PROBLEMATIKA
delovanja družbenih dejavnosti in predlogi ukrepov
V gradivu je prikazana problematika delovanja družbenih dejavnosti do sedaj s poudarkom na letu 1988. Ugotovljeno je, da so posamezne skupnosti s področja družbenih dejavnosti sicer sprejemale programe ukrepov, ki pa niso omogočili uskladitev programov z razpoložljivimi sredstvi. Pri nekaterih skupnostih pa zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi. V razpravi ob obravnavi gradiva je bilo ugotovljeno, da je predlogov glede možnih racionalizacij še pre-cej. Le-ti so vključeni v gradivo kot izziv za nadaljnje delo.
Celotna problematika je podrobneje predstavljena v gradivu, ki je v Komiteju za družbene dejavnosti.
I. UGOTOVITVE
1.  Družbene dejavnosti, ki sodijo med skupno porabo, so pomemben dejavnik družbenega razvoja. Kot take so bile vsa leta tega srednjeročnega obdobja, pa tudi del preteklega, omejevana, ne glede na to, da so jim bile dodeljevane nove naloge. Nove naloge so izvirale bodisi iznovih programov, bodisi iz zagotavlja-nja sredstev za financiranje dejavnosti v novo odprtih objektih.
V začetnih letih omejevanja rasti skupne porabe je bila uksladitev z razpoložljivimi sredstvi še možna in sicer s tem, da smo dejav-nosti racionalizirali, črtali financiranje sredstev za investicije iz sredstev SIS, nižali obračun amortizacije za nepremičnine ipd.
V zadnjih dveh letih pa ugotavljamo, da uskladitev ni možna, ker so vse notranje rezerve že izčrpane.
2.  Nadalje ugotovljamo, da je politika določanja rasti skupne porabe neustreza. Rast le-te je bila praviloma vezana na rast dohodka, doseženega v gospodarstvu. To je povzročalo v letih hitrejše gospodarske rasti naglo širjenje programov, v pogojih gospodarske stagnacije oziroma padca gospodarske rasti pa zahtevalo krčenje programov. S širjenjem programov je pove-zano tudi širjenje pravic uporabnikom, katerim se ti niso priprav-Ijeni odreči. Prav tako pa to pomeni tudi povečanje zaposlenih v izvajalskih organizacijah. Števila zaposlenih ni moč letno prila-gajati razpoložljivim sredstvom.
3.  Zlasti problematično je planiranje rasti skupne porabe. Ob zaključku  gospodarskega  leta so  okvirne  usmeritve podane v občinski resolucije, le te pa se praviloma ne ujemajo z zakon-skimi opredelitvami, ki so sprejete šele ob koncu prvega poiletja (meseca maja - junija) tekočega leta. Pogoji gospodarjenja so znani veliko prepozno ter ne dajejo trdnih osnov za gospodarje-n)e, zlasti pa ne vzpodbujajo k racionalnemu gospodarjenju.
4.  Neustrezna politika do zagotavljanja sredstev za družbene dejavnosti se je v letu 1988 odrazila v:
-  porastu primanjkljaja sredstev v zdravstveni samoupravni interesni skupnosti;
-  zaostajanju osebnih dohodkov za primerljivimi v gospodar-skih organizacijah;
-  opuščanju oblikovanja amortizacije za nepremičnine;
-  neizpolnjevanju izvajanja posameznih programov družbenih dejavnosti v dogovorjenem obsegu;
II. PREDLOGI REŠITEV
1.  Zagotoviti je potrebno pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj družbenih dejavnosti v skladu s potrebami gospodarstva in prebi-valstva Ljubljane. Zato je potrebno za uskladitev skupne porabe z materialnimi možnostmi družbe določiti daljši rok in pri tem izhajati iz dolgoročnih programov razvoja posameznih dejav-nosti.
2.  Spremeniti je potrebno način financiranja programov druž-benih dejavnosti in sicer tako, da se pred začetkom novega planskega obdobja doreče programe, ki jih bodo SIS izvajali, nadalje pa zagotavljali sredstva v višini, potrebni za izvajanje programov. Pri tem je potrebno zagotoviti pravočasno uskladitev programov, upoštevajoč pomen posameznih programov.
3.  Zmanjšati   je   potrebno   število   prednostnih   dejavnosti, doreči, kaj pomeni prednostna dejavnost ter zagotoviti kontrolo obsega in kvalitete izvajanja programov pri izvajalskih organiza-cijah.
Predlagamo spremembo usmeritev in sicer tako, da bomo revidirali zagotovljene programe ter zagotavljati sredstva za pro-grame, za katere bomo skupno ugotovili, da so bistvenega pomena za družbo kot celoto.
4.  V ceno storitev je nujno vključiti sredstva za investicijsko vzdrževanje, za nujno potrebne investicije pa zagotoviti dodaten vir financiranja.
5.  Čimpreje je potrebno sprostiti privatno iniciativo kot dopol-nilno ponudbo storitev družbenih dejavnosti in tudi element izboljšanja kvalitete dela v izvajalskih organizacijah s področja družbenih dejavnosti.
6.  Glede na to, da pričakujemo, da bodo premiki v predlagani smeri počasni ter da je napovedana za leto 1989 zelo ostra omejitev sredstev, predlagamo po posameznih dejavnostih tudi konkretne programe varčevanja.
Pri tem izpostavljamo, da smo navedli le najpomembnejše, kar pomeni, da jih bo potrebno v nadalje še dograditi. Zlasti je potrebno s strani strokovnih služb ukrepe ovrednotiti ter ugoto-viti prihranek v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi. Ocenjujemo, da bo potrebno za uskladitev programov z razpoložljivimi sred-stvi izpeljati še več krogov usklajevanj.
V gradivu nismo posebej navajali sprememb samoupravne organiziranosti SIS družbenih dejavnosti in strokovnih služb, ker je to predmet posebnih razprav, ki so v teku.
Poleg tega še izpostavljamo področje solidarnosti, kjer bo potrebno v vseh dejavnostih preveriti kriterije za ugotavljanje upravičenosti dejanja solidarnostnih sredstev za republiški pro-gram.
III. OSNOVNO ŠOLSTVO
1. Ugotavljamo, da so učenci osnovnih šol preobremenjeni, zato zahtevamo skrčenje učnih načrtov in sicer tako, da bodo ustrezali psihofizičnim sposobnostim otrok, hkrati pa še vedno zagotavljali ustrezna znanja. Pri tem predlagamo zlasti:
-  zmanjšanje števila učnih ur (n. pr. gospodinjstva, srbohrvaš-čine, biologije, zemljepisa),
-  vključitev   vsebine   predmeta   družbeno-moralne   vzgoje v druge učne predmete,
-  ukinitev tečajev prve pomoči.
Preveriti je potrebno tudi druge programe ter možnosti njiho-vega krčenja.
Nosilec naloge: Zavod za šolstvo OE Ljubljana
Rok: 1. 4. 1989 za predlog glede ukinitve ter pripravo tez za spremembo učnega načrta,
1. 4. 1990 za pripravo osnov ter verifikacijo skrčenih učnih programov.
2.a. Dosegli bomo dosledno upoštevanje normativa zaposlenih na oddelek. Pri tem bomo v čim večji meri napotili v pokoj vse delavce, ki izpolnjujejo pogoje, izvajali razpise za opravljanje del in nalog, ki jih sedaj opravljajo delavci z neustrezno izobrazbo, preveriti pa je potrebno možnost za dokup let za vse učitelje, ki s krčitvijo programa ne bi bili zadostno zaposleni oz. bi postali tehnološki višek.
2.b. Ponovno je potrebno preveriti strokovna merila za novo časovno vrednotenje dela delavcev v osnovnih šolah. Ugotav-Ijamo, da so sedanja in tudi osnutek novih neustrezna.
Nosilci naloge: a) osnovne šole, Mestna izobraževalna skup-nost
b) Zavod za šolstvo OE Ljubljana
Rok: a) 1. 9. 1989, nadalje stalna naloga
b)30. 4. 1989
3. Pripraviti je potrebno analizo učinkovitosti delovanja progra-mov COŠ v primerjavi z drugimi oblikami izvajanja šolske dejav-nosti
Nosilec naloge: Mestna izobraževalna skupnost, Zavod za šol-stvo OE Ljubljana Rok: 1 mesec
4.  V najkrajšem možnem roku je potrebno izdelati program racionalizacije izvajanja podaljšanega bivanja in varstva in sicer tako, da naj bi se izvajala glede na potrebe staršev na razredni stopnji in v celoti ukinila na predmetni stopnji. Za izvajanje podaljšanega bivanja in varstva na razredni stopnji pa predla-gamo naslednje usmeritve:
-  Izvajanje podaljšanega bivanja oz. varstva se v celoti nada-Ijuje za vse vozače;
-  za učence prvih in drugih razredov je obvezno omogočiti podajšano bivanje in jutranje varstvo v skladu s potrebami star-šev, za učence tretjih in četrtih razredov pa se omogoči podalj-šano bivanje oz. varstvo le po potrebi staršev.
Varianta: podaljšano bivanje oz. varstvo za učence tretjih in četrtih razredov izvajati ob doplačilu staršev.
Nosilci: Osnovne šole, Mestna izobraževalna skupnost, Zavod za šolstvo OE Ljubljana
Rok: 1.4. 1989
5.  Potrebno je izdelati analizo s stališča upravičenosti obstoja podružničnih šol glede na števiio učencev in izvesti postopno ukinitev tistih podružničnih šol, za katere podatki kažejo, da, dolgoročno, število učencev ne zadošča za nadaljnje izvajanje dejavnosti.
Nosilci: Osnovne šole, KS, KDD Rok za izdelavo analize: 3 mesece
6. Nujno je izvesti razpis za pridobitev najugodnejšega ponud-nika - prevoznika za učence in to na linijah, kjer se izvaja predvsem prevoz učencev.
Program pripravijo: Osnovne šole skupaj s KS Nosilec razpisa: Občinska izobraževalna skupnost Rok: 1.4. 1989
7.  Racionalizacija poslovanja osnovnih šol se mora v najkraj-šem možnem roku realizirati z ustanovitvijo poslovnega zdmže-nja osnovnih šol, v prvi fazi je potrebno pripraviti elaborat o druž-benoekonomski upravičenosti ustanovitve.
Nosilci naloge: KDD, Zavod za šolstvo OE Ljubljana, OIS, MIS, Aktiv ravnateljev
Rok: 1.4. 1989
8.a. Smiselno je proučiti tudi možnost financiranja 00 osebja kuhinj iz svobodne menjave dela. Ugotavljamo namreč, da je cena prehrane dokaj visoka in se povečuje število upravičencev do pomoči SIS za socialno skrbstvo.
V analizi je potrebno ugotoviti, ali ne bi bilo mogoče ceno prehrane na ta način razbremeniti.
b. Preveriti je potrebno tudi možnost znižanja cene prehrane na tak način, da se omogoči šolam nakup surovin v svojem okolju
neposredno od proizvajalca. Ugotoviti je torej potrebno tudi zakonske možnosti za takšno poslovanje in nujnost, da se tovrstni predpisi spremenijo.
Nosilec: a) SIS za izobraževanje, SIS za socialno skrbstvo,
Center za socialno delo, Osnovne šole
b) SIS za izobraževanje
Rok: 1. 9. 1989
9. Zahtevamo dosledno in kvalitetno sodelovanje Mestne izo-braževalne skupnosti in Zavoda za šolstvo OE Ljubljana pri podaji strokovnih predlogov, pripravi strokovnih gradiv in ureja-nju vseh zadev s področja šolstva.
IV. OTROŠKO VARSTVO
1. Predlagamo prenos uresničevanja socialnovarstvenih pravic na eno samoupravno interesno skupnost.
Za področje otroškega varstva pomeni to prenos družbenode-narnih pomoči, subvencioniranja oskrbnine, šolske prehrane ipd.
Na tak način bo omogočena uvedba enotne evidence prejemni-kov pomoči, zaostritev kriterijev za dodeljevanje pomoči ter dosledno izvajanje sporazuma o uresničevanju socialnovarstve-nih pomoči.
Nalogo lahko prevzame po pooblastilu skupnosti Skupnost socialnega varstva.
Nosilci: Strokovne službe SIS otroškega varstva in socialnega varstva, SIS socialnega skrbstva
Rok: 31. 12. 1989
2.  Potrebno je oblikovati predloge za enako kvalitetne vendar cenejše oblike dnevnega varstva predšolskih otrok. Bogatejši programi naj bi se financirali preko neposredne menjave dela.
Nosilec: VVO Ljubljana Vič-Rudnik Rok: 3 mesece
3. Potrebno je dati pobudo za spremembo definicije zagotovlje-nega programa na področju dnevnega varstva otrok. Pri tem naj bi se zagotovljeni program vključeval del organiziranega varstva otrok v določenem odstotku. Program naj zajema vse otroke od 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. Izvedba programa bo vsekakor pogojila tudi spremembo področne zakonodaje.
Nosilci: VVO Ljubljana Vič-Rudnik, Strokovna služba SIS Otro-škega varstva in Zavod za šolstvo OE Ljubljana. Rok: 3 mesece
4.  Odpreti je potrebno možnost izvajanja dejavnosti varstva otrok z osebnim delom. Pri tem naj bi bili zajeti otroci v starosti od 1 do 3 let. Dejavnost naj bi se izvajala pod neposredno kontrolo VVO Ljubljana Vič-Rudnik. Na ta način bi bila omogo-čena dodatna ponudba za izvajanje dejavnosti. V ta namen bo potrebno predlagati spremembo zakona o otroškem varstvu.
Nosilci: VVO Ljubljana Vič-Rudnik, SIS za otroško varstvo Rok: 3 mesece   po uveljavitvi sprememb zakona
5.  Vztrajali bomo pri uresničitvi programa Samoprispevka III, saj to v občini Ljubljana Vič-Rudnik pomeni izgradnjo vzgojno-varstvenega objekta Viško polje vir financiranja je sicer lahko SIS za otroško varstvo, vendar pod pogojem, da se mu zagotovijo dodatna sredstva.
V.  ZDRAVSTVO
1. Do izboljšanja finančne situacije zdravstvene organizacije ne bodo več povečevale števila zaposlenih.
Nosilec: Zdravstveni dom Ljubljana Vič-Rudnik Rok: Stalna naloga
2.  Lekarniške enota z manjšo frekvenco uporabnikov bodo postopno prešle na enoizmensko delo v deljenem delovnem času. Pripravi se program prehoda.
Nosilec: Lekarna Ljubljana Rok: 3 mesece
3. K racionalizaciji poslovanja bodo zdravstveni delavci prispe-vali s pretehtanim naročanjem specialističnih pregledov, predpi-sovanjem zdravil in naročanjem reševalnih prevozov. Hkrati bo, v izogib zlorabe pravic s strani uporabnikov, v vsaki zdravstveni izkaznici označen izbrani zdravnik. O bolniškem staležu bo odlo-čal le izbrani zdravnik.
Nosilec:   Zdravstveni   dom   Ljubljana  Vič-Rudnik,   Občinska zdravstvena skupnost Rok: Stalna naloga.
4.  Kvaliteta se bo izboljšala tudi s skrbnejšim spremljanjem učinkovanja zdravil in pogostejšim in hitrejšim prenosom ugoto-vitev med zdravniki.
Nosilec: Zdravstveni dom Ljubljana Vič-Rudnik Rok: Stalna naloga.
5. Na vseh ravneh bo uvedena kontrola dela zdravstvnih organi-zacij. Nosilce nalog bo določila Zdravstvena skupnost v sodelo-vanju z drugimi organi in organizacijami.
Hkrati z uvedbo kontrole bo določen tudi način in pogostost kontrole. Rok za določitev nosilcev: 3 mesece
6.  Dosledno bo uveljavljen 42 urni delavnik.
Nosilec: Zdravstveni dom Ljubljana Vič-Rudnik Rok: Takoj.
7.  S spremembo zakona o zdravstvenem varstvu bo omogo-čeno izvajanje privatne prakse. S tem bo nastala dodatna onudba in seveda konkurenca med izvajalci zdravstvenih storitev, kar bo pripomoglo k dvigu kvalitete dela. Pri tem bo oblikovan diferenci-ran pristop k možnostim odpiranja privatne prakse, dorečen bo odnos med OZD in med izvajalci privatne prakse ter način nje-nega izvajanja.
Nosilci: Vsi udeleženci v izvajanju dejavnosti Rok: Ob spremembi zakona o zdravstvenem varstvu Izpostavljeni so le najpomembnejši ukrepi; ostali so navedeni v gradivu, ki ga je sprejela zdravstvena skupnost.
VI. SOCIALNO SKRBSTVO
1.  Vpeljanih programov ne bomo krčili ali ukinjali, ker so zakonsko določeni. Z upoštevanjem podatkov enotne skupne evidence o materialnem stanju posameznika in družine bomo poostrili kriterije za pridobivanje socialnih pomoči; tudi tako, da bomo podatke preverjali in šele nato zagotovili ustrezno višino pomoči sedanjim in novim upravičencem. Izpostavljamo pa, da je socialno vamost delavcev potrebno zagotoviti iz dela.
Nosilci: Center za socialno delo, socialne komisije v KS, DSSS socialnega in zdravstvenega varstva Rok: Stalna naloga.
2.  Predlagamo prenos izvajanja socialnovarstvenih pravic na eno skupnost in sicer na skupnost socialnega varstva. Tako bi oblikovali enotno in selektivno politlko izvajanja socialnovarstve-nih pomoči. Te pomoči so: edini in dopolnilni vir, enkratne pomoči, šola v naravi...
Predlagamo, da se to izvede pred reorganizacijo SIS družbenih dejavnosti in sicer tako, da skupnosti pooblastijo SIS socialnega varstva.
Nosilci: SIS socialnega skrbstya in varstva Rok: 31. 12. 1989
3.  Izločili bomo računovodsko službo SIS iz izvajalske organi-zacije, to je Centra za socialno delo ter prenesli dela in naloge na Mestno skupnost socialnega skrbstva. S tem bi imeli manj likvid-nostnih težav, evidenco na enem mestu in možnost hitrega ukre-panja.
Nosilec: SIS za socialno skrbstvo, Center za socialno delo Rok: Leto 1989
4.  Dogovorjene programe pomoči bomo sprotno valorizirali in izplačevali. V domovih starejših občanov bomo sprotno usklaje-vali oskrbe stroške z rastjo življenjskih stroškov. Pri tem bomo preverjali materialno stanje varovancev, da bi ugotovili, kdo od njih bo lahko sam ali s pomočjo svojcev kril stroške domske oskrbe. Isto velja za ostale socialne zadeve.
Nosilci: SIS za socialno skrbstvo, izvajalske organizacije Rok: Stalna naloga
5. Nadaljevali bomo z izvajanjem pomoči starejšim občanom na domu in poiskali čim cenejše oblike nudenja pomoči; pri tem pa se moramo zavedati, da je izvajanje izvendomske dejavnosti racionalnejše    kot    vključeyanje    starostnikov    in    invalidov v domove. Izdelali bomo program nudenju cenejše oblike po-moči.
Nosilci: SIS za socialno skrbstvo, Center za socialno delo, Dom starejših občanov Rok: 3 mesece
5
VII. KULTURA, TELESNA KULTURA
1. Zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje dejavnosti dru-štev bo uvedeno v čim večji možni meri sofinanciranje društev \z neposredne menjave dela. V tem sklopu bodo za člane društev uvedene ustrezne članarine.
Nosilci: KUD, telesno-kulturna društva Rok: stalna naloga
2. Spremenili bomo merila in kriterije za financiranje društev \z svobodne menjave dela in sicer tako, da bo upoštevana specifika občine t.j. razsežnost območja. Hkrati bomo uveljavljali diferenci-rano financiranje upoštevajoč kvaliteto dela.
Nosilci nalog: Mestni ZKO, ZTKO Rok: 1. 9. 1989 za merila Stalna naloga za dejavnost
3.  Preverili bomo možnost in smiselnost uvedbe skupne raču-novodske službe za vsa društva.
Nosilec: ZKO, ZTKO, KDD Rok: 1. 6. 1989
4. Sistemsko je potrebno rešiti problematiko financiranja vzdr-ževanja prostorov društev ter zagotoviti večnamensko uporabo prostorov.
Nosilci: KUO, Kulturna skupnost, Rok: stalna naloga
VIII. RAZISKOVANJE
1.  Prednostno bomo financirali mladinsko raziskovalno dejav-nost
Nosilec: SIS za raziskovanje Rok: stalna naloga
2.  V okviru prenove organizacije samoupravnih  interesnih skupnosti bomo čimprej prenesli naloge Občinske raziskovalne skupnosti na mestni nivo, kasneje pa na skupno dogovorjeno raven.
Nosiiec: SIS,za raziskovanje (Občinski in mestni) Rok: leto 1989