Leto 1872. 227 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 25. junija 1872. 80 Ukaz trgovinskega ministerstva od 16. junija 1872, à se vvêde propis o enacem dajanji znamenj po vseh železnicah kraljevin in dežel, zasto-p anih v državnem zboru. Dne 1. oktobra 1872 naj moč dohode priloženi propis o enacem dajanji znamenj po vseh železnicah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Ustanavlja se 1. dan oktobra 1874. leta v izkrajnji rok, do katerega je napraviti sla-"ovita (stabilna) potrjevalna znamenja (stežne ali drevca s premičnima lesenima rokama in 8č svetilnicami, na dve razni strani svetečimi), ki jih je treba vvčsti po §. 3, za e) in /), *er po §§. 64 do 69 tega propisa. A ta znamenita (znamenjske pripomočke ali priroke) je začeti tako postavljati, da mo-,eJo že pred zgoraj omenjenim rokovom rabiti po takih železnocestnih kosčh, koder je več občila. Potrjevalna znamenja, katera bode s temi znameniti dajati, naj se do njih začete delavnosti opravljajo z optičnimi (vidnimi) znameniti, kar jih je zdaj. V dodatku tega propisa našteta, po nekaterih železnicah še zdaj navadna znamenita se dopuščajo z njih rabo vred, dokler se kako drugače ne ukaže. Kraljevsko-ogerski minister za občevanje, s katerim sem o tem stopil v dogovor, oh enem napravlja enako uredbo železnicam po deželah ogcrske krone. Banlians s. r. (Sloreninch.) Kaj nauicrja dajanje znamenj. Koliko vrst so /namenja. Vidna zn »menila. Propis O dajanji znamenj po železnicah kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. -e>£383Ke^- A. Splošna določila. §. i. Znamenja so po železnicah vsem služečim osebam prirok (pripomoček), da se mej saboj morejo ter naglo in gotovo morejo razumeti o stanji železnice, o vožnji po njej, o posebnih dogodkih pri tem, in imajo tudi to namero, da po njih občinstvo zapazi tekanje železnocest-nih vlakov. §- 2. Dve glavni vrsti znamenj se rabita, namreč: vidna (optična) znamenja, in slišna (akustična) znamenja. §3. * j V i d n a (optična) znamenita so : Po dnevi. a) lločni prapor ec ali bandčrce (rdeč). Rabiti ga je samo v znamenja, katera se dajo s človeško roko. b) Ročni kolut (tarča), eventuvalno odbojni kolut (rdeč in bel). c) Znamenje, da se postaja zaščiti (zavaruje), s kolutom ali z leseno roko. d) Znamenja na zakrčtu (menjališči): robâtnik (prizma), strela (pušica), četvero-voglàt ali okrogel kolut sč strelo. e) Potrjevalno znamenje, ima stežne s premičnima rokama. f) Trdno stoječ stežen s pritrjeno roko, za 45 stopinj niz dolu obrneno, kar opominja, da je treba ondod vedno počasi voziti. Opomnja. Če nij prenosnih, po dnevi vidnih znamenit, naj znamenja« (človek, znamenja dajoč) v potrebi sč svojima rokama daje znamenja. Po noči. (j) Ročne s ve til nice, tako napravljene, da se z njimi pokaže, kakor si je treba, rdeča, zelena in bela luč. h) Ročna s v e t i I n i c a, s katero se more pokazati samo bela luč. Opomnj» : Enak propis imajo tudi vse iclvzniee po deželah ogerske krone. i) Svetilnica v znamenje, daje postaja v zaščiti. Sveti na štiri razne strani, ter se da tako obračati, da pokaže najprvo rdečo luč, a če se obrne v nasprotno stran, pokaže belo, ter kakor se obrne še dalje, z obeli stramj zeleno luč. k) Znamenja na zakrétu, razsvetljen robatnik, razsvetljena strela, razsvetljen četve-rovoglàt ali okrogel kolut se strelo. I) Svetilnica potrjeval nega znamenja. Na dve razni strani sveti z belo lučjo, in kadar se leseni roki tako premakneta, kakor je k temu treba, stopi zeleno in rdeče steklo pred luč. m) Svetlinicc na vlakih. Svetčče so na eno stran in na dve razni strani. Enostranske kažejo ali rdečo ali belo luč; dvojestranske naj morejo pokazati, kakor je treba, rdečo, zeleno in belo luč. n^Svetilnice trdno stoječega stčžna v znamenje, daje treba ondod vedno počasi voziti. Vsaka sveti na dve razni strani ter kaže zeleno, a z nasprotne strani belo luč. o) Svetilnica na žerjavu. Sveti na štiri razne strani, ter nasproti si stoje dve rdeči in dve beli stekli. §. 4. Slišna (akustična) znamenita so: p) Pokalna kapica. q) Parna piščal na lokomotivi. r) Znâmenjska piščal. sj Znamenj ski rog. 0 Postajski zvonec. uj Eletrična udarjala ob zvonec. v) Električna prigledna žvenketala. § 3- Slišna znamenja treba dajati po dnevi in po noči, zmirom enako. Vidna znamenja se rabijo, kakor doba dneva nanaša. Nočna znamenja treba rabiti od solnčnega zahoda do solnčnega vzhoda, ter kadar Ostane tema in po temnih predorih tudi po dnevi. Znamenila na vlakih je vselej ob pravem času ter tako razsvetljava!!, da temota ne more na naglem ujeti vlakov brez ločnih znamenj. §. 6. Pri vseh za trdno ustanovljenih znamenjih znači : oj Ploski (plošnjati) kolut (razen koluta na zakrétu), vodolčžna (horizontalna) lesena roka, rdeča luč: „Vlak stoj“, „Opisnost (nevarnost).“ • o)Nizdolu obrnena lesena roka, zelena luč: „Počasi“, „Pazljivost.“ c) Rob koluta, v z d i g n e » a lesena roka, bela luč: „Odprta cesta,“ Brezopasnost (nié nevarnosti).“ §.7. ' Pri vseh vidnih nočnih znamenjih, brez kacega izimka, znači : Rdeča luč: „Stoj.“ Zelena luč: „Počasi.“ Bela luč: „Odprta cesta.“ In luč vsake barve, kadar se ž njo v okrogu maha: „Stoj.“ Slišna znamenila. Kedij je rabiti dnevna, a kedij nočna znamenja. Kaj za trdno ustanovljena znamenja značijo ali kažejo po dnevi. Kaj znicijo nočna znamenja. Kaj znici pokalno znamenje. Odgovornost za rabo in vzdrževanje znamenil. Dolžnost pokoro-vâti znamenjem. Znamenja za loko-motivne vožnje. Splošna naznacila. Znamenja, naj vlak obstoji. §• 8. Vsako pokalno znamenje naj vselej znači : „St6j.“ §. 9. Znamenila naj se drže vedno po polnem dobra za službo, in kar jih nedostane (manjka), mahoma jih je nadomeščati, ter neprestano naj bode na svojem mestu dovolj vseh uporabnih priprav, katerih je treba. Uslužbljenci naj, kadar so v službi, vedno po dnevi in po noči imajo s saboj prenosna, sebi izročena znamenila, kakoršnih je treba po dnevi ali po noči, da torej morejo potrebna znamenja dajati vselej ter ob vsacem povodu. Za pravo dajanje znamenj je najprvo odgovoren tist uslužbljenec, kateri je v to postavljen po svoji službi. A poleg tega je vendar tudi vsak uslužbljenec dolžan, čuti, da se na tanko izpolnjujejo propisi o dajanji znamenj, dolžan, odpravljati nedostatke (pomanjkljivosti), če jih kaj zapazi, in kadar bi prišla potreba, tudi sam dati znamenje, kakoršno je prav. §• 10. Vsacega človeka železnocestne službe, bodi si katere koli častne stopinje, veže dolžnost, nemudoma ter brez pomisleka storiti, kar mu vele znamenja. Ostro se kaznjuje vsako obotavljanje, vsaka neglčdnost (nemarnost) v izpolnjevanji danega znamenja. B. Zviševanje znamenj, §. n. Vse, kar je tu spodaj ustanovljeno o železnocestnem vlaku, treba da velja tudi o lokomotivah, katere teko prazne ali s plugi za sneg i.t.d., sploh o vsaki lokomotivo! vožnji, bodi si nje namera kakoršna koli. I. Znamenja od nacéstnega osebja. §• 12. Znamenja od nacéstnega osebja so tista, katera to osebje daje z vidnimi znamemli in s pokalno kapico. Vsa vidna znamenja je vselej dajati s tacega mesta železne ceste, katero se da mašin-skemu osebju že od daleč lehko ugledati. Osebje na postajah naj se tudi smatra za nacestno osebje, in zato naj vsa naslednja določila tako na tanko izpolnjuje, kakor nacestno osebje. §• 13. Znamenja, da jc treba vlak ustaviti, dajo se tako: a) V okrogu se maha z razprostrtim ročnim praporcem. b) V okrogu se maha z ročnim kolutom. c) V okrogu maha znamenjač sč svojima rokama ali s čim drugim, če nema pri sebi prenosnega znamenila. Ob vseh teh trijeh slučajih se znamenjač obrne proti tekočemu vlaku. d) Zasadi sc ročni kolut v sredo koleje ter kolutna ploskev se dene pravokotno s kolejo. e) Na stežnu se lesena roka dene v v o d o 1 é ž n o s t. f) Rdeča luč ročne svetilnice se drži proti vlaku. g) V okrogu se maha sč vsako lučjo proti vlaku, če nij rdeče luči. h) Postavi se svetilnika v sredo koleje ali na obcčstje (prostor, po katerem se hodi ob železnici), in rdeča luč naj sveti proti vlaku. i) Pritrdijo se pokalne kapice na stikahsčih posameznih sin desne strani', če se pogleda od vlaka. (Praviloma je dovolj, da se pokalne kapice pritrdijo po dve, po dve do tri šinske dolžave nârazno.) §. H. • Znamenja, naj vlak obstoji, dajö se tedaj : a) Če kaka zapreka, na pr. dva vlaka naproti si tekoča po isti koléji, ali stoječ vlak, ali voz, ali kaka okvarba i. t. d. preti z opâsnostjo (nevarnostjo), ako bi se dalje vozilo, ali če dalje voziti brani. b) Če vlak za drugim vlakom, kateri je odšel pred njim, priteče v pet minutah ali še poprej. c) Če osebje na vlaku da znamenje, naj vlak obstoji, a mašinski voditelj ne zapazi tega znamenja. d) Če se na vlaku samem opazi kaj tacega, kar preti z opasnostjo, ako bi vožnja dalje tekla. e) Če se je vlaku nasprotno vozno znamenje dalo z električnimi udarjali ob zvonec. f) Če sta se z električnimi udarjali ob zvonec dali dve vozni znamenji, kateri značita, da si dva vlaka naproti tečeta po isti koléji. g) Če je vlak odšel in potem je postaja zaslišala znamenje z udarjalom ob zvonec : „vse vlake je ustaviti.“ h) Če je vlak odšel in potem je postaja zaslišala znamenje z udarjalom ob zvonec: „utekli vozovi“ ter je železnica tako nagnena ali sapa tako vleče, da ti vozovi teko proti vlaku. Ako znamenja« ne more ostati ondi, kjer je dati znamenje, veleče, da bi se vlak ustavil; uko se vidno znamenje ne da z vlaka že 200 sežnov daleč zapaziti, torej tudi ob megli, ob bočnem dežji, ob meteži, ob prahu in sploh, kadar se daleč ne vidi : tedaj je vselej treba, Pred vidnimi znamenji, položiti pokalna znamenja. Ker bi se utegnilo pripetiti, da bi katera pokalna kapica ne hotela pokniti, naj se pologa vselej konci (vsaj) po dve pokalni kapici. Poleg pokalnih znamenj treba vedno tudi vidna znamenja rabiti, če tega okoljnosti ne obranijo. * Vselej, kadar se potrebno zdi znamenje, veleče, da bi se vlak ustavil, dati ga je konci 300 sežnov pred zapreko, zaradi katere je vlak ustavljati, naj se kakšen vlak pričakuje ul> ne, ter vidno bodi vlaku, če se da, že 200 sežnov od ondod. §• 15. Znamenja v počasno vožnjo se dajö tako: a) Razprostrt prapôrec se mirno drži' v vodolčžnosti in n a o p i k proti osi železne ceste, a znamenja« stoji pravokotno z osjo železnice, gledajoč proti vlaku. Kedaj ae dajo znamenja, naj tlak obstoji. Znamenja v počasno b) Ročni kolut se mirno drži s ploskvijo k vlaku obrneno, a znamenjač stoji pravokotno z osjo železnice, gledajoč proti vlaku. c) Ročni kolut se v obeestje tako zasadi, da je njegova ploskev pravokotna s kolejo. d) Roka na stežnu se za 45 stopinj obrne nizdolu, in to na desni strani, če se pogleda od vlaka. e) Znamenjač iztegne obe svoji roki, stoječ pravokotno z osjo železnice in gledajoč proti vlaku. f) Proti vlaku se obrne zelena luč svetilnice, ali se svetilnica tako postavi na o b c é s tj e, da vlaku sveti zelena luč. § 16. Znamenja v počasno vožnjo se rabijo : a) Če stanje železne ceste, slaba mesta vrhnjega dela, naredbe in drugi uzroki ne dadc voziti z navadno hitrostjo. b) Če vlak za drugim vlakom, kateri je odšel pred njim, priteče v 10 minutah ali še poprej. c) Če osebje na vlaku da znamenje v počasno vožnjo, česar mašinski voditelj nij zapazil. d) Če se vlak bliža postaji ali razcéstju. Vselej, kadar se potrebno zdi' znamenje v počasno vožnjo, dati ga je konci 200 s e ž-11 o v pred tistim mestom, koder je počasi voziti, ter vidno bodi vlaku, če se dâ, že 20(* sežnov od ondod. Nedostatna mesta železnice naj se tako zaznamenavajo, da se konci 200 sežnov pred dotičnim mestom na obeh straneh zasadi' kolut, kateri ima rdečo ploskev venknj a belo plôskev k pokvarjenemu mestu obrneno. Kadar bi vlak takšno pakvarjeno mesto mogel preteči samo z naj večjo pazljivostjo, tedaj mu je po propisu dati znamenje, da se ustavi, in osebju vlaka naj se potlej ustno vse dopove. §• 17. zn.uirnja^„od|.rta Znamenja, da je cesta vozna, dajo se tako : a) Ročni praporec se ob njegovi palici ovit v desni roki drži po konci ob telesu. b) Ročni kolut se v desni roki drži po konci ob telesu, ploskev mu obriiivš' vzporedno sc železnico. c) Znamenjač obe svoji roki dene nizdolu ob telesu. (Ob teh treh slučajih bodi znamenjač ob men k železnici.) d) Lesena roka na stežnu se za 45 stopinj vzdigne k višku, in to na desni strani, še se pogleda od vlaka. e) ReIa luč svetilnice se mirno drži proti vlaku. Znamenje, da je cesta vozna, treba dati vsacemu vlaku, kateri se bliža, in sicer tedaj, če je železnica v dobrem stanji ter nobena zapreka vlaku ne brani brezopâsne vožnje. Kedij se rabijo znamenja v počasno II. Znamenja na postajah in razcéstjih §• 18. Postajsko osebje ima dolžnost, poleg tencega izpolnjevanja določil, veljavnih nacest- l>,°l;i(,°g0,“j,p°sl*i" nemu osebju, tudi še zvrševati naslednja znamenja : Bavi naj se torej s tem : a) Sè znamenji, katera je dajati ob wozu v postaje ter na razcéstjih. b) Sè znamenji, katera kažejo, kako stojé zakréti. c) Sè znamenji, dajanimi občinstvu in osebju na vlaku mej pomudo v postajah. d) Sè znamenji za presukavanje vlakov na kolodvorih. 1. Trdno stoječa znamenja, s katerimi se postaja zaščiti (zavaruje.) §. 19. V znamenja, s katerimi se postaja zaščiti, služijo ali veliki obračalni koluti ali premične K.k« se d.jo lesene roke, katere je postaviti na obe strani vsake postaje, tudi po vseh razcéstjih in raz-Nižjih. Znamenje: „Prepovedan vvoz.“ Znamenje, naj vlak obstoji, ker je vvoz prepovedan, daje se tako, da se ploskev obrabnega koluta postavi pravokotno s koléjo, ali da se pri znamenjih z lesenima rokama Pokaže vodolčžna roka. Ob teh obeh slučajih se po noči rdeča luč obrne proti vlaku, katerega je treba u*taviti, ter za prigled se proti postaji ali proti razcéstju pokaže bela luč. Znamenje: „Odprt vvoz.“ To znamenje sc daje tako, da se obračalni kolut postavi vzporedno sè železnico, **!• da se pri znamenjih z lesenima rokama pokaže za 45 stopinj k višku obrnena roka, in 1° na desni strani, če se pogleda od vlaka. Ob teh obeh slučajih se po noči zelena luč drži proti vlaku, ter za prigled se Proti postaji ali proti razcéstju pokaže tudi zelena luč. §. 20. Znamenja postaji v zaščito je postavljati do 250 sežnov daleč od lam, kjer je ostina k™ j« po.t»ij.ti . . . . , , i ' • v . .. , , . . , y. znamenja postaji \8picaJ izkrajnjega zakrcta na doticm postaji, od razcestja ali razkrizja, ter naj bodo vlaku » »«-'•»• ''dna, če se da, že 200 sežnov od ondod. Bliže, a ne čez 150 sežnov blizu od zgoraj zaznamenanih mest se smejo postavljati ®9 ‘‘Jfÿ to razcéstjih in razkritjih, katera so si v ravni leži, naj kažejo: „prepovedan vvoz.“ f««»*«. Na razcéstjih in na razkritjih, katera so si v ravni leži, naj znamenja postaji v zaščito ?edno tako kažejo, da vselej samo en vlak najde odprto cesto. Praviloma naj se kolodvor drži tako odprt občenju, kakor da bi se pričakoval kak-vlak. Prigledna žvenketala. Kaj soaci nerazsvetljeno znamenje postaji ? zaščito. Kaj treba storiti, kadar ee oe more na daleč videti. Kaj treba storili, ako znamenja postaji v zaščito niso Kaj je storiti ob znamenji : „prepovedan vvoz.M Vstavljene vlake treba zaščititi. Znamenje, da je ogiba namakuena v glavno kolčjo. Znamenje, da je ogiba namaknena v stransko kolčjo. v razceetje ali krivuljo. Kolodvor je treba vselej zaščititi sè znamenjem, postaji v zaščito danim, če je kateri koli uzrok, da bi kakšen vlak ne mogel vanj priti ali skozenj teči, in to tudi ta čas, kadar se nij nobenega vlaka nadejati. §. 22. Znamenjem postaji v zaščito treba da se pridadé električna prigledna žvenketala, katera zažvenketajo, kadar tako znamenje pokaže: „prepovedan v voz", ter naj se glasijo, dokler trpi to znamenje. §- 23. Vsako znamenje postaji v zaščito, ako se najde nerazsvetljeno ob taki dobi, ko mu Je razsvetljenemu biti, naj velja za znamenje, da treba vlak ustaviti. §. 24. I Kadar se s kakoršnega koli uzroka tako malo na daleč vidi, da znamenja, postaji v za' ščito danega: „prepovedan vvoztekoči vlak ne more konci 100 sežnov dale" zapaziti, naj se rabijo pokalne kapice. §. 25. Ako znamenja postaji v zaščito niso rabna, naj se primerna znamenja z drugje ukazanim! znamenili ob pravem času dadé, če so potrebna. §. 26. Kadar se zapazi znamenje: „prepovedan vvoz," treba na vlaku storiti vse, kar F pripravno, da ga ustavi Še pred znamenjem, danim postaji v zaščito, in potem naj stoj’ dokler nij znamenja: „Odprt v voz," ali dokler sc kako drugače brezdvomno ne poka*c od take strani, od koder so ta znamenja veljavna, da sme dalje teči. §• 27. . I Kateri vlak koli je ustavilo znamenje, dano postaji v zaščito, vsacega naj proti vlako"' za njim, če se jih je nadejati ali ne, nemudoma na prepisano daljavo zaščitijo znamenj"1 vlake ustavljajoča. 2. Znamenja na ogibah. §• 28. 1 Po dnevi in po noči je videti naopik stoječe, belo, a kadar vlak leče proti oslini zakrel8’ tedaj zeleno, podolgovato četverokotje. §. 29. Po dnevi in po noči je videti ali : svetel, po šujei postavljen robatnik, ali belo strelo. Suj ca robatnika niz dolu obrnena, strelna konica (špica), kažeta, kam se odceplja stranska koleja, razečsti6 krivulja, §• 30. 1‘ri ogibah, na troje razdeljenih, kaže znamenje : »Ogiba v glavni koléji,“ da je na srednjo kolejo namaknena ogiba. §• 31. Po ogibah je z manjšo nego z navadno hitrostjo in s povečano pazljivostjo voziti Zaradi opasnostij, katere se na njih utegnejo pripetiti. Vsak železnocestni usliižhljenec, kateremu je naročeno, ogibe namfkati, treba da na Pribah, kadar vlak teče proti njih oslini, da propisano znamenje počasne vožnje. 3. Znamenja na vodnih žerjavih. §. 32. V znamenje, da je občevanje zaprto zaradi tega, ker na vodnem žerjavu povprek m olé Cev'> skozi katere izteka voda, svetilnica, na glavo vodnega žerjava devčna, kaže rdečo luč obe gledi vožnje. 4. Znamenja z postajskim zvoncem. §. 33. Znamenja s postajskim zvoncem se dajo tako: a) »Vlak skoraj odide.“ Zvonjenje brez presledka z enim posameznim udarcem na konci. *0 „Sede naj se.“ Zvonjenje brez presledka z dvema posameznima udarcema na kunci. To znamenje potnike sklicuje, naj stopijo v vozove. °) »Odvoz.“ Zvonjenje brez presledka s tremi posameznimi udarci na konci. To znamenje veleva, Daj vlak odide. §• 34. » Znamenje „Vlak skoraj odide“ treba dati konci deset minut pred določenim 1,S0|||> v katerem vlak odide. Ÿ k Znamenje „Sede naj se“ treba dati kar se najdaije mole pred določenim časom, 'derem vlak odide, a nikoli no več nego pet minut poprej. Znamenje „Odvoz“ bodi tikoma pred odhodom samim. j« določeno, da vlak postoji menj nego deset a vec nego pet minut, tačas je zna-"Je „V 1 a k s k ô raj odide“ treba takoj dati, kakor se vlak od daleč prikaže. „Y| Je določeno, Ja vlak postoji pet minut ali menj, tačas utegne izostati znamenje j. skoraj odide,“ a znamenje „Sede naj se“ treba takoj dati, kakor se vlak od prikaže. » Vlakom, kateri ne vozijo ljudij, naj se s postajskim zvoncem dasta samo znamenji skoraj odide“ in „Odvoz.“ j ^ preizredno znamenje, da vlak obstoji, utegne služiti hitro zvonjenje brez pre-11 8 postajskim zvoncem. Vlakom, kateri skozi postajo upravičeni tekö, da nič ne postojč, nij treba znamenj 8 postajskim zvoncem. Znamenje pri ogibah, na troje razdeljenih. Kako je voziti po ogibah. Kako je dati ta znamenja. Kaj znamenja znâ- Dube, ob katerih se dajo znamenja s postajskim zvon- 5. Znamenja, kadar se vozovi preslikavajo. §. 33. k,ko se je me. Kadar na kolodvorih vozove ali vlake preslikavajo ljudje, konji ali lokomotive, tedaj se kldwVv'wrf'aii po dovoljnem poprejšnjem ustnem dogovoru sè znamenjsko pišealjo ali znâinenjskiin rogom v ski presukavaju Zgjô potrebni ukazi, a tudi se ob enem rabi podnevi ročni prapôrec a po noči ročna svetilniea. §. 36. Kajznačijo tua- Znamenja se ob preslikavani! tako dajo: menje ob preslikovanji. a) „Naprej.“ I)olg glas s pišealjo ali z rogom, a poleg tega se po dnevi nad glavo s pra-porcem maha v tisto stran, kamor je premikanje ukazano; ponoči se z belo lučjo ročne svetil nice nad glavo maha v tisto stran, kamor je premikanje ukazano. b) „Nazaj.“ Dva kratka glasova s pišealjo ali z rogom, a poleg tega se po dnevi s pra- pôrcem nizdolu maha v tisto stran, kamor je premikanje ukazano; po noči se z belo lučjo svetilnice nizdolu maha v tisto stran, kamor je premikanje ukazano. e) „Počasi.“ Več dolgih glasov s pišealjo ali z rogom; poleg tega po dnevi tudi prepisano, z ročnim prapôrcem dano znamenje počasne vožnje; po noči je ročno svetilnico naopik gori in doli premikati proti loko- motivnemu voditelju. d) „Stojte.“ Več kratkih glasov s pišealjo ali z rogom; poleg tega po dnevi tudi prepisano, z ročnim praporeem dano znamenje, „da je treba ustaviti“; po noči je belo luč svetilniee v okrogu sukati proti lokomotivnemu voditelju. O p oni nj a. „Naprej“ znači tisto stran, kamor mašina vleče težo, katera se premice, a „Nazaj“ ono stran, kamor se teža rine. III. Znamenja na vlakih. §• 37. z. nmvnj. n. vi.ku Vlak po dnevi sicer sam ob sebi kaže, kje mu je čelo a kje konec ter kam teče. po dnevi. , * * ° ° A vendar je tudi po dnevi na zgornjih oglčh zadnje strani poslednjega voza treba prižgati dve znamenj ski svetilnici, da more osebje na lokomotivi in na vlaku laže zapaziti, ko bi se vlak morebiti pretrgal. §. 38. Vlaki, po noči tekoči, zaznamenavajo svojo vožnjo tako: “i i\a železnici ene koléje: u) Spredaj z dvema, na obeh straneh lokomotive prižganima rdečima lučima, obrnenima tja, kamor vožnja meri. b) Zadaj z dvema rdečima lučima na zgornjih ogléh zadnje stene poslednjega voza, in globoče pod njima z rdečo lučjo, tako devêno, da vse tri luči delajo tri ko tj e. Na železnici dveh kolej: c) Obe sprednji rdeči luči se nadomestita z belima. d) Zadnji luči ostaneta, kakor na železnici ene koléje. §. 39. Obojestranski svetilnici zgoraj na zadnjem delu poslednjega voza ob enem naprej s°->>° ...... 1. . , .. 1 na poslednjem vo- svetita z belo luejo, da more osebje s tega za trdno videti, da se noben voz ni j odtrgal »n, mtéée .»Prrj. 0|l vlaka. §. 40. Kadar lokomotiva teče prazna, treba ista znamenja deti nekoliko na mašino, nekoliko znamenja n« iei.o- ci h praznih loko- na tender. moiirah. §. 41. Vlakom ali masinam, na železnicah dveh koléj po nepravi koleji tekočim, naj se po znamenja, kadar dnevi ročni kolut, oziroma odbojni kolut da na sprednjo stran; a po noči je «Vp««k«i«- v , , . . , ••lil vom . . , ,, roenjeni vozni celo in na konec primerno deno po zgornjih določilih izpremenjene vozne gledi. grau. Kadar se vozovi presukâvajo, naj spremlja vsak zadnji voz vselej kak uslužbljenec, kateri z ročnimi znamenji kaže, kako se presuktivanje premice. §. 43. Vlaku, v isto glèd nasledu jočemu, naj služijo ta znamenja: znamenja »uta, ° * •’ e into glèd naale- a) Po dnevi ročni kolut, oziroma odbojni kolut pride v levo stran zadnjega vlakovega dela. b) Po noči se rdeča luč na levem oglu zadnjega voza nadomesti sè zeleno lučjo. §. 44. Vlaku, v nasprotno glèd tekočemu, naj služijo ta znamenja: n) Po dnevi se na zadnji del vlaka deneta dva ročna koluta, oziroma odbojna ' k“c *’ koluta. b) Po noči naj se rdeča luč na levem oglu zadnjega voza nadomesti z belo lučjo. sn « §. 45. Znamenja naPo- Kadar se pomočna ali priprežna rnašina vrača v postajo, od koder je bila privzeta, naj maiiui. ta mašina, oziroma vlak, ima znamenja tacega vlaka, kteri teče pozneje v nasprotno glčd. IV. Znamenja s parno piščaljo. §. 46. Knjznamenja .«a- Znamenja, katera je dati 8 parno piščaljo, značijo to: a) „Pozor“ ali „Odvoz.“ Na dolgo zategnen žvižg. b) „Zavore pritisniti.“ Kratki ponavljani žvižgi. c) „Zavore odmeriti.“ Dolg žvižg, za njim dva kratka. d) Če parna piščal zapoje zato, ker je nategnil znamenjski konopec, to je lokomotivnemu voditelju svarljivo znamenje, vsled katerega naj regulator na mašini zapre ter naredi, kar ustreza okoljnostim. §. 47. Rni.1 pirne pincnii. Parna piščal bodi lokomotivnemu osebju ter nekoliko tudi osebju na vlaku za prirok (pripomoček), s katerim se dajo prepisana znamenja. Lokomotivno osebje naj jo rabi. da osebju na vlaku dopoveduje ter da svari osebe na železni cesti; a osebje na vlaku naj tudi, kadar in kolikor se da, znamenjski konopec nategni v ši, z njenim žvižgom budi pozornost lokomotivnemu osebju. §. 48. znamenj,, prtttno Lokomotivni voditelj naj znamenje „Pozor“ da vselej, pred n o namerja lokomotivo lokomotiva začne e # kam premekniti. §. 49. n.i.a,nimenj.keC. Znamenjski konopec naj pri ljudovoznili vlakih seza do mesta zadnje zavore. Pri zmešanih vlakih treba da čez vlak seza toliko, kolikor dadč razmere. A zmirom naj bodeta, kakor tudi pri teževoznih vlakih, parna piščal in mesto vlakovega voditelja v zvezi sč znamenjskim konopcem. V. Znamenja osebja na vlaku. §. so. Knj«nnmenjn ,ni- Znamenja osebja na vlaku so: a) „Pozor“ ali „Odvoz.“ Dolg glas sč znamenj sko piščaljo -#li znamenjskim rogom. Če vlak teče, tedaj se znamenje „Pozor“ da tudi tako, da se znamenjski konopec nategne ter zaradi tega zapoje parna piščal. h) „Stoj!“ Večkrat na kratko zapoje z n ;j m c n j s k a piščal ali znamenjski rog» v okrogu se maha z razprostrtim ročnim p r a p ô r c e m ali s čim drugim, če mj prapôrcn; mirno se préd-se drži' rdeča luč ročne svetflnice ali se maha sč vsako lučjo. c) „Počasi.“ Večkrat na dolgo zapoje znamenjska piščal ali zn a men j ski rog; mirno se pré d-s e razprostrti ročni praporec drži' v o d o 1 é ž n o ter n a op fk proti železnocestni osi ; mirno se pred- s e drži' zelena luč ročne svetflnice. d) „Vlak se je pretrgal.“ Zdaj na dolgo zdaj na kratko zapoje znamenjska piščal ali znamenj s ki rog. Okoljnostim ustrezajoče znamenje z ročnim praporcem ali z ročno svetilni c o, da je namreč treba „počasi voziti“ ali „vlak ustaviti.“ §. 51. Zgoraj omenjena znamenja s piščaljo ali rogom je vedno in vselej rabiti ; konopec in vlaku naj služi, kjer koli more, a poleg tega naj bodo tudi znamenja z ročnim praporcem ln z ročno svetflnico. §. 32. Kadar parna piščal zapoje, ker se je nategnil znâmenjski konopec, naj to bode lokomo-tivnemu voditelju svarilno znamenje, in zato je vselej obenem dati potrebna znamenja 8 piščaljo ali z rogom in z ročnim prapôrcem ali z ročno svetil ni co. §. 53. Kadar vlak ali neki del vlaka zaradi česar koli obstoji' na odprti železni cesti ali pred Znamenjem, danim postaji v zaščito, treba da zadnji spremljan vlaka takoj ter brez odlaganja, naj se pričakuje kak nasledujoč vlak ali ne, da nacestnenm osebju ukazano znamen je, da .1 e vlak ustaviti, kar je s primernimi znameniti in pokalnimi kapicami storiti v prepisnem oddalji za d za stoječim vlakom, ali priredili, da to znamenje nacestni uslužbljenci dadé P° polnem dobro in gotovo. Voditelj vlaka je o tem najostreje odgovoren, ter enako mu je skrbeti, da se vlak tudi 8 P r e d a j zaščiti zaradi vlakov, proti njemu tekočih. §. 54. Ce vlak, zaradi česar koli, ne more teči hitreje, nego tako, da ga dohaja hiter moški Wak, treba da tist vlakov spremljač, kateri je na njegovem zadnjem konci, z njega stopi 'o s saboj vzame znamenita, kakoršna zahteva doba dneva, in da za vlakom takoj položi' dve Pokalni kapici, ter najbližjemu stražniku to naznani in poleg tega tudi pove, kaj vse to snači. §. 35. Kadar poči kako pokalno znamenje, kadar znamenje, da je vlak treba ustaviti, pride 1 odprte ceste, z vlaka ali iz postaje, naj se voditelj vlaka poprime vseh prirokov, kolikor je danih, da vlaku mahoma ter do dobrega ohlada hitrost, in v to naj tudi vlakovo osebje pozove sč znamenjem : „zavore pritisnite!“ Vlakovi spremljači, kateri slišijo kako pokalno znamenje, ali kateri znamenje, daje yliik treba ustaviti, vidijo z odprte ceste, z vlaka ali iz postaje, naj takoj, ne čakaje, da Piščal zapoje v znamenje : „zavore pritisnite!“, hite pritisniti zavore in potem naj 'inkovej lokomotivi mahoma dadé prepisana znamenja. Načelo o rabi posameznih znamenil. Znâmenjski konopec se rabi ob enem * ostalimi zname- Navedbo, kadar je Tlaku obstati na odprti železni Naredbe, kadar je Tlak prisiljen, poéasi Vffziti. Dolžnosti inašin-skega in vlakovega Kaj je storiti, kadar so si znamenja mej sahoj ▼ kriz. Električna udarjala ol> zvonec. Započetki in kon-éine železnocestnih črt. Znamenja z električnimi udarjali ob zvonec. §. 86. Ce se z istega mesta ob enem dadé znamenja, katera so si mej saboj v križ, naj se stori tisto, kar veleva važnejše znamenje. Vsako dvomno znamenje treba vselej na o p â s n e j š o (nevarnejšo) stran razumeti. VI. Znamenja, gredoča skozi železnocestne črte. §. 57. Znamenja, gredoča skozi železnocestne črte dajo se z električnimi udarjali ob zvonec. §. 58. V započetek železnih cest po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ustanavlja se: Dunaj, a železnih cest po deželah ogerske krone: Pesta. V končine vkupnih železnic se ustanavljajo: K o š i š k o-B o g u m i n s k i železnici: Bognmin; j u ž n o-v z h o d n i črti poobl. družbe c. kr. državne železnice: Marhek; Du na j sko-Nov oszôny-ski črti poobl. družbe c. kr. državne železnice: Rrilk na kilavi; črtam poobl. družbe c. kr. južne železnice, in to: črti od Dunajskega Novega mesta doKaniže: Dunajsko Novo mesto; črti od Pragarskcga do Budi ma: l’akovec, in črti od Zidanega Mosta do Siska: Zagreb. Po sedaj se bodo končine novih vkupnih železnocestnih črt vedno ukazoma razglašale. §• 59. Znamenja z električnimi udarjali ob zvonec so : 1. Vlak teče proti končini črte. Po dva udarca ob zvonec v prestankih, in to trikrat zaporedoma. 2. Vlak teče proti započetkn črte. Po trije udarci ob zvonec v prestankih, in to trikrat zaporedoma. 8. Vlak ne pojde proti končini črte. Po dva udarca in potem en udarec ob zvonec (#•«■#) v enakih prestankih, trikrat zaporedoma. 4. Vlak ne pojde proti započetkn črte. Po trije udarci in potem en udarec ob zvonec (•##«■»•) v enakih prestankih, trikrat zaporedoma. 5. Mašina nuj pride. Po pet udarcev ob zvonec v prestankih, in to trikrat zaporedoma. •••••«••••••«■••••a 6. Mašina z delavci naj pride. Po pet udarcev in potem en udarec ob zvonec (•##•#«■»•) v enakih prestankih, trikrat zaporedoma. 7. Vse vlake je ustaviti. Po trije in potem dva udarca ob zvonec (•••■■••) v enakih prestankih, to konci (vsaj) štirikrat zaporedoma. 8. Utekli vozovi. Po štirje udarci ob zvonec v enakih prestankih, in to štirikrat ali večkrat zaporedoma. 9. Znamenje o poludne. , Dvanajst udarcev ob zvonec brez prestanka vmes. •••••••••••• 10. Vlak po nepravi koléji teče proti končini črte. Po dva udarca in potem pet udarcev ob zvonec (••«■»•••••) v enakih prestankih, to trikrat zaporedoma. 11. Vlak po nepravi koléji teče proti započetku črte. Po trije udarci in potem pet udarcev ob zvonec v enakih pre- tankih, to trikrat zaporedoma. §. 60. Znamenji z udarjalom ob zvonec: „Mašina uaj pride,“ in: „Mašina z delavci naj pride“, treba iz postaje zopet vrniti nazaj, v oznanilo, da se je razumelo, kaj 'elita. §. 61. Prestanka mej posameznimi, v eno združavo spadajočimi udarci ob zvonec ne bodi 'jspod dve sekundi, a prestanka mej posameznimi združavami enega znamenja ne izpod 8est sekund. Zvonilo se v drugi udarec ne sme kreniti, če se prejšnji udarec še nij slišal. §. 62. Če na glasobudnem aparatu čisto izostanejo zvončna znamenja, ne sme se zaradi tega Prekiniti začeto dajanje zvončnega znamenja, nego treba ga je z vršili z dostojnimi pretanki. §. 63. Kjer se stekajo razne zvončne znamenjske črte, ali kjer sicer blizu vkupe stoje aparati 'azilih črt, naj se po glasu, udarci in številu zvoncev tako razlikujejo, da se sluh ne more kotiti, katera črta daje znamenje. VII. Potrjevàlna znamenja. §• 64. Potrjevalna znamenja dajo znamenjski stčžni (drevca), katerih vsak ima po dve premični e$cni roki, in te se dadč trojno postaviti : vod oléžno, 46 stopinj nizdolu, in 45 stopinj kvišku, Potrdilo zvončnih zrfhmenj. Preitanki mej posameznimi zvonč-nimi udarci. Zvriitev pričetih zvončnih znamenj. Razločevanje raznih zvončnih znimenj-skih črt. Znamenjski ste'zni s premičnima rokama in z barrasti mi lučmi. Znamenja z rokama stčžnov. Nočna znamenja v tisto stran, kamor vlak teče. Kuba potrj oralnih znamenj. Kaj je storiti , ce »ij nie xvonenega znamenja. Kaj je storiti, kadar je na železnici ene koléje ob enem vec zvonenih znamenj. kar znači : »Stoj,“ „Počasi,“ „Odprta cesta.“ Po noči se ob enem dadé dotične barvaste luči. §• 63. Znamenja se stčžni se tako dajo : „Stoj.“ Roka na stčžnu stoji vodolčžno, na desno, gledaje od vlaka. Po noči se prikaže rdeča luč. „Počasi.“ Roka na stčžnu je za 45 stopinj ni z do lu, na desno, gledaje od vlaka. Po noči se prikaže zelena luč. „Odprta cesta.“ Roka na stčžnu je za 45 stopinj k višku, na desno, gledaje od vlaka, Po noči se prikaže bela luč. §• 66. Po noči bodi rdeča luč vidna, obrneua v tisto stran, kamor meri vožnja. §. 67. Kakor se na zvonci oglasi vozno znamenje, mahoma naj stražnik po dnevi in po noči dotično roko na stčžnu dene tako, da kaže „Odprto cesto,“ če je njemu odkazani kos železne ceste odprt na tisti kolčji, po kateri teče bližajoči se vlak, roko naj dene tako, da kaže „Počasi,“ a ko je treba, da vlak počasneje teče, roko naj dene vodolčžno, ako je treba, da vlak obstoji. V s a k a k o r naj roko mahoma dene tako, da vlaku veleva, „naj se ustavi,“ kadar vlak odide mimo njegovega mesta, ter naj to znamenje potem še pet minut kaže ustavilo, a v naslednjih pet minutah ga je nadomestiti sč znamenjem počasne vožnje. §. 68. Ako ob tacem času, ob katerem je pričakovati kacega pravilnega vlaka, na stojališči katerega stražnika zvončno znamenje ne bi zapelo, naj stražnik, če je njemu odkazana cesta voznayda znamenje „Odprta cesta,“ ali po okoljnostih znamenje „Počasi,“ in to znamenje naj kaže dotle, dokler vlak mimo ne odide, ako na njegovem kosu nij zaprek, zahtevajočih znamenje, da „vlak obstoji'.“ 69. Ako bi na želcznoccstnih kosčh ene kolčjc zvončna udarjala vlake napovedala od obeh strainj ob enem, naj se obe leseni roki mahoma tako deneta, da kažeta, „naj se vlak ustavi.“ Dodatek, v katerem so po nekaterih železnicah se zdaj navadna znamenila z njih rabo vred, ki se se dopuščajo, dokler se kako drugače ne ukaže. K §. 3. Vidna (optična) znamenila so: Po dnevi. Vidni telegraf, narejen iz stčžnov s premičnimi koši, križnimi koluti, ploskimi koluti in lesenima rokama. Po noči. 1 Svetilnica v znamenje, da je postaja v zaščiti. Sveti na štiri razne strani, ter se da tako obračati, da pokaže najprvo rdečo luč, a če se obrne v nasprotno stran, pokaže belo, in če se zopet obrne, pokaže zeleno, ter z nasprotne strani belo, skozi pr e votli êno zaslonilo svetččo luč. Svetilnica vidnega telegrafa. Sveti na dve razni strani ter je tako narejena, da Pokaže, kakor je treba, rdečo, zeleno in belo luč. K §. 14. Znamenja, naj vlak obstoji, dajo se tedaj: Ce seje vlaku nasprotno vozno znamenje dalo z električnimi udarjali ob zvo- 111'c ali z vidnimi znamenji, tekočimi skozi železnocestno črto. Če so električna udarjala ob zvonec dala dve vozni znamenji ali če dve skozi zeleznocestno črto tekoči vidni znamenji pokažeta dve vozni znamenji, kateri pripovedujeta, da si po isti kolčji dva vlaka nasproti gresta. K §. 19. Znamenje „Odprt vvoz“ se daje tako, da se obračalni kolut postavi vzporedno železnico, ali da se pri znamenjih z lesenima rokama pokaže za 45 stopinj k višku °brnena roka, in to na desni strani, če se pogleda od vlaka. Ob teh obeh slučajih se po noči zelena luč drži' proti vlaku, ter za prigled se proti Postaji ali proti razcčstju pri kolutnem znamenji pokaže bela, skozi prevotljêno zaslonilo svetéca luČ, a pri znamenji lesčnih rok tudi zelena luč. Vidna znamenila. Kedaj ec dajo znamenja, naj vlak obstoji. Kako ec dajo znamenja, a katerimi eepoataja zaščiti. Vidni telegraf in kako ga je rabiti. K §. 87. V znamenje, tekoče skozi železnoeestno črto služi vidni telegraf. Dvojna je naprava dnevnih znamenj z vidnim telegrafom, in to : a) S tež ni, na vrhu s poprečnim brunom, od katerega visé koši, ki se vleko gori in doli, križni ali ploski koluti. h) Stežni, zgoraj na njih po dve leseni roki na isti osi, in vsaka teh rok se da na štiri postavila zasukniti, namreč : prvo postavilo : v o d o I é ž n o, drugo postavilo: 45 stopinj k višku, tretje postavilo : 45 stopinj nizdolu, in četrto postavilo : naopik pod osjo. Zadnje postavilo kaže, da ni j od nikoder nobenega znamenja. Vidne telegrafe je tako rabiti, kakor se tu niže pripoveduje, in pri znamenjih z njimi treba vsa postavila soditi z obrazom od započetka proti končini železne ceste obrnenim. Znamenja z vidnimi telegrafi. 1. Vlak teče proti končini črte. K višku potegnen koš. K višku potegnen križni kolut. K višku potegnen plosk kolut, v katerem tiči na vsaki strani po en kol ut ec. Lesena roka, na desni strani za 45 stopinj k višku obrnena. Rdeča luč, obrnena tja, kamor meri vožnja, a bela luč, obrnena v nasprotno stran. 2. Vlak teče proti započetkn črte. Dva koša, na isti strani k višku potegnen a. Dva križna koluta, na isti strani k višku potegnena. K višku potegnen plôsk kolut. Leséna roka, na levi strani za 45 stopinj k višku obrnena. Rdeča luč, obrnena tja, kamor meri vožnja, a bela luč, obrnena v nasprotno stran. 3. Vlak ne pojde proti končini črte. Koš, križni kolut k višku potčzan in nizdolu spušča n, dokler se na sosednjem znamenjskem mestu začne tudi tako delati, in potlej naj znamenje miruje. Lesena roka, na desni strani za 45 stopinj kvišku vzdigovana i» nizdolu spuščana, dokler se na sosednjem znamenjskem mestu začne tudi tako delati, in potlej naj znamenje miruje. Rdeča luč, sè zaklönom (Schirm) pokrivana in ra z kriv a n a, dokler sosednje znamenjsko mesto z belo lučjo pokaže isto znamenje, in potlej naj se lu1’1 zakrijejo. 4. Vlak ne pojde proti započetka črte. Dva koša, dva križna koluta na eni strani k višku poteza na in n i z d o 111 spuščana, dokler se na sosednjem znamenjskem mestu začne tudi tako delati, in potlej naj znamenje miruje. Lesena roka, na levo stran za 45 stopinj k višku vzdigovana in nizdolu sPuščana, dokler se na sosednjem znâmenjskem mestu začne tudi ^ako delati, in potlej naj kamenje miruje. Rdeča luč, sè zaklonom pokrivana in razkriva na, dokler sosednje znamenjsko mesto z belo lučjo pokaže isto znamenje, in potlej naj se luči zakrijejo. 5. Mašina naj pride. n) Ce je treba, da poinočna mašma odide proti končini črte: Dva koša, dva križna koluta, na vsaki strani eden k višku potegne n. Polovice ploskih kolutov z dvema k o 1 û t c e m a na sebi. Lesena roka, na desni strani za 45 stopinj k višku v z d i g n e n a, a draga za 45 stopinj nizdolu obrnena. Zelena luč na končini tiste gledi, od koder se pomoči kliče. Vsako naslednje znamenjsko mesto naj zeleno luč obrne naprej a proti zasabojnemu znamenjskemu mestu belo luč. f>) Ce je treba, da pomočna mašina odide proti započetku črte. Dva koša, dva križna koluta na eni strani k višku potegnena, a en koš, en križni kolut na drugi strani k višku potegnem K višku potegnena polovica koluta. Lesena roka, na levi strani za 45 stopinj k višku vzdign e na, a druga za 45 stopinj nizdolu obrnena. Zelena luč na končini tiste gledi, od koder se pomoči kliče. Vsako naslednje znamenjsko mesto naj zeleno luč obrne naprej a proti zasabojnemu znamenjskemu mestu belo luč. Kazalo. A. Splošna določila. §. 1. Kaj namenja dajanje znamenj. §. 2. Koliko vrst so znamenja. §. 3. Vidna znamenita. §. 4. Slišna znamenita. §. S. Kedâj je rabiti dnevna, a kedâj nočna znamenja. §. 6. Kaj za trdno ustanovljena znamenja značijo ali kažejo po dnevi. §. 7. Kaj znacijo nočna znamenja. §. 8. Kaj znaci pokalno znamenje. §. 9. Odgovornost za rabo in vzdrževanje znamenit. §. 10. Dolžnost, pokorovati znamenjem. B. Zviševanje znamenj. §. 11. Znamenja za lokomotivne vožnje. I. Znamenja od nacestnega osebja. H. 12. Splošna naznačila. §. 13. Znamenja, naj vlak obstoji. §. 14. Kedâj se dajo znamenja, naj vlak obstoji. §. 18. Znamenja v počasno vožnjo. §. 16. Kedâj se rabijo znamenja v počasno vožnjo. §. 17. Znamenja: „Odprta cesta.“ II. Znamenja na postajali in razcéstjili. §. 18. Dolžnosti postajskega osebja. 1. Trdno stoječa znamenja, s katerimi se postaja zaščiti (zavaruje.) §. 19. Kako se dajo znamenja, s katerimi se postaja zaščiti. §. 20. Kam je postaviti znamenja postaji v zaščito. §. 21. Kako naj kažejo znamenja postaji v zaščito. §. 22. Prigledna žvenketala. §. 23. Kaj znači nerazsvetljeno znamenje postaji v zaščito. §. 24. Kaj treba storiti, kadar se ne more na daleč videti. §. 25. Kaj treba storiti, ako znamenja postaji v zaščito niso rabna. §. 26. Kaj je storiti ob znamenji : „prepovedan vvoz.“ §. 27. Ustavljene vlake treba zaščititi. 2. Znamenja na ogibah. §.28. Znamenje, da je ogiba namaknena v glavno ko-lčjo. §. 29. Znamenje, da je ogiba namaknena v razcčstje ali krivuljo. §. 30. Znamenje pri ogibah na troje razdeljenih. §. 31. Kako je voziti po ogibah. 3. Znamenja na vodnih žerjavih. §. 32. Kako je dati ta znamenja. 4. Znamenja s p ostajsk im zvoncem. §. 33. Kaj znamenja znâéijo. §. 34. Dobe, ob katerih se dajo znamenja s postajskim zvoncem. 5. Znamenja, kadar se vozovi preslikavajo. §. 36. Kako seje mej saboj razumeti, kadar se vozovi ali vlaki preslikavajo. §. 36. Kaj značijo znamenja ob preslikovanji. III. Znamenja na vlakih. §. 37. Znamenja na vlaku po dnevi. §. 38. Znamenja na vlaku po noči. §. 39. Nočno znamenje na poslednjem vozu, svetčče naprej- §. 40. Znamenja na tekočih praznih lokomotivah. §. 41. Znamenja, kadar vožnja teče po nepravi kolčji. §. 42. Znamenja ob izpremenjeni vozni glčdi. § 43. Znamenja vlaka, v isto glèd našli -lijočega. §. 44. Znamenja vlaka, v nasprotno glt tekočega. §. 48. Znamenja na pomočni ali priprt-ni mašini. IV. Znamenja s parno piščdljo. §. 46. Kaj znamenja značijo. § 47. Raba parne piščali. §. 48. Znamenje, prodno lokomotiva začne teči. §. 49. Raba znâmenjskega konopca. V. Znamenja osebja na vlaku. §. 50. Kaj znamenja značijo. §. 51. Načelo o rabi posameznih znamenit. § 52. Znâmenjski konopec se rabi ob enem z ostalimi znameniti. §. 83. Naredbe, kadar je vlaku obstati na odprti železni cesti. § 54. Naredbe, kadar je vlak prisiljen počasi voziti. §. 55. Dolžnosti mašinskega in vlakovega osebja. §. 56. Kaj je storiti, kadar so si znamenja mej saboj v križ- VI. Znamenja, gredoča skozi železnocestne črte. §. 57. Električna udarjala ob zvonec. §. 58. Započetki in končine žcleznocestnih črt. §. 59. Znamenja z električnimi udarjali ob zvonec. §. 60. Potrdilo zvončnih znamenj. §. 61. Prestanki mej posameznimi zvončnimi udarci. §. 62. Zvršitev pričetih zvončnih znamenj. §. 63. Razločevanje raznih zvončnih znâmeniskih črt. VII. Potrjevdlna znamenja. §. 64. Znâmenjski stežni s premičnima rokama in z barvastimi lučmi. § 65. Znamenja z rokama stčžnov. §. 66. Nočna znamenja v tisto stran, kamor vlak teče. §. 67. Raba potrjevâlnih znamenj. §. 68, Kaj je storiti, če nij nič zvončnega znamenja. §. 69. Kaj je storiti, kadar je na železnici ene kolčje ob enem več zvončnih znamenj. Dodatek, v katerem so po nekaterih železnicah še zdaj navado* znamenita z njih rabo vred, ki se še dopuščajo, dokler »e kako drugače ne kaže. K §. 3. Vidna znamenita. K §.14. Kedâj se dajo znamenja, naj vlak obstoji. K §. 19. Kako se dajč znamenja, s katerimi se postAJ* zaščiti. K §. 57. Vidni telegraf in kako ga je rabiti.