko se je nasmehnil in z odbijajočo malomarnostjo stisnil režiserjevo roko. Prisotni! so se začudeno spogledali. Z Markom nii bilo nekaj v redu. — Pa ne da bi postal domišljav? WIWSHCUtiWtltHtn4IMIII^Itntl*UlllllllllMrHiliMI«U«lltlWMMa*M«» Morda pa; kajti tudi točno prihajanje na vaje je postalo Marku tuje in zoprno. Bilo je takrat, ko je igralska družina pripravljala novo uprizoritev. Tudi tokrat je Mainko igrali glavno vlogo. Vaja je bila napovedana za osmo uro zvečer. Vsi so bili zbrani, le Marka ni bilo od nikoder. Minilo je 15 minut, preteklo je pol ure in čakajoče e je pcflaiščal ,vse večji M večji nemir. Kje vendar hodi Marko? Sicer so biilL vajeni, da je zamujal, toda danes ... In vrh vsega — čez tri dni bo premiera. .. Prav ko je hotel režiser ponoviti nekaj šibkejših prizorov, je 'Marko stopil na oder. »Vraga,« se je bedasto nasmehni:!, »kaj niste še začela?« »Kalko naij začnemo brez tebe?« je pilanil režiser. »Kje pa hodiš tako dolgo?« »Prosim, da govoriš z mano tako, kot se spodobi!« »Menda velja isto zate, kot za vse ostaile — disciplina,« je ostro nadaljeval režiser. »Naj mar zavoljo malomarnosti enega samega človeka, čaka deset ljudi?« »Hvala za nauke in lahko noč!« Marko se je zasukal na peti, pogledal zviška po prisotnih »in odšel. Deset parov očii se je uprlo v režiserja in. v vseh je bilo. zapisano listo: še trije dnevi so do preimrjere! Režiser je planil za Markom iin se mu oprostil. Marko se je vrnili na oder in premiera je bila rešena. Vsi pa so vedeli: ta večer je (igralska sekcija izgubila igralca in kar je še bolj zadostno — nekoč dobrega tovariša. Sa-ša i niHi«muiiiiu«H«n«t uri »AtmT 1,1 !zve avtobusna lr* izven: William Inge POSTAJA«. -Ti*2«i PREGLED jj V KRANJU JMnS^00 Vreme je v Petek dajalcev in kupcev kot v pre- Ker obstoja zanimanje zadružnikov in stvarna potreba na terenu, prireja Kmetijska poslovna proizvajalna zveza v Radovljici sejem plemenske živine dne 24. aprila (sreda) ob 8. uri na sejmišču v Lescah, ž. p. Lesce-Bled Na sejmu bodo na predaj krave in teiJce gorenjske cikaste pasme in druga plemenska živina, voli, konji in ovce (ovni) — Rodovniške krave in telioe, ki so pod kontrolo, naij za1 sejem prijavijo proizvajalci do 20. 4. zaradi vpisa v sejemski katalog na naslov: Kmetijska postaja, Lesce. Ostala živina bo v prodaji brez seznama in ocenjevanja. Vabljeni kupci iz vse Gorenjske in Primorske. Istočasno' obveščamo interesente in rejce, da bosta v jeseni še dva sejma za plemensko živino in sicer v Lescah na sejmišču, vedno ob 8. uri zjutraj: v nedeljo dne 20. septembra in v ponedeljek dne 21. oktobra. Ti trije sejmi ostanejo za naprej stalni letni sejmi za plemensko cikasto živino zgornjega gorenjskega predela. Kmetijska poslovna proizva-na zveza — Radovljica. LETNA SKUPŠČINA ALC V LESCAH VELIKO OPRAVLJENEGA DELA POSVET MLADIH ČLANOV UPRAVNIH ODBOROV KMETIJSKIH ZADRUG (Nadaljevanj« » 1. strani) Sklenili so, da bo letos v kranjskem okraju že 30 kmetij-sko-gospodarskih šol in 15 tečajev s strnjenim poukom. Delo mladih zadružnikov se bo sedaj osredotočilo pri Kmetijsko poslovnih proizvajalnih zvezah in ne več pri Okrajni zadružni zvezi. — Govorili so tudi o sprejemu mlađih zadružnikov v Zvezo komunistov. Temu problemu bodo posvetili precej skrbi, saj v občini Cerklje med vsemi mladinskimi aktivisti ni niti enega mladega komunista. M. R. NEZNANI ZLIKOVCI SO VLOMILI V KOČO NA KRIŠKI GORI Planinska koča na Kriški gori je bila v zimskih mesecih zaprta. Ko je pred nedavnim prišel na Kriško goro oskrbnik postojanke z nekaterimi planinci, so ti začudeno ugotovili, da so neznanci vlomili v kočo. Najprej so se zadrževali v drvarnici, kjer so kurili ogenj, nakar so vlomili v notranjost koče. Pobrali so nekaj inventarja in izginili ne-znanokam. Pred dnevi je kočo obiskala druščina dveh mlajših fantov in ženske s 3-lctnim otrokom. Pričeli so popivati in pridružilo se jim je še nekaj mladeničev. Medtem je prišlo do prepira in eden od prej omenjenih fantov je potegnil za nož in ga nameril na drugega. Ženska je hotela to preprečiti in tako dobila težji urez v roko. Mirni izletniki in planinci so se nad takim vedenjem zgražali in si razgrajačev v planinah prav nič ne želijo. Gorske straže naj bi take zlikovce prijavile pristojnim organom LM, da bi prejeli za nekulturno vedenje v planinskih postojankah primerno kazen. Cr. POMLADANSKI KROS V KRANJU V sredo 17. aprila bo prva večja atletska prireditev v Kranju v letošnji sezoni. Novoustanovljeni AK Triglav bo priredil pomladanski kros, katerega start bo ob 16.30 uri pred kopališčem PK Triglav. Moške in ženske ekipe bodo tekmovale za prehodna pokala. Člani bodo morali preteči 2000 m dolgo progo, dočim se bodo mladinci pomerili na 1600 m dolgi progi. Proga za članice meri 1G00 m, za mladinke pa 800 m. / Ker je to odprto prvenstvo Kranja v pomladanskem krosu in ker so bila vabljena vsa društva Partizan, vsi športni klubi in društva, šole in sindikalne podružnice, pričakujemo velike udeležbe tekmovalcev. D. O. LESCE, 14. aprila. — Danes je bila v Lescah redna letna skupščina Alpskega letalskega centra Lesce. . , Poročilo o delu centra je podal dosedanji predsednik UO Mirko Zlatnar. Delegati so izvolili novi, 25-članski upravni odbor, katerega predsednik je postal Pavel Tolar. »Z današnjim občnim zborom zaključujemo četrto leto svojega obstoja«, je dejal uvodoma Mirko Zlatnar. Prav gotovo je v tem času opaziti lep napredek, čeprav z uspehi ne moremo biti zadovoljni. ALC si je prizadeval vzgojiti čimveč jadralcev, padalcev in motornih pilotov. Letališko šolo je lani končalo 97 učencev — 19 manj kot pa so predvidevali. Vseh poletov pa je bilo lani 3860 — 798 več kot pa je bilo v načrtu, medtem ko je bilo skokov padalcev 282, ali 18 manj od .planiranih. Doseženi uspehi so predvsem plod večje discipline in bolje organiziranega šolanja. • Največ j a težava šole je bila v tem, ker ni bičo mogoče doseči, da bi trajal pouk skozi vse leto. Se težavnejše pa je z nadalje valnim šolanjem, ker pri ALC še ni niti tečajev za izpopolnjevanje o-snovnega znanja. Pri športnem letenju bi bilo potrebno izpopolniti delo tako, da bi bilo trenažno letenje povezano tudi s pogostejšimi "med-tolubskimi tekmovanji. Da bi izboljšali gospodarsko dejavnost pri ALC, ki lani ni bila najboljša, se je odbor že jeseni začel pripravljati, tako da bo letališče Tes služilo turističnemu in gospodarskemu namenu. Lj. Zadnji športni rezultati ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Dinamo : Budućnost 2:1 (2:1) Sarajevo : Zagreb 2:1 Crvena zvezda : BSK 2:0 Lokomotiva : Hajduk 1:0 Radnički : Velež 3:2 Vardar : Partizan 1:1 Spartak : Vojvodina 1:2 I. CONSKA LIGA Jadran : Ljubljana 1:0 Uljanik : Turbina 0:6 • Metalac : Reka 1:0 Šibenik : Odred 2:0 Split : Grafičar 9:0 Tekstilac : Trešnjevka 1:1 LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA Slovan : Izola 1:0 Nova gorica : Grafičar 3:0 Jeseniški hokejisti so obračunali JESENICE, 14. aprila. — Sinoči so na Jesenicah podali obračun o lanskoletnem delu jeseniški hokejisti, ki so letos dosegli največji uspeh od svojega obstoja — postali so državni prvaki. Jeseniški hokejski klub je napravil zlasti zadnje leto, odi.ur trenirajo pod strokovnim vodstvom, izredne uspehe, saj so se povzpeli od provincijskega kluba do državnega prvaka. V minuli sezoni je odigral HK Jesenice skupno 45 tekem. Od tega je odigralo »A« moštvo 32, »B« moštvo pa 13 tekem. Z domačini hokejisti so se Jeseničani pomerili 25 krat, s tujimi pa 20 krat. Razmerje doseženih golov je 153 :109 v korist Jeseničanov. »A« moštvo je 17 tekem dobilo, 7 izgubilo in 8 krat igralo neodločeno. Lista strelcev jc naslednja: Klinar JM, Valcntar 19, Dolinar 18, Tišlcr 18, Cebulj B. 17, Turnšek 14, Cebulj N. 12. Brun 6, Kristan 5, Domjan 3 itd. Klub ima 37 registriranih članov, vseh članov pa je nad 300. V razpravi so ugotovili, da se je zaradi hokeja precej zapostavljalo umetno drsanje, zaradi tega so tudi izvolili posebni uspravni odbor za hokej in posebnega za umetno drsanje. Dosedanji trener Zdcnek Bla-ha bo tudi poslej še treniral jeseniške hokejiste, ki so prav pod njegovim vodstvom dosegli zavidljive uspehe. U. STRELIŠČE V CIRCAH BODO OBNOVILI Strelci iz CLrč so imeli pred leti zgrajeno pod vasjo za Savo primitivno strelišče za vojaško puško, ki so se ga posluževale tudi druge strelske družine iz Kranja. Strelišče pa so kasneje opustili, ker ni ustre-jal varnosti in predpisom. Prod dnevi se je sestala posebna komisija, ki je pregledala teren in ki' 'bo ugotovila .pomanjkljivosti, da bodo strelišče lahko obnovili, kar bo domačim in drugim strelcem mnogo koristilo. TELOVADNICE NIMAJO Gimnazijska telovadnica, ki je edina v Kamniku, je postala neuporabna in je zdaj zaprta. Komisija gradbenih strokovnjakov si jo ogledala strop nad telovadnico in soglasno ugotovila, da je treba telovadbo prepovedati. Strop se je namreč sesedel za 15 cm zaradi napake v gradnji ali pa prevelike obtežbe. Treba bo zgraditi nov strop vsaj do začetka prihodnjega šolskega leta. MOŠTVO NK »TR2IC«, KI SE V LJUBLJANSKO-PRIMORSKI LIGI KAR DOBRO DRZI 11. REDNI LETNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ Planinski dom na Krvavcu bodo razširili V sredo zvečer je imelo Planinsko društvo Kranj v zgornji dvorani Sindikalnega doma svoj 11. redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili številni člani, zastopniki organizacij in društev. Društvena dejavnost je bila v preteklem letu dokaj razgibana. Delo društva se je odvijalo po komisijah. Skupno šteje društvo 14G5 članov, njih število pa se je od prejšnjega leta povečalo za 171 članov. V celotnem poslovanju je društvo ustvarilo 156.000 din čistega dobička, ki so ga namenili investicijam. Pretežni del razprave se je nanašal na planinske postojanke. Med drugim so. sklenili, da bodo po .možnosti še letos dokonča'!! pričeto gradnjo planinske postojanke na Kališču pod Stor-žičem, na Krvavcu pa bodo pla- ninski dom povečali tako, da bo jedilnica' lahko sprejela tudi do 150 oseb takoj, ko bo začela obratovati žičnica, predvidoma v oktobru letos. Mnogo so govorili tudi o šolski in posolski