KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 72 (2) INDUSTR1SKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 192&. PATENTNI SPIS ST. 3907. Societe Schneider & Cie,, Pariš- Razložljivi artiljerijski materijal za spremstvo pehotnih čet. Prijava z dne 10. maja 1924. Velja od 1. septembra 1925. Pričujoči izum ima za predmet artiljerij¬ ski materijal za spremstvo pehotnih čet, izdelan tako, da se da lahko razložiti na kolije, ki jih more prenašati moštvo na ro¬ kah; pri tem je razloženje materijala za¬ mišljeno obenem tako, da olajšuje nabi¬ janje, naj bo inklinacija pri streljanju kakršnakoli, tudi zelo velika, in da poleg tega omogoča variranje kapacitete komore plinov, ki poženejo naboj. U smislu izuma je top razdeljen v dva elementa: 1.) Zadni element, ki tvori le¬ žišče za pritrjenje prednjega elementa in je pričlenjen potom vrtilnih čepov k stolcu ili kakemu drugemu primernemu vrhnjemu stojalu (lafeti), tako da pričlenjenje tega elementa služi za modifikacije inklinacije celotnega topa. Zadnji zunanji del tega elementa tvori zapor. 2.) Prednji del, pri¬ členjen na neki vmesni točki svoje dolžine k prednjim štrlinam ležišča, tako da se poljubno more spraviti v lego pritrjenja k imenovanerpu ležišču, z ozirom na spoji¬ tev med obema elementoma, ali pa v lego nabijanja ali razklenitev. Izum čigar prva dva izvedbena načina predstavljajo primerično sl. 1 do 17, ima poleg tega različne izvedbene podrobnosti, ki jih bomo spodaj opisali. Sl. 1 je podolžni naris prvega izvedbe¬ nega primera izuma, ki kaže montiran ma¬ terijal, vendar tako, da sta oba elementa topa pokazana v razklenjeni legi, v svrho nabijanja za streljanje pod zelo velikim višinskim merilnim kotom. Ista slika kaže v mešanih črticah lego obeh elementov, ločenih v svrhu nabijanja, kjer ima top zelo slabo višinsko merilno inklinacijo. Sl. 2 je delni naris, sličen narisu slike 1, kjer sta oba elementa topa pokazana v spojeni legi za streljanje, Sl. 3 je tloris slike 2, Sl. 4, 5 i 6 so prerezi 4—-4, oziroma 5—5 in 6—6 slike 2. Sl, 7 je prerez, sličen onemu slike 6, pri čemur so organi pokazani v različni legi. Sl. 8 je naris podrobnosti u večjem me¬ rilu, kažoč izvedbeni način naprave za variacijo kapacitete plinove komore. Sl. 9 je prerez po 9—9 slike 8. Sl. 10 kaže napravo za izvlečenje pa- trone. Sl. 11 i 12 kažeta v narisu, oziroma v podolžnem prerezu varijanto topa iz dveh elementov, ki ima neko drugo napravo za modifikacijo kapacitete plinove komore. Sl. 13 je prerez, sličen onemu na sl. 12, kjer pa so organi pokazani v drugačni legi. Sl. 14 do 17 inkluzivno kažejo posa¬ mezne kolije materijala za ročni transport. Sl. 14 je tloris kolija, ki ga tvori prednji element topa. Sl. 15 kaže v narisu koli, ki ga tvori oni element, ki predstavlja le¬ žišče in zapor, in stolec, h kateremu je ta pričljenjen. Sl. 16 i 17 kažejo v narisu, oziroma v tlorisu tretji koli, ki ga tvori oporna in zasidrovalna platforma. Na sl. 1 do 17 označava A element — ležišče v dva elementa razstavljenega topa, B pa prednji element. Element — ležišče A je pričlenjen s čepi a k stolcu C, kateri Din. 70.- je zopet pritrjen potom osi c k zasidro- valni platformi D. Cev B, ki tvori drugi element topa, je pričlenjena potom čepov b h krakom A 1 , napravljenim v obliki odrastkov na prednjem koncu elementa- ležišča A, čigar zadnji del A 2 tvori zapor. Element B se more poljubno privesti v primerno nagnjeno lego za nabijanje s tem, da niha okrog čepov b, ali pa v podaljšek elementa-Iežišča za spojitev med obema elementoma B in A, spojitev, ki se u smislu izuma doseže s posredovanjem zapore E. Na primeru slike 1 do 9 je zaporni za¬ mah E privit v zadnji del A 2 elementa-le- žišča potom serije vijačnih sektorjev E 1 , ki se menjavajo z gladkimi sektorji E 2 . V odvitem položaju (sl. 1) zapora popol¬ noma osvobodi elemente element-cev B, ki ostane enostavno pritrjen na element- ležišče A s pomočjo spojnih zavojev B 1 , ki segajo v odgovarjajoče zavoje a 1 ele¬ menta A. Privitje in odvitje zapore se vrši s po¬ močjo vzvoda F, ki moli skozi žleb a 2 —a 3 , napravljen v elementu A, in čigar en krak a 2 je obrnjen po ravnini, ki je normalna k osi topa, dočim vodi drugi, a 3 , po rav¬ nini, ki je vsporedna s to osjo. Kadar sta oba elementa A in B spojena, zavzema vzvod F lego, ki je označena na sl. 2, 3, 4 in 6; tedaj se nahaja na dnu kraka a 2 žleba (sl. 3). Ako premaknemo vzvod tako, da ga privedemo na nasprotni konec kraka a 2 , se zasigura odvitje zapora, to se pravi, da se privedejo polni sektorji pos¬ lednjega nasproti gladkim sektorjem ele¬ menta A. Tedaj se more potegniti vzvod nazaj, s tem, da ga premikamo vzdolž kraka a 8 žleba, kar povleče zapor E v skrito lego, naznačeno na sl. 1. Da se uvede naboj v top, se more zavrteti element cev B, ki se privede brez napora v skrajno lego, naznačeno na sl. 1, kjer nastavek B 2 , nasajen na enem če¬ pov b, sreča nastavek G’, prirejen na ma¬ tici G, pričlenjen k enemu krakov A 1 ; ta matica služi v ostalem za prehod vreten- časti osi G 2 , ki tvori enega izmed orga¬ nov mehanizma za elevacijo topa. Ta mehanizem ki more dobiti najraz¬ ličnejše izvedbene oblike, ima na primer, kakor kaže risba, koničen pogon g pri¬ klenjen na os G 2 in ki ga poganja trans¬ misija g 1 —g 2 , ki se konča v gonilnem ro¬ čaju g 3 . Ko je naboj vložen v cev B, se ta pri¬ vede zopet v spojno lego z elemetom A. Nato se zasigura zveza med obema ele¬ mentoma in zaporom s tem, da se pre¬ makne vzvod F tako, da zaporedoma pre¬ teče kraka a 3 in a 2 žleba, kar povzroči najprej, da seže zapor v element B, nato pa, da se zavije v element A. Privzdig- njenje elementa B za nabijalno opera¬ cijo daje v ostalem dostop k prednjemu delu zapora, kateri ima napravo, ki omo¬ goča variranje kapacitete komore plinov izstrelilnega naboja. Na primeru 1 do 10 ima ta naprava lopatico, ki v zaprtem po ložaju zasigura nepropustnost zveze med zaporom in cevjo. A sredini te lopatice štrli drog H 1 , ki nosi v enakomernih raz¬ daljah svoje dolžine dijametralno nas¬ protno zacepne zobove h 1 , h 1 , h 2 , h 2 , h 3 , h 3 . Ti zobovi rabijo za pritrjenje, kakor pri nasajanju bajoneta, serijo disko ali patron J, -J 1 , J 2 .Sorazmerno s tem, da li se vlože v lopatico H celokupne patrone ali pa samo ene ali dve od njih, se izvede na odgovarjajoči način varijacija plinove ko" more naboja. Ta naboj lahko nosi kapica projektila, pri čemur se vnetje izvrši po¬ tom zažigalne cevke K, za katero je na¬ pravljeno ležišče v odrastku cevi B, Manipulacija vzvoda F se more spojiti z uredbo za izvlečenje zažigalne cevke K. Kakor kaže sl. 10, ki je v povečanem merilu prerez po 10—10 slike 3, nosi za¬ por E oporo E 3 , h kateri je pričlenjeno zažigalno kladivo L, in katera služi pre- bijaču m kot vodilec po cevki e 3 . Kadar premaknemo vzvod F, da se od¬ vije zapor, se privede opora E 3 —e 3 iz lege, ki je naznačena na sl. 10 v polnih črtah, v lego, ki je na isti sliki označena z mešanimi črticami. Pri tem kretanju sreča cevka e 3 ostrogo n, ki štrli iz izvlačilec N, pričlenjenega k cevi B; izvlačilec N se na ta način privzdigne in požene zaži¬ galno cevko K iz njenega ležišča. Lopatica H je prirejena tako, da se da lahko snemati, tako da se more u slučaju potrebe nadomestiti. Enostavno nasajena na telo zapora E potom cilindričnega po¬ daljška od zadaj, ostane na imenovanem telesu zapora zapahnjena, potom podalj¬ ška, s pomočjo pridržne igle O, za del katere je napravljeno ležišče v vzvodu F. Lopatica H ima za prehod igle O dve gumbnici o. Normalno, v trdni legi lopa¬ tice, se nahajajo cilindrični deli klina, O, kakor je naznačeno na sl. 8, v odprtini zadnjega dela c 1 gumbnic. Da se more lopatica potegniti nazaj, treba pognati iglo O proti notranjosti, s tem da stisnemo vzmet O 1 ter privedemo tako v odprtino desnih delov o' gumbnic polploskve o 2 , napravljene na igli. Naprava, ki omogoča variranje kapa¬ citete plinove komore, se more nadome¬ stiti s poljubno drugačno napravo nego ono, ki jo kaže primer sl. 1 do 9. Tako se pri varijanti, ki jo kažejo sl. 11 do 13, varijacija kapacitete komore izvrši s po. močjo relativnega premeščenja med dvema elementoma zapora. V ostalem je to sred¬ stvo opisano in pokazano v francoskem patentu štev 564.881. Premičnu jedro E 4 , ki ima glavo e 4 in se prilega v lopatico H, se da premikati v telesu zapora E. To jedro E 4 tvori v to svrho matico za vijak E 5 , kateremu se more podeliti ro¬ tacijsko kretanje okrog svoje osi s po¬ močjo transmisije, kakor na pr. komičnega pogona e 5 , ki se zaceplja v pogon e 6 , čigar os se da poganjali s pomočjo ročaja E 6 . Pri kretanju odvijanja in umikanja zapora, ka¬ kor tudi pri kretanju napredovanja in pri nje¬ govem kretanju navijanja, se os pogona e 6 premika v žlebu a 4 —a B elementa A. Kakor kažejo sl 14 do 17, se da ma- terijal hitro razstaviti v tri kolije za ročni transport. Eden teh kolijev sestoji iz ele¬ menta (cevi) B topa, ki se loči od zad¬ njega elementa s tem, da se enostavno privzdignejo klobuki ležajev čepov b, ka¬ teri klobuki so pričlenjeni h kraku A 1 . Drugi koli sestoji kakor kaže sl. 15, iz celokupnega zadnjega elementa A topa, iz stolca C z njegovo osjo c in obeh me¬ hanizmov za višinsko uravnavanje kakor tudi iz navijalnega aparata, ki ga nosi ta stolec. Tretji koli sestoji, kakor kažeta sl. 16 in 17, iz platforme D, na kateri je pritrjen v trenotku, ko se formira baterija, stolec C potom znanih narisanih sredstev, ki jih ni treba v podrobnem opisovati. Zgoraj opisani in na sl. 1 do 17 predo- čeni izvedbeni način utegne imeti gotove neugodnosti v slučaju, da je materijal pri¬ krit direktno za kakim robom, ker so kret¬ nje cevi pri tem mogoče omejene, ako cev sreča greben pobočja. Poleg tega v jarkih z majhno širino ne razpolagamo vedno neovirano glede kretenj cevi in nabijalnih operacij, kakor bi hoteli. Izvedbene oblike, ki jih predstavljajo sl. 18 do 26, odstranijo te neprilike in nudijo tudi sicer drugačne prednosti, ki ih bomo u nadalinem opisali. Sl. 18 do 21 inkluzivno predstavljajo prvi način izvedbene oblike. Sl. 18 je delni vzdolžni naris po strelni ravnini. SI. 19 je sličen delni prerez, ki kaže organe v legi, ko je cev odaljena od zapora, v svrho, da se privzdigne v lego za nabi¬ janje. Sl. 20 je naris po ravnini, ki gre skozi topovo os in je navpična na strelno ravnino, ter kaže cev privzdignjeno v lego za nabijanje. Sl. 21 je tloris po 4—4 slike 18. Kakor pri izvedbenih oblikah, ki jih pred¬ stavljajo sl. 1 do 17, sestoji materijal iz razkosanega topa, čigar zadnji element A je pričjenjen potom čepov a k stolcu C, kateri je zopet potom osi c pritrjen k usi- drovalni platformi D. Prednji element topa sestoji iz cevi B, priklopljeni k zadnjemu elementu, tako da se z ozirom na posled¬ njega lahko dvigne v nabijalno lego, ko se je izvršilo kretanje odaljenja med njo (cevjo) in zaporom E. Toda tu cev B ni pričlenjena direktno k zadnjemu elementu A, ki je viličast, in sicer potom čepov, ki leže v smeri osi, ki je navpična na strelno ravnino, temveč je potom zunanjih grebenov b s podaljšanim zavojem privita v prstan-matico, P, katera nosi čepe p, pre¬ mične v krakih A 1 zadnjega elementa, le¬ žečega v strelni ravnini; oscilacijska os cevi za dvignjenje v nabijalno lego je tako navpična k vrtilni osi (a—a) zadnjega elementa A. Razdružitev med cevjo B in zaporom E, ležečim v zadnjem elementu, se doseže s tem, da se cev B premakne v podolžni smeri, na primer z odvitjo te cevi v matici P s pomočjo ročaja b 1 ali s cevjo solidarnega vzvoda. Ko se je cev primerno oddaljila od zadnjega elementa, da more nihati med krakoma A' (sl. 19), zasiguramo njen prihod v nabijalno lego, s tem da pritisnemo navzdol njen prednji del, kar povzroči, da se zadnji del dvigne (sl. 20)1 Ta oscilacija se izvrši, kakor vidimo, ne da bi jo nasip oviral, in nabijalne ope¬ racije so s tem omogočene in olajšane, naj bo širina jarka še tako omejena, ker se cev razvija v smeri jarkove dolžine. Slika 20 kaže v polnih črtah cev, pri¬ vedeno v nabijalno lego; v mešanih črti¬ cah kaže izhodno lego cevi in zapornega pokrova zadnjega elementa, pri čemur pos¬ lednji vsebuje zapor in napravo za vari- jacijo kapacitete komore, podobno oni, ki je bila zgoraj opisana in pokazana na sl. 1 in 2. Pokrov Q je pričlenjen s pomočjo vzmetnega šarnira q k zadnjemu elementu A; normalno se opira potom izrastka Q 4 od zunanjo površino cevi B. Čim se privzdigne zadnji del cevi, ob katero se opira pokrov, se ta avtomatično spusti niže pod vplivom vz¬ meti šarnira in zavzame slednjič zaporno lego, naznačeno v polnih črtah na sl. 20. Ko se zadnji del cevi po nabitju potisne navzdol, da se privede v os zadnjega dela, sreča proti koncu svojega pomikanja navzdol provodni val q'. ki ga nosi ven moleči krak na pokrovu Q. dočim se pri¬ vede pokrov Q iz lege v polnih črtah v lego v mešanih črticah. V ostalem nosi pokrov zadevalni kljun q 2 , kateri pri sre¬ čanju z zadnjim elementom A ne le omeji kretanje, pri katerem se imenovani pokrov skr.je, ampak privede poslednjega tudi v lego, v kateri tvori odrastek Q 4 zadevalo ki omejuje povratno kretanje cevi. Da se privedejo elementi topa v njihovo sorazmerno leg za strel, preostaja še, da se topova cev privije v matico P. Zavoji cevi in matice so razvrščeni tako, da za¬ vijanje projektilovega pasu v zareze stremi za tem, da se ohrani zveza med cevjo in zadnjim elementom A čim trdnejša. Med drugimi vrlinami pravkar opisane izvedbene oblike treba poudariti dejstvo, da se more grebenčasti drog G 2 , kit vori enega od elementov mehanizma za vertikalno re¬ gulacijo materijala, ležati v strelni, ravnini kar je nemogoče pri izvedbenih oblikah, ki jih predstavljajo sl, 1 do 17. Omenjeni grebenčasti drog je tako bolje pomeščen s stališča napora, ki ga vzdržuje med stre¬ ljanjem. V varijanti, ki jo predstavljata sl. 22 in 23 v podolžnem narisu v dveh različnih re- gulačnih legah, se izkoristi gibljivost cevi B z ozirom na zadnji fiksni element A, ki služi kot ležišče za zapor, v prid regu¬ laciji kapacitete plinove komore naboja. V tem primeru se višina privitja in od- vitja cevi B v matici P regulira, z ozirom na regulacijo kapacitete plinove komore s pomočjo rokava-matice R, ki se zavija na zunanje grebene p 1 prstana F. Ob pred¬ nji rok r rokava R zadeva ovratnik b 2 to¬ pove cevi. Jasno je, da se z ozirom na lego, ki jo damo rokavu R na prstanu P, bolj ili manj omeji privitje cevi B v ime¬ novani prstan. Sl. 22 kaže medsebojno lego rokava R in prstana P za temeljito privitje cevi B, ki odgovarja minimalni ka¬ paciteti plinove komore. Ta kapaciteta je omejena spredaj po zadnjem robu s pro¬ jektila S, čigar nabojna lega je fiksna v cevi; zadaj je komora omejena po pred¬ njem robu zapora E. Z ozirom naregulačno lego, ki jo damo cevi B, se ta zadaj bolj ili manj globoko pomakne v obročasto iz- dolbino e kljuna E. Sl. 23 kaže medse¬ bojno lego prstana P in rokava R za mak¬ simalno kapaciteto plinove komore. Rokav R mora biti od zunaj opremljen z vijaka- sto skalo, ki se premika pred iglo R 1 , ka¬ tero nosi eden od krakov A 2 zadnjega elementa A, pri čemur razdelitev skale odgovarja raznim kapacitetam komore. Sl. 24 in 25 kažeta v podolžnem narisu varijanto izvedbene oblike slike 18 do 21. Sl. 26. je prerez po 9—9 slike 24. V tem primeru je predočena v zvezi z iz¬ vedbeno obliko slik. 18 do 21 neka druga naprava za variranje plinove komore, (na¬ prava, ki je opisana v francoskem pa¬ tentu št. 564.881). Na drog T, ki je od zunaj grebenčast, se privija patrona-matica U, ki nosi za¬ por v pravem smislu; to patrono vodi od¬ rastek u v žleb a zadnjega elementa A topa. Da se izpremeni kapaciteta komore, se podolžno premakne patrona matica U s tem, da se požene vijak T, kateri se vrti v ozadja elementa A s pomočjo čepa t in ima konični pogon T 1 , ki sega v po¬ gon V, nasajen na vratilu v, ki se pre¬ mika v enem od čepov a zadnjega ele¬ menta A ter se poganja s pomočjo ročaja V 1 . Si. 24 kaže organe, razvrščene v svrho plinove komore z minimalno kapaciteto, Sl. 25 kaže organe, privedene v lego, ki odgovarja komori z maksimalno kapaciteto. Patentne zahteve: 1. Razložljiv artiljerijskimaterijal zasprem- styo pehotnih čet, označen s tem, da je top razstavljen v zadnji element (A), ki tvori v svojem zadnjem delu (A 2 ), potom katerega je pričlenjen s pomočjo čepov (a) k stolcu (C), ležišče za gibljivi zapor (E), dočim tvori s svojim prednjim delom spojno ležišče za prednji element, sestoječi iz cevi B, katera je pričlenjena k imenovanemu spojnemu ležišču na primer s pomočjo čepov (b), premičnih v izbočenih krakih spredaj na imenovanem ležišču; pri tem se zveza med obema elementoma topa iz¬ vrši s premaknjenjem zapora, ki se more poljubno privesti v spojno lego obeh ele¬ mentov ali v lego, ki omogoča, da se to¬ pova cev dvigne v nabijalno lego. 2- Izvedbena oblika, pri kateri je zapor (E), ki se premika v zadnjem elementu (A) topa, v tega privit, pri čemur se spo¬ jitev izvrši potom polnih in gladkih sekto¬ rjev (E 1 —E 2 ), privitje in odvitje zapora pa se vrši s premikanjem vzvoda (F) v pre¬ čnem kraku (a 2 ) žleba (a 2 —a 3 ), dočim pre¬ mikanje vzvoda v podolžnem kraku (a 3 ) tega žleba zasigura podolžno premikanje zapora v svrho spojitve obeh elementov topa ali pa osvoboditev topove cevi v svrho, da se dvigne za nabijanje, ali pa modifika¬ cijo kapacitete plinove komore. 3. Materijal u smislu zahtev 1. in 2), pri katerem je privijanje zapora spojeno z izvlečenjem zažigalne cevke, pri čemur prebijačev nosilec solidaren z zaporom, sreča v ta namen zob (n) izvlačilca zaži¬ galne cevi, pričlenjenega k topovi cevi. 4. Materijal v, smislu zahtev 1. in 2.), pri katerem tvori gonilni vzvod (F) zapora ležišče za pritrjevalno iglo (0) snemljive lopate (H), ki je enostavno nataknjena na zaporovo telo. 5. Izvedbeni primer, označen s tem, da nosi element, ki tvori topovo cev (B), na enem svojih čepov (b) zob (B 2 ), kateri omejuje potom srečanja z zobom (G 1 ), ki ga nosi neki organ mehanizma za višin¬ sko merjenje, v vseh legah merjenja ni¬ hanje topove cevi, kadar je ta privedena v nabijalno lego po razklenitvi od zad¬ njega topovega elementa. 6. Naprava za variracije kapacitete pli¬ nove komore v materijalu po lastitvi L), sestoječa iz serije diskov (J, J 1 , J 2 ), ki so pritrjeni potom nasajenja, kakor pri bajo¬ netu ili drugače, na drogu (H 1 ), naprav¬ ljenem v obliku izrastka znotraj v središču zvezne lopate (H) zapora, 7. Varijanta naprave za varijacije ka¬ pacitete plinove komore v materijalu pri kateri ima premični zapor, ki ga nosi zadnji element topa, jedro (E 4 ), ki se da premi¬ kati v smeri osi v svrho modifikacij ka¬ pacitete plinove komore- 8. Artiljerijski materijal, predstavljajoč v smislu zahtev 1, do 7.) na več elemen¬ tov razstavljen top, katerih eden, zadnji (A), je pričlenjen potom čepov (a) k stolcu (C) in služi za ležišče zaporu (E), dočim je prednji element (B), sestoječ iz cevi pri¬ trjen k prvemu tako da se da z ozirom nanj dvigniti v nabijalno lego, ko se je izvršilo oddaljenje med cevjo in zaporom, pri čemur je ta materijal označen s tem, da cev (prednji element) ni direktno pri¬ členjen k zadnjemu elementu, ampak pri¬ vita v prstan-matico (P), ki nosi oscilacij- ske Čepe (p) v zadnjem elementu, razvr¬ ščene v smeri osi, ki je navpična na vrtilno os poslednjega, tako da se da cev odda¬ ljiti od zapora, s tem, da se odvije iz matice, in dvigniti za nabijanje, s tem da niha v ravnini, ki je navpična na strelno ravnino; pri tem more biti cev v svrho privijanja in odvijanja opremljena z roča¬ jem ali gonilnim vzvodom. 9. Izvedbena oblika materijala v smis¬ lu zahteve 8.), pri kateri se višina privi¬ janja in odvijanja cevi (B) v prstanu r ma- tici (P) regulira v svrho regulacije kapa¬ citete plinove komore strelnega naboja s pomočjo rokava-matice (R), ki se navije na zunanje ovoje (p 1 ) prstana-matice, no¬ silca čepov, in ob katerega prednji rob za¬ deva ovratnik cevi; pri tem more imeno¬ vani rokav nositi od zunaj skalo, ki se premika pred fiksnim kazalcem (p 1 ). 10. V zvezi z materijalom po gornjih zahtevah pokrov (Q), pričlenjen z vzmet¬ nim šarnirom (q) ali s kakim poljubnim drugačnim sličnim sredstvom k zadnjemu elementu (A), označen s tem da se auto- matično spušča na tega, v svrho zamaše- nja, kadar je cev privzdignjena v lego za nabijanje, in da se, nasprotno, zopet pri¬ vede v skrito lego potom cevi, kadar se ta sama privede v os zadnjega elementa. /iefparen tbroj3907 10 /tetpatent broj 3907. I Ac/patent broj3907. Adpatent brof3907. ■