"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze . - GLASILO --PROSVETNE MATICE J. S. Z. NO. 1522. 'sr&c^iKchicago, ill., h. novembra (November m, 1936. LETO — VOL. XXXI. KONEC BAHARIJ TREH GLAVNIH ZAVAJALCEV Oincanje demokratičnih držav v Evropi pridigar chas. coughlin, dr. tovvnsend in hearst popolnoma diskrepitirani Rooseveltova zmaga je zmaga za krpanje in <(poboljšanje" kapitalistične družbe Rltkcionarci v kongresu in progresivni blok. — Vzgojna kampanja socialistične stranke OKROG 26 milijonov ameriških volilcev ae je izreklo v prošlih volitvah dne 3. novembra za Roosevelta, kakor pravijo najnovejši neuradni podatki, in le nekaj nad 16 milijonov za republikanskega kandidata. Rooseveltova večina znaša torej kakih deset milijonov glasov. Dobil je večino v vseh državah razen v dveh. Samo bivši predsednik Taft je bil poražen s toliko silo, toda tedaj je bila republikanska stranka razklana na dvoje med Tafta in Theodor Roosevelta. Republikanska stranka je bila torej poražena v prošlih volitvah tako zelo kakor še v no-,---- Norman Thomas o važnosti socialističnega programa "OCE, NE BOJ SE ME! M benih prejšnjih, ne samo kar se tiče predsedniškega kandidata, ampak tudi v boju za mandate v zvezni kongres. Ljudstvo je glasovalo v veliki večini za celotno demokratsko listo, neglede, kakšni glupci so kandidirali na njenem tiketu v kongres, v državne zakonodaje in v druge urade. Poročajo, da je bil v Detroitu izvoljen aa demokratskem tikeUj v politični urad član "črne torej član teroristične orgartS Eacije in tolpe morilcev, ki hote iztrebiti "marksiste, Žide, katoličane in nigre". Glasovali 10 sanj vsi tisti "marksisti, fci-dje, katoličani in nigri", ki so napravili križ v glavnem krofa demokratske liste. Mnogo nazadnjakov izvoljen v kongres ; V kongres je bilo na demokratski listi izvoljenih vsled Rooseveltovega plaza mnogo reakdionamih, ignorantnih kandidatov, ki niso "new dea-kt" v nikakšno čast in mu tudi ▼ oporo ne bodo. Sploh je kongres vzlic svoji veliki demokratski večini na demokratski itrani bolj konservativen kakor prejšnji. Progresivni blok Ojačan pa je v kongresu takozvani progresivni blok, ki ga tvorijo kongresniki in senatorji farmarske-delavske stranke iz Minnesote in progresivne stranke iz VVisconsina. Tej skupini se pridruži tudi senator Norris iz Nebraske, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na neodvisni listi, in morda par demokratskih kongresni-kov iz New Yorka. Ako bodo hoteli spraviti skozi za ljudstvo res koristne zakone, bodo imeli z demokratsko večino velilko opravka, predno jo pridobe za svoje predloge. Ni pa verjetno, da bi hotel ta kongres sprejeti iniciativo za sprejem dodatka k ustavi, ki bi vrhovnemu sodišču vzel moč razveljavljati socialne zakone. Vera v predsednika Očividno je. da so poleg regularnih demokratskih volilcev glasovali za Roosevelta milijoni tistih ljudi, ki resnično žele reformirjanje ali celo pre-uredbo sedanjega ekonomskega sistema. V koliko jim bo Roosevelt nade izpolnil, je (Nadaljevanje na 2. strani.) Norman Thomas je takoj po volitvah izjavil, da bodo števila socialističnih glasov osna-njevana s počasnostjo nekdanjih "pokritih voz" <"by the covered wagon route"). kot o-bičajno. On pričakuje^ sodeč po prošlih izkušnjah, da bo končno skupno število višje, kakor pa ga oznanjajo prva poročila. Associated Press pravi, da so jih do prošlega tedna našteli Thomasu 108,000. Dalje se Thomas zahvaljuje socialistom, ker so izvršili v prošli kampanji v korist socialistične filozofije in programa toliko dobrega dela, kajti socialistični program je za delavce važnejši kot karkoli v Rooseveltovem valu. "Nikdar ni bila socialistična beseda potrebnejša kakor je danes," pravi Thomas. "Obdržali bomo svoje vrste in gradili za bodočnost, vrh tega pa z veseljem sodelovali z onimi, ki se agresivno prizadevajo priboriti izobilje, mir in svobodo v Ameriki." Zbornična palača v Tokiu V Tokiu ao dogradili palačo japonskega državnega zbora, katere gradbeni stroški znašajo $10,000,000. Parlament na Japonskem pa je le nekak o-krasek vlade. Tudi v Jugoslaviji so nedavno dogradili krasno palačo za skupščino, ampak ljudska skupščina v nji še ni dobila mesta. Demokracija v Peru V republiki Peru je bil izvoljen za predsednika kandidat social - demokratske stranke. Obstoječa vlada zmage ni priznala in volitve z "odobritvijo" parlamenta razveljavila. Hloe sovjetske I ni je ob svojem devetnajstem letu Sovjetska Rusija, ki ta me-■ec praznuje 19. obletnico bolj-ieviške revolucije, čuti, kako ji od vseh strani preti fašistični-kapita listič ni val. "Ampak naj »e nas le lote, mi smo pripravljeni pognati z nase meje vsa-to&a kjerkoli, ki nas bi napadel" je rekel dne 6. novembra na slavju 19. obletnice ruske revohicije maršal rdeče armade Klemen Vorošilov. "Sovjetska Unija zastopa Politiko miru in prijateljskih odnoiajev med deželami. Toda enem se zaveda, da delajo imperial isti vseh barv—ti največji sovražniki delovnega Usdstva. baš obratno in se mrzlično pripravljajo za svoje a-frcsivne namene. Sovjetska Unija vpričo tega pripravlja nJ» sovražnih sil bdi, zato si je *fradila obrambno silo, ki bo ko* vsakemu napadu, pa naj zgodi od kjerkoli. Mi smo J* »traži proti onim, ki sanjajo. kako bi uničili našo prospe-v*jočo domovino; kako bi po-r®wli naša cvetoča socialistična mesta in vasi; kako bi svobo-1 ugotovili, da danes sovjetska dne državljane Sovjetsike Uni- Rusija res poseduje najmogoč- je vzeli za svoje sužnje." Nato je svečano izjavil, da se nikdar ne dogodi, da bi mogle sovražne čete stopiti na sveto sovjetsko zemljo. Ob tej priliki so se vršile v Moskvi impozantne vojaške parade, v katerih je rusko armad no poveljništvo prvič raz-kazalo domačemu in tujemu svetu cele vrste novih strojev, ki nosijo smrt in rušenje.' Poročevalci tujezemskih listov so se divili in med seboj nejši vojaški aparat na svetu. Ampak ga tudi potrebuje, kajti proti njemu stojita japonski in nemšiki, in vrh tega pa Še ne-prijateljska Poljska, Italija. Madžarska itd. Tudi v Rumu-niji je fašizem, ki pridiga sovraštvo zoper sovjetsko Unijo, čezdalje jačji. "Naj se nas le lote, mi smo pripravljeni več kot samo braniti našo svobodo, bogastvo in Čast naše države," je dejal Vorošilov. 'Oče, čemu ti »e me uitraiil! Saj »»m vendar tvoj sin!" Simpl, Praga. Mobiliziranje za 'sveto9 vojno proti komunizmu Jezus pozvan na pomoč duceju, da iz krščanskega Rima otme svet pred brezversko kugo VESELJE V FAŠISTIČNIH DEŽELAH NAD USPEHI REBELOV V ŠPANIJI Strah Francije in Anglije pred vojno pospešuje, ne pa zmanjšuje vojno nevarnost v Evropi v ŠPANSKI delavci so zastavili svoje življenje, da si ohranijo demokracijo, šli so v boj in z neverjetno odločnostjo ustavili fašistične napade takoj ob pričetku civilne vojne, ki jo vodi notranja in zunanja fašistična reakcija. , Trenotno se bije odločilna bitka v okolišu Madrida med španskimi delavskimi masami in fašisti, katere podpirajo zunanje fašistične države. Ljudska armada, ki sestoji povečini iz neizvežbanih oddelkov, je naravnost junaško branila svoje pozicije od vsega početka. Fašisti, ki so se dobro pripravili in založili z vsem potrebnim, se čudijo delavcem, da morejo vzdržati napram silni oboroženi premoči. Fašistični general Franco je napel vse svoje sile, da stare branitelje španske demokracije. Pri tem je naletel na hud odpor. Nemčija in Italija ga stalno zalagata z vojnim materialom, z vojaštvom in izvedenci. Premier Largo Caballero se dobro zaveda, da je za zmago potrebna disciplina v armadi. Predno pa se more izvesti disciplina, je treba imeti armado, ki je trenirana. Vsega tega sedanja demokratična vlada ni imela. Vrgla se je v boj proti fašistom nepripravljena in uspešno odbijala napad za napadom. Vsako postojanko, ki so jo fašisti dobili, so morali drago plačati. To je pač dokaz, da se špansko ljudstvo dobro zaveda, da se mora samo disciplinirati, da odbija napade. V danih okolščinah je pokazalo odločnost in vo-' jo, da ve zakaj gre: za demokracijo in proti fašizmu. Medtem pa se ponavlja cincanje demokratičnih držav v Evropi. Legalni španski vladi nočejo pomagati, "ker se boje evropske vojne," oziroma: ker se boje Hitlerja in Mussolinija. Po mednarodnem pravu bi predvsem Anglija in Francija ter Rusija morale dati vso pom«č sedanji španski vladi. To so ji enostavno odrekle. Angliji je menda ljubše, če zmagajo fa-š»ati, Francija pa se boji, da se ne izbirni svetovni požar. Pred par dnevi sta Anglija in Francija zagrozili španskim fašistom, naj prenehajo z bombnimi napadi iz zraak na Madrid in druga mesta, "omejijo naj svoja operiranja le na vojaške objektive." Fašisti so "ubogali". Zakaj nista omenjeni demokratični državi tudi zahtevali, da fašisti ustavijo svoje brutalne operacije proti španskemu ljudstvu, če ne . . .! To bi lahko storili. Da tega nista storili, sta v dobršni meri vzrok Mus- (Nadaljevanje na 3. strani.) Fašizem zbija tudi šale. čeprav misli zares. Taka šala je zbogom svobodna angleška pot po Sredozemskem morju! bil tudi Mussolinijev nedavni v se skušajo tej pret- govor pred katedralo v Mila-) nu, v katerem je v veliko zaba- vo črnosrajčnikov in drugih zapeljanih ljudi v Italiji pretil vsemu svetu. Izjavil je, da Italija pod njegovo vlado ne veruje v razorožitev, ampak v "oborožen mir". Tak "oborožen mir" je on lani prinesel Etiopiji in obeta ga po ovinkih še marsikomu, posebno Jugoslaviji, dasi so se odnoša ji med njo in Italijo, kakor trdi "du-če", jako izboljšali. Ampak Madžarska mora dobiti svoje.. Generali v Beogradu vedo. kaj to pomeni. Mussolini je v omenjenem govoru svaril tudi Anglijo, naj se poboljša in si deli kontrolo nad Sredozemskim morjem z Italijo, drugače pa si bo Italija osvojila vso kontrolo, in tedaj nji smejati, a smeh jim ne gre od srca. Mussolini je koncem konca vendarle vladar — absoluten vladar dežele, ki je vsa mobilizirana za vojno in edino-le za vojno, še celo katoliška cerkev, ki je toliko časa izpovedovala nauk miru, je danes kolesce v uri Mussolinijevega militarizma. Stopnišče katedrale. na katerem je Mussolini govoril, je cerkvena posest. Nadškof je s svojo duhovščino pri aranžiranju Mussolinijevega shoda na prostem z veseljem pomagal. Obenem je poskrbel, da se je na škrlatnem pregrinjalu, ki so ga razobesili na pročelju katedrale, prikazal sledeči napis: "Jezus, kralj stoletij, dodeli (Nadaljevanje na 3. strani.) Izid prošlih volitev socialistov ni razočara Volilni rezultat ni razočaral socialistov zato, ker so tak rezultat tekonf kampanje vsled postoječih razmer sami napovedovali. Tako je izjavil takoj po volitvah Clarence Senior, tajnik soc. stranke. Resnica pa je, da sta bili smrtno razočarani republikanska in pa Coughlinova stranka, ker sta čitajte, premislite in sodite sami! Kaj nas u-či izid prošlih volitev in kaj je kdo z njimi do-**el? Prečitajte članek na 1. strani. Ali demokratične dežele J1** «vojo dolžnost v obrambi načel demokracije? Na to vpra-l**nja odgovarja članek v 6.-7. koloni na prvi strani. Enako va-z,io je vse drugo gradivo v Proletarcu. Citajte ta list! Pridobile mu novih naročnikov. Prošli teden jih je dobil devetindvajset. doživeli silni poraz kljub milijonom dolarjev in kljub vsemu blufu, ki sta se ga posluževali. Socialisti so vodili svojo kampanjo na podlagi izobraževalnega dela. Socialistični kandi-datje so bili edini kandidatje, ki so razpravljali o vitalnih problemih in potrebah, da se amendira zvezna ustava, da se pride do socialne zakonodaje. Milijoni so slišali soc. govornike ^ potrebi neodvisne politične akcije delavcev in farmarjev. Da so zadnji kljub temu glasovali za navidezno "progresivno politiko", je bilo vzrok strašilo, da se v Belo hišo spet lahko ugnezdi kak Hoov-er. Toda Rooseveltove težave se bodo sedaj šele pričele. Odločiti se bo moral za kapitaliste ali delavce. Njegov dosedanji politični rekord pa nikjer ne kaže, da bi v bodoče svojo politiko obrnil v prid delavcem in farmarjem. Soc. stranka upa, da bodo "Delavska nestrankarska liga" in druge progresivne grupe takoj pričele s formiranjem far-marsko-delavske stranke. Soc. stranka je bila vselej pripravljena na sodelovanje s farmar-sko-delavskimi grupami. Tako je storila 1. 1924, tako je storila tudi letos v državi VVisconsin. Medtem ko je radi tega v VVisconsinu Thomas pri letošnjih volitvah zgubil precej gla- sov, je pa bilo najmanj osem socialističnih kandidatov izvoljenih v državno postavodajo. Tako bo soc. stranka sodelovala tudi v bodoče. Glavno pri-Jsem tem je dejstvo, da je Coughlinova fašistična stranka temeljito pogorela. Njen slamnati kandidat Lemke je prejel manj glasov kot jih je soc. kandidat leta 1932. Drugo značilno dejstvo je to, da je soc. stranka iz volilnega boja izšla pojačana na članstvu, zraven pa je tudi bila v stanju ohraniti svojo politično silo kljub notranjim bojem. Zato se lahko z gotovostjo reče, da bo v bodoče igrala važnejšo vlogo kot kdaj prej. NOVA "USTAVA" BO TRETJEMU RAJHU "SLOVESNO" OZNANJENA Adolf Hitler, diktator Nemčije, bo proklamriral "novo nemško ustavo" dne 30. januarja prihodnjega leta in s tem pokopal zadnje sledi republikanske ali weimarske ustave. To se bo zgodilo na četrto obletnico nacijske vlade. Omenjenega dne se bo zbral 'rajhs-tag\ ki sestoji iz 600 članov, ki imajo toliko moči, da smejo potrditi vsak Hitlerjev odlok, nakar bodo "sprejeli" Hitler- jevo "ustavo" ter šli v pokoj. Na njihovo mesto bo imenovan "svet starešin", ki bo štel 200 članov, kateri ne bodo imeli drugega posla kot poslušati Hitlerjeve govore in z njim pa-radirati. S tem bodo tudi reducirani vladni izdatki, ker bo novi "parlament" štel le eno tretjino sedanjega števila. Vsak prejema $300 mesečno. Nova farsa bo sledila stari. za jsz, proletarca in prosvetno matico Druitvo it. 121 SNPJ v Detroitu je imelo prireditev v korist Prosvetne matice. Prebitek veselice je znaial $67.00. Med udeleženci •e je nabralo v iati namen $14.60, skupaj $81.60. Ako bi bilo takih organizacij Več, bi i« na polju delavske kulture med ameriškimi Slovenci storilo veliko več kakor pa je sedaj mogoče. j Charles Pogorelec, ki se je vrnil z agitacije po vzhodu 9. novembra, je dobil vsega skupaj 140 naročnin Proletarcu, sa $63.50 oglasov v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja, prodal j« sa $38.20 raznih knjig iz Proletarčeve knjigarne in dobil $42.84 v tiskovni sklad Proletarca. Na shodu kluba it. 27 JSZ v Clevelandu v soboto 7. novembra so udeleženci prispevali v tiskovni sklad Proletarca $16. Zastopniki so dobili tudi nekaj novih naročnikov temu listu. V Detroitu so nabrali v Am. druž. koledar 1937 ma $168.60 oglasov več kakor lani, na Eljrju, Minn., za $17.50 več, v Johnstownu za $22.50 več in v Bridgeportu, O., za $10.50 več. Naselbine Chicago, Cleveland, Milvraukee, Waukegan, in nekatere manjie pa so jih poslale do datuma, ko to pišemo, manj kakor lani. Waukegan bo letos vsoto proilega leta prekosil in ravno tako ie marsikatera druga naselbina, predno bo to delo zaključeno. Mnogi shodi JSZ, kot v Detroitu, Clevelandu, Strabanu, Wauke-ganu, La Sallu in v par manjiih naselbinah, ki so se vriili v proilih p«r tednih, so bili uspeini v vsakem oziru. Vzlic vsakojakim oviram naše gibanje torej ne samo živi ampak DELA in si gradi pota za razmah. proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Proletai«Ct Noivemh** 11. 1936. STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV IZHAJA VSAKO SREDO. Icdaja Jugoslovanska Delavska Tiskov«® Družba, Chicaga, &IL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE IVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavsh «• celo l«fco $8.00; ta no) »• ««; sa četrt ista $1.00. Inozemstvo; ss celo leto $3.60; sa pol lat« $2.00. V«i rokopisi in oglasi inorsjo biti v na A* m uradu najposaejs da pondaljka popoldne sa priobčite« v jtevilkt tekočega tad—__ PROLETAREC Ftoblisked stsry Wednesday by the Yug»»lav Workmen's PublUhiag Co.. l»c. Estalkliaked 1M«. Editor................................F'™* z»»u Business Msnager.................Charles Pogorelec. Ateista nt Business Msnsger.............John Rak Jr. SUBSCRJPTION RATES: United Stste«: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.__ PROLETAREC 1301 S. Lawndale Ave. Telepko««. ROCKWELL IS#4. CHICAGO, ILL. r Splahneli odreieniki Skupina pristaatžkik delavcev in morMrjvr v Sa« Franciscu. kl so sattavkali 30. oktokr«. Dolo so paatilt ▼ vseh pristaniščih ob Parifiku. v katerik ie uposlenib blisu 40.000 cklavcev. Is simpatij« do njik so »asUvkal* Ko je Proletarec svaril, da je "father" Cox v Pittsburghu vse kaj drugega kakor pa "mesija", se je zameril mnogim čita-teljem m nekateri so užaljeno odpovedali list. "Father" Cox je organiziral največji pohod brezposelnih v Washington in ves ameriški tisk je pisal o tem katoliškem duhovniku, ki se je s tako vnemo lotil dela za uboge . . . --------------- V resnici je s svojimi govori po radiu, s svojo "ljudsko ku- tudi Pri.u«ižlu delavci i« »or««rii «. «—rukik i.d^b hinjo" in s pohodom brezposelnih v Washington pod njegovim vodstvom le preprečeval pozornost v tisto delavsko gibanje, ki ie resnično delavsko in v boju edino za delavske koristi. Ko se ie "father" Cox v tej vlogi izrabil, ga je polagoma nasledil drugi "father". Tudi ta se je začel boriti za male ljudi, za uboge farmarje, delavce in srednji sloj. Iz zakotne cerkvice, ki je dobivala od maloštevilnih vernikov prav malo podpore, je napravil lepo, katedrali slično stavbo, zgradil si udobna poslopja zase in po-skrbel, da se je ime te naselbine tik Detroita raznaialo teden za tednom po časopisju sirom dežele. "Father" Coughlin je bil v Coxovem poslu veliko »pretnej-ši, kakor Cox. Milijone in bilijone ljudi ga je poslušalo in hva-i i lo, kako zelo radikalni so bili njegovi govori. Stotine in nato tisoče Slovencev se je divilo njegovim pridigam. Mi smo svarili, da je to nič drugega kakor šarlatan, ki po svoje služi sedanjemu izkoriačevalnemu sistemu. V katoliških časopisih so nas grajali radi tega. Zdaj pa so zaradi Coughlina tudi naši slovenski gospodje v zadregi. Vsi katoliški krogi so si želeli izhoda, ker je postal Coughlin v svojem fašističnem pridigarstvu malce neroden in pro vohati ven, pa napadal svoje dozdevne nasprotnike tako, da je cerkvi škodovalo. Ampak kakor vsak drug igralec, je tudi Coughlin storil pomote, a namen je vendarle izvršil. Zasenčil je s stotisočaki dolarjev, ki jih je nabral, s svojo "unijo za socialno pravičnost , in s publiciteto, ki .ie je bil deležen, akcijo za pojačanje delavskega gibanja v prošli voliln^kampanji, dasi je pri tem tudi sam propadel. Njegova "unija za socialno pravičnost" je šla k počitku, njene člane pa je Coughlin pozval, da naj pomagajo zdaj zmagovitemu kandidatu, dasi ga je prej zmerjal z laz-njivcem, izdajalcem, zavratnežem itd. Tako mu Je Pridobil par milijonov glasov. Ce bi ga hvalil, bi mu ne mogel toliko koristiti. . .. , . , . , . Coughlinovo gibanje je torej v dosedanji vlogi doigralo in umrlo, ljudje pa so ob dolarje, ki so mu jih dali. Socialistično delavsko gibanje, ki ga je hotel zatreti, pa je še tu m ostane. izreči za socialistični programi lah, ki nam delajo zapreke, in ga bo izvedlo, si bo poma Upam, da je bil vsakdo zado-galo. Vsi, ki so dne 3. novem-(voljen z njegovimi izvajanji. 'bra glasovali socialistično—in teh je kakih 200,000, so ob enem izjavili vero v socialistični program in voljo boriti se zanj tudi po volitvah. Rooseveltova zmaga je zmaga za krpanje in "pobeljšanje" kapitalistične uredbe Jeklarske družbe zvišale mezdo Zadnji teden so velike jeklarske družbe naznanile, da bodo zvišale delavcem mezdo za deset odstotkov. Zvišanje stopi v veljavo s 16. novembrom. Kapitalistični listi so naznanili to vest z velikimi naslovi. Obenem javljajo, da se bo "zvišanje" izplačavalo v nekakšnih bonus»ih. Pri tem pridejo v poštev delavci, ki delajo gotovo dobo let. Jeklarske družbe se niso "poboljšale", da bi kar same vsled ljubezni do delavcev zvišale njihove plače. Rajši bi jim mezdo znižale, kljub nastajajoči draginji, kajti tako gre po principih privatnega profita. Dejstvo pa je, da je med jeklarskimi delavci v teku močno gibanje za unijefco organiziranje — za industrijsko organiziranje, za katero se je odločil predsednik rudarske unije Lewis. V teku je zadevna konferenca jeklarskih delavcev, ki zahtevajo priznanje svoje unije in pa zvišanje mezde, ki bo res zvišanje.. Jeklarski baroni pa so hoteli spet delavcem natresti nekaj drobtin, da bodo odnehali od svojih zahtev. V koliko bodo družbe uspele in v koliko bodo delavci popustili, se bo pokazalo v bližnji bodočnosti. Vsa znamenja pa kažejo, da bodo jeklarski delavci vztrajali na svojem stališču industrijskega unionizma in vsega s tem v zvezi. V svojem boju imajo na strani vse ostale unijske organizacije. (Nadaljevanje s 1. strani.) drugo vprašanje. Mi dvomimo, da bo v bodočem terminu storil kaj več kakor krpal stari red, kot ga je v prejšnjem. Sam je izjavil tik p^ed koncem kampanje, da je on pristaš kapitalističnega gospodarskega reda, ki pa ga je po njegovem mnenju treba držati na uzdi, da ne zbezlja, kakor je poi prejšnjima dvema predsednikoma. Kapitalisti niso v strahu Ako bi bil Roosevelt kapitalizmu nevaren, bi po njegovi ogromni zmagi nastala na borzi panika in delnice bi silovito padle. Tako pa se jim je cena zvišala in družbe so hitele oznanjati večje in dodatne (extra) dividende. To je naravno, kajti mnogi najmogočnejši in najvplivnejši indu-strialci in velebankirji so agi-tirali za Roosevelta. Zavedajo se, da je on predsednik, ki skuša ljudstvu pomagati toliko, da ne bi gladovalo. in da bo vztrajalo v veri na "boljše čase". Ogromni vladni potro-ški so sicer ljudstvu naprtili težke dolgove, toda ob enem so pripomogli v povečanje gospodarskih aktivnosti, kar se v splošnem pozna. Čestitke na zmagi Pred volitvami je Landon trdil, da bi pomenila Rooseveltova zmaga propast za to deželo in pot v "komunizem". Po volitvah pa mu je čestital na zmagi in mu obljubil sodelovanje pri delu za koristi ameriškega ljudstva. Isto so izjavili Hearstovi listi, Chicago Tribune. podpredsedniški kandidat Knox, Al Smith itd. Tako store poraženi republikanski, ali pa demokratski kandidati in listi po vsakih volitvah. V bila to zmaga, ki bi privedla v prihodnjem letu ali dveh dale-kosežne socialne reforme. Coughlin izvršil nalogo Se veliko bolj poražen kakor Landon je izšel iz boja de-troitski radio-pridigar Rev. Coughlin. Trdil je, da ima v svoji "uniji za socialno pravičnost" devet milijonov članov. Društvo it. 121 SNPJ za Prosvetno matico Detroit* Mich. — Zabava društva št. 121 SNPJ v korist Prosvetne matice je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dom je bil že zgodaj napolnjen. To je dokaz, da se rojaki zavedajo važnosti, ki jo ima Prosvetna matica in da zasluži njihovo podporo. Prznanje vsem, ki ste se odzvali in pripomogli do uspeha. Prireditveni odbor se še posebej zahvaljuje kuharicam, ker so nam pripravile tako o-kusna jedila, in strežnicam, ki so servirale številnim gostom. Seveda ne smemo pozabiti to-čajev, ki so pridno delali, da ni nihče trpel žeie. Prebitek veselice znaša $67, še posebej pa sta nabrale Mrs. J. Ločniškar in Mrs. J. Bernik $14.60, skupaj $81.60, torej lepa vsota, ki je bila poslana Prosvetni matici. Priporočamo klubom in društvom, da naj v zimski sezoni aranžirajo slične prireditve v isti namen, ka jti Prosvetna matica bo mogla izvršiti veliko več potrebnega dela le, če bo imela zadosti gmotnih sredstev. Na veselici *<> prispevali na nazadnjak, kakor sta Hoover n0j0 omenjenih dveh članic v in Landon, ali kakor je bil po- korist Prosvetne matice sle-kojni predsednik Coolidge. dečj: Dalje je treba imeti v uvidu, da j p0 $1 : H. Grebene, P. Bene-se južne države popolnoma do- diet st.. J. F. Bozich, I. Skayak mena demokratske stranke, in!jn a. Grum ml.; po 50c: J. da niso razmere za industrial- Cerne st., F. Gaber. A. Homec, v New Yorku in drugih atlantskih lukak. Spor med par* niskimi družbami in delavci traja se dolgo. Ker kompanij« niso kotele ugoditi aahtevam delavcev, so se po-•Južili svojega zadnjega sredstva—stavke. Shoda se je udeležil tudi s. Anton Udovich iz La Salla, ki je kandidiral na soc. listi za državnega avditorja. V kratkem govoru je povedal zakaj je postal socialist. Navzoči so izvajanja govornikov z zanimanjem poslušali in jim sledili Udeležba na shodu je bila p> voljna, ako se upoštevajo lokalne razmere in pa to, da je bilo mnogo zaposlenih pri demokratskem klubu. Drugi shod je sklical ameriški soc. klub dne 28. oktobra v Redmanovi dvorani. Govornik je bil s. Goldmau iz Chicaga,, ki je orisal svetovni položaj z ozirom na delavsko gibanje in na špansko vicilno vojno. Goldman je pravnik prt poklicu in izboren govornik. Udeležba je bila majhna. Ni čudno, da se fašizem po nekaterih krajih tako hitro razširja. Naš soc. klub št. 47 J«Z priredi domačo zabavo v soboto 14. novembra v Slovenskem domu. PriČetek zabave ob 8. zvečer. Pripravljenega bo vsega dovolj in tudi godba bo u-gajala vsem. Vabljeni ste vsi, da se naše zabave gotova udeležite. Da boste z vsem zadovoljni, vam jamči pripravljalni odbor. — Jos. Ovca. ne delavce in dninarja nikjer tako mizerne kakor ravno v demokratskih južnih državah. Tudi reakcija ne uspeva nik- in da ga posluša, kadar govori jer toljko kakor y njih u te_ v radiu, kakih 30 milijonov Iju- ^^ (,a HQ delavci in far. di. Dobil je od njih v posled mar ji, ki hočejo pravice in njih par letih več milijonov gpreI|iemb€ na bolje poiaKaii dolarjev, a koncem volilne bit- yse svoje upauje v eno osebo. ke so ga pustili na cedilu. Sa- F^;sti y Nemiiji in Italiji to!. mo 10 odstotkov njegovih pri- maeijo prM[ yolilni uid v stašev je po megovi lastni izja- Zed državah za nagibanje te vi glasovalo za Lemkeja. Lem- dežele k idejit da mora na če ke je bil Coughlinov kandidat. Coughlin mu je ustanovil Shod kluba št. 27 JSZ Cleveland. O. — V soboto 7. nov se je vršil v Sokolski dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. shod kluba št. 27 JSZ, na katerem je govoril Fr. Zaitz o tendencah izida prošlih volitev in možnosti razvoja delavske politične akcije v prihodnjih par letih. Medtem se je dotaknil tudi problemov JSZ in naših klubov. Shodu je predsedoval Louis Zorko, ki je apeliral na navza- lu države stati mogočen . . "leader" (duce, der fuehrer), "tretjo" stranko, ki jo je ime- kj odločaf kaj je dobro in kaj noval Union Party. Takoj po je slabo 2a ,judstvo in državo. volitvi je umrla, kakor je Pro- Razočaranja za ljudstvo bodo letarec prerokoval takrat. koltorej mora]a pnU je nastala. Izjavili smo, da ne bo Coughlin dosegel s svojo _ Komunisti slabo izšli "tretjo" stranko drugega ka- "'"Nova taktika", ki so se je kor potisnil socialistično kam j po«hižili v prošli kampanji ko-panjo na četrto mesto ljudske- munisti, se je zanje slabo ob-ga zanimanja in s tem odvzel nesla. Sicer se lahko hvalijo, socialistični stranki v volilnem da je njihovo volilno geslo, boju važnost, ki ji pripada. To "Landon mora biti poražen za je dosegel in kapitalisti so mu vsako ceno", obveljalo, ampak lahko hvaležni. komunisti nimajo od tega ni- Prav tako nečedno vlogo sta kakih koristi. Roosevelt bi bil kampanji vršila dr. Town-|z lahkoto izvoljen tudi brez F, česen, L. Korošec, P. Oce-pek; po 25c: J. Krainc, L. Junko, M. Bernik. J. Ločniškar, R. Potočnik, J. Dolenc, E Trav- -«e, da naj stopijo v akcijo za nik, J. Koser, J. Lipar, K. Jun-1Pojačanje klubov JSZ v Cleve-ko. J. Berlisg, M. Menton, L.in mimogrede oznanil Urbančič, J. Gorup. C Stular. tudi na*e prireditve, med nji-A. Skufec, R. Travnik, J. Tan- mi jubilemi koncert "Zarje" ko, J. Jane. Mrs. Potočnik, F. (odseka kluba št. 27). Omenil Hostnik, F. Režišnik in P. Ver-|ie važnost Proletarca za nase derbar; Mrs. Menton 15c; pol gibanje A imenoval sodruzici lOc: J. Majitich, M. Naprud- j Josephine Turk in Betty Jartz, nik. I. Travnik. J. Vesel. B. Bo-i da na j med navzočimi zbirata žich, St. Bozich in Mrs. škoda. I prispevke v tiskovni sklad Pro-Skupaj $14.60. Darovalcem, udeležencem. send in Rev. Gerald Smith. Vsi ti fašistični demagogi so dobili zasluženo brco, toda šele ko so izprešali iz naivnih ljudi milijone. Zmaga unij V krogih unij smatrajo, da je Rooseveltova zmaga ob enem zmaga organiziranega delavstva. John L. Lewis mu je pridobil glasove premogarjev, in bivše radikalne unije v New Yorku so mu pod firmo American Labor Party pridobi- Mussolini grozi prav toliko komunist kakor on (kongrefcnik Fish). Kot znano, Italijanski diktator Mussolini je v svojem govoru ob priliki 14. obletnice pohoda v Rim prošli teden v Milanu zagrozil Angliji, naj drži roke proč od njegove domene. Zahttval je "obo-rožen mir," ne pa kakšnih iluzij, da ^bi države razorožile tor si kolektivno zagotovile svoj obstoj. Med drugim je izjaval, da iJ J /»tirani? "rdeč- je Italija pripravljena z Anglijo skleniti pakt, ki bi medseboj-^kampanje za /atiranJe X(lec' no priznal pravice obeh držav. Pri tem pa je dostavil, da mora seveda Anglija priznati Italiji zavzetje in okupiranje Etiopije. To so pogoji "dučeja" Angliji, vse drugo bi nič ne pomenilo, da ne bi bodočnost prinesla obema vojnega konflikta. "Ako je Sredozemsko morje za Anglijo in druge države glavna pot in nujna potreba, pomeni za Italijo življenje." Italijanski diktator je nizpravljiv, kakor njegov fašizem. Vprašanje je, če mu bodo demokratične in delno demokratične evropske vlade ugodile. Do sedaj so mu v premnogih slučajih. kampanji zmerjajo, potem pa le glasove delavcev oblačilne priznajo, da je bilo vse skup industrije. Roosevelt in demo-samo "bunk". Republikanski kratski governerski kandidat kongresnik Hamilton Fish i«! Lehman sta jih dobila na listi Ne\v Yorka je Rooseveltu tudi A. L. P., katera je bila usta-čestital na zmagi, in v brio-; novljena prošlo poletje na ini-javki pravi, da je Roosevelt I ciativo bivše socialistične stare Igra z unijo jeklarskih delavcev Borba med pristaši strokovnih unij in vodjami, ki so za in-dustrialno obliko organizacije, je v resnici vojna na račun delavcev, katerim bi bilo treba pomagati. Vsak sporazum, ki bo dosežen zgolj v korist vodij in strokovnih unij, bo v škodo pol milijona delavcem v jeklarski Industriji, karskega" gibanja v Zed. državah. Po volitvah je vodstvu svoje stranke dejal, da je vodilo proti Rooseveltu zabito kampanjo, kajti ameriško ljudstvo ni toliko naivno, da bi se dalo zavesti s komunističnim "bavbavom". še bolj bedasto potezo pa je republikanska stranka storila s svojim bojem proti socialnim zakonom. Zmaga demokratske stranke je bila torej v bistvu nič drugega kot "popularna" zrna- garde, kakih 300,000. Ta delavska stranka je torej zdaj delavska le po imenu. Da-li bo šla v bodoče v boj s svojimi kandidati, ali pa podpirala druge v plačilo za nekaj dobrih federalnih in državnih služb, je še vprašanje. Prejkone bo vezana na Roosevelta bolj ka kor pa na program, ki bi ga prava delavska stranka morala imeti in se bojevati zanj. Garner in reakcionarni jug Delavski voditelji se lahko vesele Rooseveltove zmage, ne smejo pa pozabiti, da je zaens z Rooseveltom zmagal tudi kandidat Garner, ki je znan reakcionar jn nasprotnik "new ga kapitalističnega razreda, deal". Ako se Rooseveltu pri-čeprav si nekaj milijonov Roo- peti smrt, bo postal predsed-seveltovih volilcev želi, da bi! nik Garner, ki je prav tak delavcem in delavkam na prireditvi ter vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali do uspeha, še enkrat iskrena hvala. Za odbor, Peter Benedict. letarca. Nabrali sta $16. Po shodu se ie vršila zabava. — Poročevalec. Domača zabava kluba st. 47 JSZ njihovih glasov in brez njihove agitacije. V Nevv Yorku so komunisti izgubili pravico le-gajne stranke, ker niso dobili predpisano število glasov. Associated Press pravi v poroči iu, da je dobil Brovvder po še netočnih podatkih 56,646 gla sov. Pred štirimi leti jih je dobil komunistični kandidat nad 100,000. Socialistična stranka Rekli smo že, da je bila po Coughlinovi in Tovvnsendovi zaslugi v prošli kampanji socialistična stranka potisnjena na četrto mesto. Dočim je kapitalistično časopisje posvetilo kampanji komunistične stranke toliko prostora, da bi ga komunisti ne mogli kupiti niti z milijon dolarji, je socialistično kampanjo domalega ignoriralo, ker se je vršila izmed vseh na najinteligentnejše načine. Norman Thomas je apeliral na razum ljudi, toda dosegel je malo, ker so se ljudje bali "vreči svoje glasove proč", pa so jih prav raditega res vrgli proč. Kajti glas za demokratsko stranko ni glas proti sedanjemu sistemu, ni protest proti socialnim krivicam, ampak vedno in vselej le glas za ohranitev kapitalizma, pa če volile! še tako mislijo nasprotno. O tem se bodo kmalu prepričali. Naloga socialistične stranke zdaj je vzgojna kampanja, ki ne sme prenehati niti za en dan. Kajti le kadar se ljudstvo Anton Dimic umrl Johnstown, Pa. — Po kratki enotedenski bolezni pljučnici je tukaj preminul Anton Dimic. ki je bil delaven na društvenem in kulturnem polju. Bil je svobodomiselnega prepričanja in kot tak se je udej-stvoval v našem življenju. Pogreb se je vršil 4. novembra. Društvo "Naša Sloga" št. 660 SNPJ, ki je .imelo v načrtu prireditev za 14. nov. z igro "Sta-grehi", je svojo prireditev ri Springfield, III. — Pred zadnjimi volitvami smo tukaj imeli dva socialistična shoda. V soboto 24. oktobra je imel svoj shod soc. klub št. 47 JSZ v Slovenskem domu. Glavni govornik je bil s. Filip Godina iz Chicaga, k.i je naslednji dan preklicalo, ker je pokojni v nji govoril na proslavi 30-letnice imel eno glavnih vlog. Vsi, ki tukajšnjega društva št. 47 so z njim delali mnoga leta, ga SNPJ. bodo težko pogrešali, najbolj Godina je na soc. shodu v pa njegova družina, kateri iz-soboto večer v svojem dolgem rekamo naše globoko sožalje govoru , razlagal razna vpraša- ob težki izgubi skrbnega moža nja o socializmu ter o protisi-1 in očeta! — Poročevalec. Premogarji glasovali za Roosevelta John L. Lewis, predsednik U. M. W., je bil v »adnji kampanji eden icmed najaktivnejših unijskih vodij, ki so agitirali ta Roosevelta. Na te} sliki je množica premogarjev in drugih delavcev na kampanjskem shodu v Wilkes-Barre, Pa., na katerem je govoril Roosevelt o socialni caičiti, ©■•* roma je odgovarjal na napade republikanske stranke, ki je trdila, da b« Rooseveltov Social Security Aet breme *a delavce. Ta shod in vei drugih je sklical Lewi»ov nestrankarski politični odbor. Unija premofarje* je potrosila v agitaciji sa Roosevelta nad 100 tisoč dolarjev. A. serafimovič: ZELEZHA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RVSIJl Pr*ve! im ruičine ■■ "Proletarca" ANGELO CERKVEN1K 1 MUSSOLINI JE V NASLEDNIK (Nadaljevanje.) Adjutant je strgal papir z droga ter ga po- & Kožuhu. Kožuh j v stisnil čeljusti ter lipapir. ki se je V soncu zableščal. kvi-ta. Njegove besede so zazvenele hripavo i suho: "Sodrugi. general vam pošilja posebno pobilo. General Pokrovski vam takole piše: fikšna grozotna smrt, kakršna je pobrala 5*h P«t ciganov, čaka vsakogar, ki se druži tboljševiki." ^ Kožah je zopet stisnil čeljusti, je nekoliko jremrtkov pomolčal pa zopet izpregovoril: ♦•Vaši bratje so in vaša sestra!" Železna usta so se zaprla ter zadušila vsako nadal j no besedo. Saj bi bila vsaka druga beseda odveč! Ka tisoče okamenelih oči ga je bliskajoče pogledalo. Eno samo, nadčloveško veliko in jtoboko srce ga je razumelo. Iz očesnih duplin so ipolzele črne kaplje. Soparka je postajala vedno neznosnejša. Zveneča žarina je v mrtvaški tišini žanri*. Slišalo se je samo še brenčanje muh. giplje so počasi polzele. "Naprej! Marš!" Bobnenje korakov je zdajci presekalo ti-poo ter se enakomerno valilo navzdol. Kakor da je korakal en sam človek! Kakor da je korakal človek, ki je bil orjak in neznan-iko težak! Kakor da je utripalo eno samo odttoveško veliko srce! Pehota koraka in vedno bolj pospešuje ifoj korak, čeprav tega nihče ne opazi. Vrste « nekako samogibno urejujejo in vedno bolj ttinjajo. Blazno sončno oko jih začudeno •pasuje. Desni krajnik, vojak s kratkimi, črnimi brki, spusti ipuško iz roke in se zruši. Ves «braz se mu škrlatno pordeči, vratne kite mu Mfareknejo, oči se mu zakrvavijo in zaobr-lejo. Blazno sončno oko ga začudeno pogle-ok>no zadušljivi oblaki prahu. Nič več se ne vidi. Le težko bobnenje korakov se sliši. Bobnenje polni enakomerno in enakolično k&ke valujoče oblake, ki se naglo spuščajo Po cesti navzdol. £eta za četo se približuje petim brzojavnim drogom. Vsaka četa se ustavi. Vsakikrat vso množico mrtvaška tišina, ki po-sleherni zvok. Vsak poveljnik prebere generalovo pismo. Na tisoče in tisoče človeških oči se zazre v daljavo. Eno samo srce, orjaško, nadčloveško srce vsakikrat utripne ter poškropi s svojimi utripi mrtvaško tišino ... H1 ->— Pet žrtev nepremično visi. Pod zanko se je odločilo meso od kosti. . . Kosti se zabelijo .. . Na vrhovih brzojavnih drogov sedijo vrani, ki škilijo z bleščečimi se očmi na viseča trupla. Osladna sopara, ki hlapi iz razkrajajo-Čega in pržečega se mesa, obrača ljudem želodce. Čete se zopet premaknejo. Koraki odme-. vajo vedno hitreje. Nihče jim ne zaukaže, pa vendar je njihovo korakanje bolj urejeno, njihove vrste so bolj zravnane in bolj strnjene. Vse to se vrši malone samogibno, tako, da vsega tega nihče sam niti ne opazi. Tako korakajo razkriti, se »pozabljajo pokriti, ne vidijo ne brzojavnih drotgov, ki izginjajo v daljavi, ne kratkih ostrih likov opoldanskih senc. Punčke, ki jih je utrujenost zožila, gledajo nepremično v daljavo . .. Zopet zadoni povelje: "Pokrijte si glave!" Koraki odmevajo vtedno krepkeje, vrste so vedno bolj goste in strnjene. Oeta za četo se zlije na cesto, se zavije v oblake prahu, se priključi prednjim Četam, nakar se vsa brezkončna kolona v strnjenih vrstah vali po cesti navzdol. Tisoči, desettisoči ljudi hitijo. Ne stotnij ni več ne bataljonov ne polkov. Vsi ti ljudje tvorijo eno samo strnjeno orjaško celoto. Nešteto korakov bobni, nešteto oči gleda, nešteto src utripa,*vendar pa utripa eno samo orjaško srce. Nešteti pogledi se vsesa vajo v daljavo — kakor pogled enega samega človeka! Po zemlji se plazijo dolge, poševne sence. Za hrbtom kolone se dvigajo temnomodre gore. Oslabelo utrujeno sonce, ki je postalo proti večeru tako milostno, čepi na robu obzorja. Vozovi, koleslji, vozila z otroki in ranjenci se utrujeno pomikajo dalje. Za bežen hip se ustavijo. Nekdo jim reče: "Poglejte, vaše brate so obesili! Takšna so dejanja generalov . . ." Potem se zopet pomaknejo naprej, zopet se sliši samo škripanje vozil. Samo otroci še-pečejo boječe: "Mati, ali ne bodo prišli ponoči mrliči po nas?" Ženske se križajo, jočejo, si zakrivajo z robovi kril obraze ter si brišejo mokre oči: "Ubogi, ubogi ljudje!" Starčki stopajo ob svojih vozeh in molčijo. Tema se razgrne čez vso pokrajino. Noben drog se ne vidi več. Noč počiva na orjaških, črnih zidovih. Od obzorja do obzorja prepletajo temo nešteti bliski. Zaradi tega pa ni nič svetleje. človeku se zazdi, da se vsenaokrog dvigajo gor«?, v resnici pa so le griči. Spodaj se razprostira neznana, skrivnostna planjava, ki skriva v svojem naročju brezštevilne usodne možnosti . . . Osamel ženski krik preseka temo, da se zvezde prestrašeno zgrnejo. "Oh, da, da, da...! Preklete, od boga pozabljene živali... Poglejte, dobri ljudje, poglejte vendar!" Ženska, ki je bila kriknila, objame drog, objame mrzle noge in pritiska razkuštrane, mladostno lepe lase ob gnojno telo. Krepke roke jo komaj, komaj potegnejo od draga ter privlečejo k vozu, a ona se jim nalik kači izmuzne ter se zopet zažene k drogu. Zopet doni in polni prestrašeno noč blazno žalovanje: "Ali imate matere? Nimate sestra? čemu ste darovali svoje življenje? Kje so ostale vaše besede? Ali ni nilkogar tukaj, ki bi vas varoval in objokaval?" Zopet so jo zgrabili, zopet potegnili od droga, njen glas pa je zopet polnil tesnobno in trepetajočo noč: "Kaj delate? Sina ste mi vzeli ... Štefana ste mi pobrali, te tukaj ste mučili .. . Požrite nas vse, vse do poslednjega! 2rite nas tako dolgo, da vas bo Človeška kri, da vas bodo človeške kosti zadušile!" (Dalje prihodnjič.) Za i?ojt|« |Uvn«|« naslednika si je Mussolini isbral svojega icta grofa Galoasao C »a no (na levi), ki je bil prej minister propagande, nedavno pa mu je poveril ministrstvo vnanjih sadev. Pred par tedni ga je duce poslal v Berlin, da skuje • Hitlerjem in njegovimi ministri sporazum tn če mogoče sveso med Nemčijo in Italijo. Pravijo, da je obisk uspel in Nemčija ter Italija bosta v bodoče vodile enotno vnanjo politiko. Na desni te slike ja Hitlerjev minister vnanjih sadev baron Konstantin von Neurath. VESELJE V FAŠISTIČNIH DEŽELAH NAD USPEHI REBELOV V ŠPANIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) solini in Hitler. Anglija je že veliko popustila napram Musso-liniju, ko je poslal svojo armado v Abesinijo in jo okupiral. Anglija ni hotela vojne, le grozila je. Kako daleč bo šla evropsika demokracija s popuščanji i proti fašizmu? Kako dolgo mu bo dovoljevala koncesije za koncesijami? . Nekje mora biti meja! Ali se bo demokracija v Evropi branila s koncesijami proti fašizmu zato, ker "noče vojne"?! Prej ali slej se bodo evropske demokratične države, kolikor jih je in kakršne so po svojem demokratičnem ustroju, morale odločiti in zoperstaviti fašizmu, ako si bodo hotele ohraniti življenje. Premier Caballero je pred nekaj dnevi izjavil, da le enako disciplinirana armada je,lahko kos istotako disciplinirani in trenirani armadi. Kdor ima na svoji strani armado, izvežbano armado, tisti zmaga. Vsa znamenja kažejo, da je glavno mesto Madrid izgubljeno za ljudsko vlado. S tem še ni rečeno, da bo konec konflikta. Špansko ljudstvo je odločno, da brani svojo demokracijo do zadnjega. In kdo ve — vsak poraz vedno ne pomeni poraza! glasovi iz našega gibanja Zbral JOHN RAK OGLAŠAJTE v PROLETARCU Johnstown, P«. — John l,an-:darja za leto 1937, kakor hitro gerholc je poslal 10 naročnin na Proletarca, dalje naročilo za Adamičevo knjigo "Cradle of Life" in sporočil, da sestanki s. Pogorelca so sicer bili uspešni, poset pa bi bil lahko ve-— S. Pogorelec pošilja iz Johnstowna, kjer se je mudil na agitaciji, 30 naročnin, zraven pa večje naročilo za razne knjige. — Iz Johnsto\vna nam poročajo, da je po kratki bolezni Anton Dimic umrl za pljučnico. Bil je naročnik Proletarca ter aktiven na kulturnem polju med naprednim elementom. Zadnjo vlogo je imel v igri "Stari grehi", katere pa ni igral, ker ga je prehitela smrt. Društvo št. 600 SNPJ, ki bi imelo igro uprizoriti dne 14. novembra, jo je vsled tega moralo preklicati. Cleveland, O. «— Soc. pevski zbor Zarja bo praznoval svojo 20-letnico na Zahvalni dan (Thanksgiving day) dne 26. novembra. — Frank Knafelc, tajnik društva 257 SNPJ, je naroČil 25 izvodov Ameriškega družinskega koledarja. Ivan Babnik je poslal nekaj oglasov za koledar, obenem pa pravi, da j.ih v kratkem pošlje še več. Bellingham, Waih. — George Gornik se je odločil, da bo dolge zimske večere prebil s čitanjem. Naročil si je Adamičevi knjigi "Grandsons" in "Cradle of Life", zraven pa knjigo "Zgodovina slovenskega naroda". Springfield, III. — Joseph Ovca je na delu, da pomnoži število naročnikov Proletarcu v svojem distriktu. Zadnje dni je poslal dve naročnini. — V soboto 14. novembra bo njihov klub št. 47 JSZ priredil domačo zabavo v Slovenskem domu. We*t Allia, WU. — Joe Radelj se je dne 25. oktobra mudil v Chicagu, kjer je posetil jesensko prireditev kluba št. 1 JSZ. Predno se je vrnil, je kupil pet izvodov Adamičeve knjige "Cradle of Life" in poroča, da je že vse razprodal. Vincent Pugelj je poslal par oglasov za Družinski koledar in 6 naročnin Proletarcu, zraven pa omenja, da jih v kratkem pošlje več. Chicago, III. — Soc. pevski zbor "Sava" se živahno pripravlja za svoj jesenski kon- bo izšel. On in John Kržišnik sta šla na delo, da pridobita Proletarcu kaj naročnikov, pri tem pa sta naletela na brezbrižnost. l>e tu pa tam se zanimajo za list, ki se bori za delavske interese. Cleveland, O. — Na shodu kluba št. 27 JSZ dne 7. nov. je bila nabrana v podporo Proletarcu vsota $16. — Tu se med slovenskimi društvi in klubi vrši akcija za zbiranje prispevkov v pomoč delavcem v Španiji. — Soc. pevski zbor Zarja se pripravlja na svoj jubilejni Lep uspeh prireditve kluba JSZ v VVauke-ganu VVaukegan, III. — Prireditev kluba št. 45 v nedeljo 1. nov., na kateri je bila vprizorjena veseloigra v treh dejanjih "Glavni dobitek", je moralno in gmotno dobro uspela. Udeležba je bila obilna, posebno če se pomisli, da ni bila ta prireditev skoro nič oglašana. O vprizoritvi igre je bilo podrobno poročilo v prejšnji številki. Prebitek znaša kakih $50, kar! je v naših okolščinah lepa vsota. — Poročevalec. Jubilej "Zarje Cleveland, O.—Na Zahvalni dan v četrtek 26. novembra slavi soc. pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 J9Z, jubilej dvajsetletnice. . Ustanovljen je bil v kritični medvojni dobi, ko je reakcija, podpihovana od magnatov mu-nicijske industrije in drugih koncert, ki ga priredi na Za-, profitarjev, nahujskala veliko hvalni dan. — Rose Jurman je prispevala Proletarcu v podporo $10. La Salle, 111. — Shod klubov št. 3 in 4 JSZ dne 1. nov. je imel veliko udeležbo. Glavni slovenski govornik je bil Joško Oven. Milwaukee, Wi*. — Leonard Alpner je poslal 16 oglasov za koledar in dostavlja v svojem pismu, da jih v kratkem pošlje še več. V prejšnjih letih je navadno s. Pogorelec pomagal miluauškim in westalliškim so-drugom pri nabiranju oglasov, tako da sta bili ti dve naselbini vselej dobro reprezentirani v koledarju z oglasi. Letos s. Po-gorelcu vsled njegove vzhodne agitacijske ture tega še ni bilo mogoče storiti. Pride pa tja ta teden. — V nedeljo dne 29. novembra se bo vršila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v S. S. T. dvorani. Vabijo se vsa društva in klubi, da pošljejo svoje zastopnike. Popoldne se bo izvajal program, na katerem bo sodelovala waukegnnska dramska skupina. Little Fall., N. Y. — Frank Petavs je nabral $3.55 med prijatelji in simpatičarji v sklad španskih braniteljev demokracije. Imena prispevate-Ijev bodo priobčena prihodnji teden. Detroit, Mich. — Društvo št. 121 SNPJ je dalo Prosvetni matici JSZ vse priznanje in sodelovanje s svojo prireditvijo v korist tej ustanovi. Domača zabava se je nad vsa pričakovanja dobro obnesla in ves čisti prebitek je šel v korist Prosvetne matice. Sheboygan, Wis. — Frank večino ljudstva zoper socialistične organizacije vobče in še celo konservativne unije so bile ljuto napadane. V teh težkih, za zavedne delavce mučnih razmerah, je nadaljeval klub št. 27 JSZ kulturno delo pod okriljem pevskega zbora "Zarja", ki si ga je ustanovil 1. 1916. Ta pevski zbor se je razvil v enega najboljših, in slovil je za najboljši slovenski pevski zbor v Ameriki. Delali smo zanj idealno in mu pridobili pevskih moči, na katere smo bili vsi ponosni, in vsi člani in Članice kluba so delali za uspeh vsake "Zaijine" prireditve. V dobi "prosperitete" so nastale nove težave. Mnogim je izgledalo, da "dobrih časov*' ne bo v tej deželi nikdar konec, da smo vsi z vsem preskrbljeni, in da je socialistično gibanje raditega nepotrebno. Zadostujeta dve že vladajoči stranki, socialisti pa so tistim ljudem, ki hočejo kaj postati, le še v oviro. Prišla pa je kriza in postavila vse take domneve na glavo. Toda v našem -zboru in s tem tudi v klubu se je pričel spor s posledico razkola v »boru. Da-li je bilo tudi kaj krivde na naši stranic koliko in v čem, v tem dopisu ne bom o-bravnaval. Večina naših članov je mnenja, da smo zastopali .vseskozi korektno stališče v smislu delavskih načel in naših pravil. Konstatiram le, da je "Zarja" dočakala 20 letnico in da gre pomlajena z novimi močmi v tretje desetletje. Rojaki v Clevelandu in v sosednih naselbinah, pridite na naš jubilejni koncert, v "družino Zarjanov"! Vrši se, kot omenjeno, na naš običajni datum na Zahvalni dan v četrtek 26. novembra. Prijatelj *oc. "Zarje". Angleški delavci proti redukcijam dole Več kot dva tisoč angleških brezposelnih je zadnjo soboto korakalo v London, da protestirajo proti*znižanju dole ali relifa. Prišli so iz oddaljenih krajev od 400 do 500 milj. V Londonu se jim je pridružila velika armada 250,000 delavcev in delavk, ki so se zbrali na masnem shodu v Hyde parku. S tem hočejo opozoriti oblasti, da podvzamejo korake, da se da delavcem delo in zaslužek ali pa zadostna podpora. MOBILIZIRANJE ZA 'SVETO' VOJNO PROTI KOMUNIZMU cert, ki se bo vršil v nedeljo fttjh njkdar ne pozabi aRitirati 22. novembra v dvorani SNPJ. Sodeloval bo pevski zbor iz Waukegana in pričakuje se bogat spored. — V soboto 14. novembra se bo vršila mladinska konferenca za tukajšnje okrožje. Vabljeni ste, da se je udeležite. Vršila se bo v Slovenskem delavskem centru.—Klu-bova redna mesečna seja bo v petek 27. novemb^. Po seji bo razprava o splošnem delavskem položaju. Diamondville, Wyo. — Ant. Tratnik piše. naj mu pošljemo 22 rz vodov Družinskega kole- za naše publikacije. V zadnjem pismu je poslal 5 naročnin na Proletarca. Da bi imel več posnemalcev! Ameriški družinski koledar. Ali ste že poslali svojo naročnino za koledar? Apeliramo na klube, da se organizirajo in pripravijo za razprodajo koledarja. Pridobivajte naročnike med prijatelji in simpatičarji sedaj! Potrudimo se, da bo letošnja koledarjeva cirkulacija prekosila vse prejšnje! (Nadaljevanje s 1. strani.) Italiji in njenemu dučeju dolga zmagovita leta, kajti civili-zalija vsega sveta črpa večno luč rz krščanskega Rima." . Na nasprotni strani trga pa je visel ogromni napis "Ustanovitelj cesarstva." Te čnke so bile devet čevljev visoke. Tako je bil Mussolini hkrati poveli-čan kot imperialist, nosilec križa in "večne luči" iz krščanskega Rima. Nihče ne bi dosti porajtal za njegov govor pred to katedralo, če ne bi bil on poglavar države z okrog 40 milijoni prebivalcev in poveljnik vojnega a-parata, ki je eden najjačjih na svetu in pripravljen vsak hip udariti. Njegov sporazum s Hitlerjem je razviden tudi iz sledečega stavka: "Čas je že, da opravimo s komunizmom. Komunizem ni drugega kakor nadkapitalizem države, zanesen v najodvrat-nejše ekstremnosti." Jugoslaviji, čehoslovaški in morda tudi Rumuniji, če ne postane medtem fašistična, pa je zapretil: "V podonavju ne more biti miru, dokle;* pravice Madžarske ne bodo priznane, uveljavljene in respektirane." Svojo komedijo je zaključil z iizjavo, da je ni dežele, v kateri bi bila prava, konkretna, učinkovita demokracija realizirana toliko, kakor je v fašistični eri Italije. Zares za smeh, ako bi Mussolini ne bil tako nevaren, pro-vokatorski klovn, ki misli le, kako in kje bi začel z novim osvajanjem. Želodčno zdravilo iskreno priporočano Pri vseh drugUtih Chicago. IH- — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mra. Susanna Pavlua." Ne preizkužajte a kakimi drugimi odvajalnimi aredatvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokaza* lo. da j« najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. i — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — * ' Trlner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, I1L I Send me a free setnple. Name ......................... AdHrcss ............................. Socialistična volilna zmaga na Norveškem l oii ali o ta f t Soc i* ii« tom manjka samo pet mandatov do nad polovične večine Volitve v norveški storting (parlament) »o se vršile 19. oktobra ob ogromni volilni udeležbi. Od »kupno 150 mandatov dobe: Delavska stranka konservativci agrarci liberalci manjše stranke 71 36 18 23 2 (69) (30) (23) (24) ( 4) 150 (150) Zopet prihaja iz severa vesela vest za mednarodno socialistično gibanje. Norveška delavska stranka je pri volitvah v parlament izvojevala svojo novo veliko in pomembno zmaigo. Po volitvah v Finski, na Danskem in v Svediji je pokazala tudi Norveška, da demokratični socializem v severni Evropi neprestano napreduje. Zmaga norveške delavske stranke je tem pomembnejša, ker jo je izbojevala po enoletnem vladanju in to v koaliciji z neko meščansko skupino, kar jo je znatno oviralo v izvajanju njenega programa. Delavska stranka je prevzela vlado v dobi težke gospodarske krize, ki so jo meščanske stranke spretno izrabile za gonjo proti parlamentarizmu, ki jo opažamo povsod, kjerkoli postane delavstvo močen in odločujoč faktor. Delavska stran ka na Norveškem pa je bila kos položaju. Vodila je zamr šeno gospodarstvo in je z , novim programom, v katerem predvideva postopno izvedbo načrtnega gospodarstva in nacionalizacijo kredita, stopila pred volit c*. česa vse niso podvzele reakcionarne meščanske stranke, da bi potolkle delavsko stranko. Kot posebno strašilo za plazenje volilcev so uporab ljale komunistično nevarnost in pa Trockega, ki mu je vlada dala* zatočišče, vsled česar je prišlo tudi do spora z Moskvo. Popolnoma poraženi so izšli iz volitev fašisti, ki so šli v volitve kot "narodni skup". To je sedaj njihov drugi popolni poraz v tej deželi čiste nordijske rase, ki bi po mnenju hit-lerijancev morala biti nosite-ljica fašističnih idej kljukastega križa. Komunisti so kandidirali sa- mo v dveh okrajih, vendar po dosedanjih poročilih niso dobili nobenega mandata. Kako se bo razvijal politični položaj za naprej, ali bo osta-a delavska stranka na krmi-u in ali bo obnovila koalicija z levo skupino kmetov, se še ne ve. Vsekakor pa je zmaga norveške delavske stranke za evropsko socialistično gibanje velike moralne vrednosti. Tem bolj, ker zaznamuje ves evropski sever nagel razvoj v prav-cu socializma. Med tem ko se reakcionarji v srednji in južni Evropi trudijo, da vduše demokracijo in zadavijo socializem, so severni narodi s svobodnim glasovanjem zaprli pot v svoje dežele fašistični kugi. Zmagoviti pohod socialističnih strank v severnih deželah naj nas ne samo navdušuje, ampak tudi podžiga, da se bomo iz tega učili in temu primerno usmerjali naše delo: za socializem! * Norveška delavska stranka je pripadala do leta 1923. komunistični internacionali, potem pa je iz nje izstopila. Po svoji naravi je torej radikalne-ja kakor danska ali švedska. Socialisti so že leta 1927 sestavili manšinjsko vlado, ki so jo združene meščanske stranke vrgle v 14. dneh. Stranka pa je napredovala, ker je odločno nastoipala za interese tovarniških delavcev, kmetiških in gozdnih delavcev, malih kmetov, ribičev in delovne inteligence v izrecno socialističnem duhu. Norveška delavska stranka še sicer ni v delavski socialistični internacionali in to v zmi-slu posebnega dogovora z ozirom na razvoj norveškega delavskega gibanja. Vsekakor je pa pričakovati, da se priključi internacionali, kakor se je že zveza strokovnih organizacij priključila strokovni zvezi, ker se programatično ne razlikuje več od internacionale. Skandinavija je zgled za konstruktivno politiko demokratičnega socializma. Enako politiko ima tudi norveško delavsko gibanje ter je pričakovati, da se bo po tem zgledu morala ravnati socialno-demo-kratična politika po vseh deželah. — Delavska Politika. POMEN STROJA NA ŽIVLJENJE LJUDI V DANAŠNJI DOBI Dne 30. oktobra je umrl v Chicagu sloviti ameriški kipar Lorado Taft. Znan je tudi našim čitateljem, ker je bilo precej njegovih del priobčenik v Ameriškem družinskem koledarju. SOCIALNO ZAVAROVANJE, KI GA VODI IN JAMČI DRŽAVA, JE ZA DELAVCE NAJBOLJŠA VARNOST | stroj!—Kdo -bi si še pred i nekaj desetletji upal resno I prerokovati, da postane glav-(ni delavec v vsakem obratu stroj, delavci pa le pritikline, koleščki v mašinah ogromnih jeklenih kolosov, v kupih žic in cevi! Večni nezadovoljneži in sit-neži pravijo, da ni človeštvo pravzaprav od sivih dob neznane pretek+osti pa do današnjih časov nič napredovalo, ker se v današnjih dneh prav tako neumno kolje in ubija kakor takrat, ko je bilo še barbarsko. Taki nadležnti kritikastri pa vendar nimajo prav. Da se človeštvo mrcvari, je sicer resnica; ali treba je le priznati, da se je metoda ubijanja naravnost čudovito razvila, in če bi kateri izmed starih faraonov, če bi bil v zadnji vojni kakšen Xerxes, Hanibal, Caesar ali Aleksander opazoval moderno bitko v Flandriji, na Ruskem ali pa v Srbiji, ne bi bilo njegovega strmenja ne konca ne kraja. Stara grška falamga je veljala za sijajen iprodukt vojne taktike; danes bi bila taka formacija naravnost smešna in nekoliko šrapneiov bi zadostovalo, da bi jo uničili. Katapulte, ki so jih rabili za naskako-vanje zidov, so bile čudeži tehnike; v primeri z današnjimi ogromnimi topovi in možnarji so bile otročke igračke. Napredek uničevalne tehnike na suhem, na morju, v zraku, je tako ogromen, kakor je ogromna pomnožitev mrtvih in pohabljenih v moderni vojni. r Ena izmed dežel, ki ima idealno socialno zavarovanje, je čehoslovaška republika. Podporne organizacije ao v nji ne Zanimiva proslava društva "V boj" ma, drugo polovico pa delodajalec. Starostno renti dobi zavarovanec, ko doseže 65. leto staro-potrebne. Delavci so zavarova- *ti. če pa postane pred 65. leni za starostne pokojnine, pro- tom invalid, da ne pride na tre-ti brezposelnosti, za slučaje J tjino svojih prejšnjih dohod-bolezni in smrti, vdove preje- kov, potem dobi rento (inva-majo podporo za vzdrževanje lidsko) pred 65. letom, sebe in otrok, matere so dele-, Dalje dobi vzgojni pritfpe-žne posebnih podpor in vrh te- vek za deco (do 17. leta), če ga so delavci deležni še raznih pa penzijonist preje umre, do-drugin zavar"** lninskih ugod- bivajo sirote eno petino očeto-nosti. in tudi materine rente, ako Kaj nudi zavarovanje čehoslo- oba starša umrjeta. V tem pri-'stopilo je poleg njega tudi ne-vaškim delavcem meru se še sirotam od 14. leta kaj drugih pionirskih članov Starostno zavarovanje v ČSR naprej zviša r&nta po starših tega društva, je dobilo zakonsko moč 1. ju- ; od 50 odstotkov. Penzijo sirot lija 1926. in obsega vsako ose- dobivajo enako adoptirani Cleveland, O. — Eno najvažnejših društev v SNPJ je col-linvvoodsko "V boj", ki ima v nji štev. 53. Prošlo nedeljo je slavilo v S. D. D. jubilej 30-letnice. Eden glavnih ustanoviteljev tega društva in prvi inicijator zanj je Joe Kunčič, ki se je v mlajših letih veliko udejstvoval tudi na našem delavskem političnem polju. Na tej slavnosti je govoril, kako so orali ledino v onih letih. Na- in tudi intenzivnejše se je pečala ž njo. In tukaj ni treba šele zahtevati, da naj stroji prevzamejo človeško delo, kajti prevzeli so ga že povsod, kjerkoli je bilo doslej moigoče, in z novimi iznajdbami ga prevzemajo še nadalje, posebno pa so se v sedanji krizi na ipo-1 j u izpopolnjevanja strojev potrudili, četudi je delavcev, ki so v rezervi in bi radi zagrabili za "job", na milijone! Mladih in starih! Izvežbanih in neizvežbanih! Stroj je v kapitalistični družbi nesreča za delavca,—namreč v slučaju, če se ga radi f troj a odslovi. Baš to pa je namen stroja v ekonomski uredbi, ki sloni na profitu in obratuje edino le, ako imajo od tega gotovi privatniki zadosten dobiček. Stroji služijo torej ve-pfemen;ita vojna nemo-go- dno le interesom onih, ki stroje vinčenke ne zadostujejo; posedujejo. V kapitalistični družbi stroj ne more olepšati življenja človeštvu, ker ne slu-žu človeštvu temveč le njenemu lastniku-kapitalu. Dočim bi bile mašine v pravični uredbi blagoslov za delavce, jih danes mečejo na cesto in s tem v prezposelnost in obuip. Stroj prinaša blagoslov onemu, ki ga ima in ki razpolaga z njim. Dane« je to kapitalist. Kadar pa bo ljudstvo v celoti posestnik strojev, tedaj bodo le njemu prinašali blagoslov. Tedaj ne bo več človeških delovnih živali. Stroj pod kapitalizmom služ;i profitu. Stroj pod socializmom pa bo služil vsemu človeštvu enako. V družabni lasti bo družabna korist. —- 1 Wj II E D X O ! TA MICNA, UPORABNA bo v ČSR, ki se uči kakšne obrti ali pa si služi svoj kruh kot najeta delovna sila. Podlaga starostnega zavarovanja je bolniško zavarovanje. Po 60. dneh boln. zavarovanja dobi zavarovana oseba legitimacijo (osebne identitete) kot potrdilo, da je odslej tudi zavarovana za starost in onemoglost. Polovico prispevka plašča sa- agitatorji \A »ELIT Nspol-indirektna čaAa, 3 luči na »vznike in patentirana nočna luč vdelana v podnožje svetilka. Izbira med tremi vrstami okraskov — na roko ftivani svileni senčniki Ta izredna svetilka za boljši vid, ki se prodaja za samo $19.95, ima več velikih posebnosti. Nudi pravo, primerno luč za vse prilike brez blišča ali globokih senc. Oglejte si jo na razstavi v vaši Public Service trgovini. SAMO $1 NAPLACILA Ostalo metel no s valim računom aa elektriko. V kritje obresti in drugih izrednih ntroikov rafunnmo nekoliko viije etne onim, ki f Oil-plaiili tui kupljene »vetilke ni*o točni. Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletar-ca, so štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. VIII. IZKAZ Public Service Company OF NORTHERN ILUNOIS Chas. Pogorelec, na agitaciji 77 Anton Jankovich, Cleveland. O. 27 »* John Langerholc, Johnstown, Pa............;.......................12 Joseph Ovca, Sprin gficld, III. 11 Leo ne r d Alpner, Milwaukee, * Wis. 10 Anton Zornik, Herminie, Pa. 8!i Frances Zakovsek, No. Chicago, III. 6 Anton Sular, Arma, Kansas 6 Frank Zaitz, Chicago, III.....6 Vincent Pugelj, W. Allis, Wis. 6 Frank Stih, Sheboygan, Wis. 5 John Jereb, Ročk Springs, Wyo. 5 K. Erznoinik, Red Lodge, Mont. 5 Ilija Bubalo, Johnstown, Pa. 4 John Tancek, Girard. O. 4 John Teran, Eljr, Minn......4 Anton Blasich, Fontana, Calif. 3 Kristina Turpin, Cicero, lil..........3 Bartol Yerant, W. Aliquippa. Pa Z Fred A. Vider, Chicago. III. 2 Tony TomsiČ, Oaklend, Calif. 2 Frank Boltezar, Pueblo, Colo. ... 2 John Rak, Chicago, lil. ..... 2 Joseph Snoy, Bridgeport, O. ... 1 Mike Krultz, VVillerd. Wl». 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 215 polletnih naročnin. Prejšnji ii« kaz (4 tedne) 132«*. (posinovljeni) in nezakonski otroci in ako teh ni, potem pridejo na vrsto vnuki in vnukinje. Dižava prispeva k penzi-jam sirot še manjše letne zneske. Vdovska renta znaša polovico penzije moza oziroma žene. Če pa je vdova ali pa vdovec bolan in navezan na oskrbo drugih oseb, potem se mu vdovska renta za 50 odstotkov zviša. Država tudi tu prispeva letno manjši znesek. Dekleta po čakalni dobi (po 100 vplačanih prispevkih) imajo pravico na ustrezajočo doto, če se poročijo. če kdo umrje pred čakalno dobo, imajo dediči pravico do odpravnine. Za čas aktivne službe v vojski plača za zavarovanca država prispevke v celoti. Vse upravno delo glede starostnega zavarovanja je prevzel aparat bolniških blagajn. Zbrani denarni viri starostnega zavarovanja služijo za zidavo bolnic, klinik, sanatori-jev, za komunalna posojila itd. Starostno zavarovanje delavcev je ena največjih pridobitev čehoslovaške demokracije. Citajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi. Program je bil zelo pester. Otvoril ga je in oznanjal predsednik društva Frank Barbič. Glasbene točke so predvajali, godba "Bled", ženski kvartet soc. pevskega zbora "Zarja". Frank Slejko na violino, sestri Sežun, kvartet Vadnals, "Ja-dranov" moški kvartet in Bar-bičev trio. Izborna je bila živa slika o pomenu društva "V boj" in SNPJ. V tem prizoru je Ed-vvard Slejko deklamiral F. Zaj-čevo "Dokler si moč". Napravil je na navzoče močan vtis. Ukrajinski plesalci, ki so nastopili v 7. točki sporeda, so sijajno dokazali, da so res ukrajinski plesalci. Večino glasbenega dela sporeda je spremljala na klavir gdč. Artel. Govorniki so bili Frank Barbič -k uvodu slavnosti in o zgodovini društva; John bokar, predsednik društva št. 614 S. N. P. J., ki je nastalo na iniciativo društva "V- boj"; Leopol-dina Vozel, predsednica društva "Svoboda", ustanovni in pionirski člani, in Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Udeležba je bila obilna in po 4. uri so morali novodošleci stati, ker ni bilo več sedežev. Po programu se je vršila plesna in prosta zabava v obeh dvoranah. — Poročevalec. Vojna je bila nekdaj velik pretep; dandanes je to organizirana morilna industrija, in tudi na boj&ču zmaguje stroj. Orožje od male repetirne pi-štoljc pa do velikanskega oblegovalnega kanona je ma^ineri-ja. Z mečem je včasi vojščak v vsej vojni ubil enega človeka; s strojno puško jih sedaj v eni minuti lahko pomori tucat in še več. Karkoli je ustvarila tehnika, vse je v službi boga Marta, vse pomaga na kakršenkoli način, direktno ali pa indirektno ubijati in uničevati. Toda čeprav je videti, kakor da je vojna danes kakor v dobi trogloditev zopet najvažnejše opravilo človeštva, je vendar tudi še nekoliko mirnega dela na svetu. In potrebno je tako delo — navsezadnje že zaradi tega, ker bi bila brez njega celo ča. Sv treba je za vzvišen posel mo-ritve tudi hrane, obleke in takih prostih, prozaičnih reči. Tudi v teh opravkih zmaguje stroj na celi črti. V pisarnah, kjer so včasi rekli, da si morajo klerki beliti glave, dela danes najtežja računska dela stroj. Klerk le pritiska tipke številk in mašina mu računa. Celo v poljedelstvu, o katerem so ljudje dolgo mislili, da ostane do konca dni prihranjeno človeku in živini, nadomešča stroj bolj in bolj ročno delo. Ozrimo se v južne države, kjer je bilo vposleno na bombažnih plantažah na tisoče delavcev. Inženirji so dolgo pra-kticirali, kako bi naj tudi obiranje bombaža opravljal stroj. Uspeli so, kakor so uspeli na žitnih poljih, kjer stroj žanje in mlati ob enem. Včasi so morali posestniki obsežnih zemljišč najeti nič koliko delavcev, kajti vse obdelovanje se je vršilo z ročnim orodjem. Danes jim isto delo vrše stroji.. Gospodarji se hvalijo, da so stroji veliko boljši način, prvič, ker ne nagajajo, kadar je največ dela, kakor so nagajali delavci, posebno še dokler je bila na farmah unija I. W. W. močna. Tedaj so navadno v naj kritične jšem momentu, ko je bilo treba hiteti na vse pretege, če se je hotelo pridelku obvarovati vrednost, dogajalo, da so se delavci u-stavili in predložili zahteve. Prišli so izpopolnjeni stroji in storila konec "unijskemu terorizmu", kakor so zahteve težakov označevali posestniki. Če je celo v agrikulturi tako, da opravljajo stroji lahko delo namesto človeka, velja to še veliko bolj za industrijo-Vsakdo naših rojakov, ki je bil uposlen v različnih obratih recimo pred dvajsetimi leti, lahko ve, kako dalekoseine so razlike v načinih produkcije, ako jih primerjamo z onimi iz prejšnjih časov. Ako je tehnika zrevolucionizirala celo obdelovanje zemlje s pomočjo vsakojakih strojev, velja to še veliko bolj za industrijo. Te se je tehnika veliko prej polotila Veselica društva št. 211 SSPZ Gowanda, N. Y. — Tukajšnje društvo št. 211 SSPZ priredi domačo zabavo v soboto 14. novembra v spodnjih prostorih SND. Servirale se bodo domače klobase in za plesalce bo igrala domača godba tako veselo, da se bo lahko vsakdo zavrtel, če ga bo volja, kajti to bo naš večer Martinove sobote. Vabijo se vsi rojaki in rojakinje, ker za nečlane in nečlani-ce je prosta vstopnina. Pričetek zabave ob pol 8. zvečer. Pridite in se z nami zabavajte! Kadar pa bo vaše društvo imelo Svojo zabavo, bomo gledali, da vam poset vrnemo. Torej na svidenje na Martinovo soboto na domači zabavi društva 211 SSPZ v Slov. nar. domu. John Matekovich, tajnik. Volilne stave Volilne stave so v prošlem volilnem boju znašale, kakor so izračunali brokerji, $6,500,-000. PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 2Nt STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NsAl votnikl pobirajo perilo no vsem mestu, Ciceru in Berwynu In dovsiajo čiste prt na dom TOTNA POSTREŽBA DELO JAM^ENO Telefonit CANAL 7172-7173 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURb: At 3724 W. 26th Strani 1:80—3:30; 6:30—«:30 Dsiij Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 W«dnesday and Sundaj by sppointments only Residence Tel.t Crawford 8440 If ao answer — Call Austin S700 Samo število ne šteje Tanki, najnovejši aeroplani in druge modeme morilne priprave so fašistom v Španiji o-mogočile vzeti pretežni del dežele ljudstvu in jo znova osvojiti za zasužnjevalce. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNI* "PROSVETA" Stane za celo leto $6.00. pol leta #3.00 UstanavljajU nova druMv«. Deset članov (le) je treba »» novo druitvo. Naslov is Uft I' xa tajniitvo Je« 2657 S. Lawndale A**-CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ANGei-O CERKVENIKi DVOJNIK zgodba vojnega ujetnika SREDISCE MORNARSKE STAVKE Nadaljevanje.) _ gaj mi ni nič, mk- Vrata so se na od- ste i* j »rk Polkovnik Miiller. Za njim mk nodde«tnik. čigar pogle i jI bil Bereninija tako zbegal, poddesetnik se je opiral, na fapjlje. Pučasi sta stopala mi-ao. Oba -"ta močno opozorlji-vo zrln vanj. _ Ali razume ujetnik nemški je vprašal polkovnik se- «lro Heb. _ Razume, go-pod polkovnik. Gospo i capitano, kaj ste v civilu? _ Profcstr nemščine, ma- ttnatike in fizike, za nižje razrede srednje .šole tudi la-tiašcine, gospod polkovnik. — Kje pa? — V ' poslednji dobi, preden sem se moral obleči v vojsko suknjo, sem poučeval na dlkl&kem liceju v MtTanu. — Kako ie počutite tukaj? — Prav dcbro, gospod polkovnik. Polkovnik se je za spoznanje porogljivo nasmehnil. — Me zelo veseli! N»to je salutiral ter odšsl. Poddesetnik je kapitana še e«krat pogledal. Kakšen hudič Ka je danes prinesel? se je- hudoval praporščak. 2e pol leta sem tipkaj, pa ga do danes še ni bilo sem. Hela je močno pobledela. {teren.ni je šele v tem trenutku spoznal, v kakšni nevar-w»ti je. Pozneje, ko je Dukovic ves božji dan silil vanj. mu je povedal. kakšna smola se ga Mi. — Strela! ta je pa res lepa! je praporščak glasno premi-iljeval. Hudičevo slaba vam capitano moj! — Kaj bi vi storili na mojem mestu ? — Bežal bi, dokler je še tu. — Bežali bi? Pa če bi vas potom ujeli? { — Kdor se odloči za beg. ne misli, da ga bodo ujeli. Kdor misli, da bi ga utegnili ujeti, pa vseeno zbeži, je že ujet! — Kako naj zbežim in kam naj zbežim? — Te^a vam res ne morem Povedati. V takem primeru je najiboljse, če si človek sam pomaga. Letos spomladi se je m<)j prijatelj naravnost čudežno redil. — V podobnem primeru? — V bolj kočljivem, ne sa-®Q v podcbnem. Na Dunaju »v* skupaj študirala. Prvi dan, ko je prišel na fronto, je prebegnil k Srbom. Ob strahotnem umiku Srbov čez Albanijo je bil nekje pri Nišu težko i^jen ter ujet. Neki njegov »tolec — Italijan iz Trsta — fa je ovadil. Pozneje, ko je Preval, »o ga obsodili na smrt. Vodili so ga na morisce. Kazmere v tistem kraju mi nl-80 4obro znane. Zgodilo pa se j« nekje na Hrvatskem. Pra- | vtti so mi, da so ga peljali ob sestmjneki reki, menda ob Savi, na strelišče. Za stotnijo Je pridrvel polkovnikov avto. Cesta je na tistem mestu zelo ozka, struga reke pa zelo globoka. I Vojaki so se stisnili deloma k strmini na levi, deloma k ograji nad reko na desni. Njega so porinili na desno. Ta trenutek je obsojenec izrabil. Strmoglavil se je v globino. Ko so se zavedeli, ni bilo t več nikjer. Utonil je, so menili. Sredi Save je plul parnik. Pozneje je sporočil prijate- ljem in znancem, da je preplaval pod vodo na drugo stran parnika, ter tako zdi žal v se oprijel zavarovan vodi. Pisal neke vrvi do mraka je iz Ode- ol ll fam se. Naključje in sreča. — Vse v življenju je naključje in sreča. Pri va* je danes možnost pobega znatno o-laj sana. Straže okrog bolnišnice so zelo redko posejane. Na vas trenutno najbrž niti ne pazijo. — Saj vendar nisem tisti, za katerega me imajo. Kak o bi mogli ustreliti človeka, o katerem ne vedo, če je kriv ali ne. — Ne bodite naivni! Ali ne veste, za kaj gre? Gre za obstoj monarhije! Poka. prijatelj, na vseh koncih in krajih poka. — V Italiji ni bolje! — Rad vam verjamem. Tudi v Italiji bi s kakšnim svojim tako zvanim izdajakfevm ali tudi samo namišljenim izdajalcem prav tako ravnali, kakor ravnajo z vami tukaj! Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi vojaške oblasti vsakemu prebež-niku in izdajalcu verjele, da on ni on, marveč nekdo drugi! Kaj bi na?:talo iz armade, iz železne discipline, iz brezpri- Pomoli v San Franciscu, kjer »o dne 30. oktobra sr ta v kali pristaniški delavci in mornarji. V skladiščih in na ladjah je ostalo sa 40 milijonov dolarjev rasnegs blaga. Mnogo se ga je »kvarilo, posebno iivila. Vladni posredovalci »o si prizadevali spor izravnati še pred stavko in pozneje, toda družbe so odgovorile, da zahtev stavkarjev ne morejo sprejeti. — Jaz sem vedno si m pat i-! ziral s socialisti, — Ali ste se od njih naučili i tolikšne neodločnosti? se je posmehoval praporščak., — Saj ni-em bebec, da bi šel z glavo skozi zid! — M tite se! Premišljevanje ni > -elej dobro. Odločite u- vendar! Berenini je umolknil. Začel je spoznavali, da se bo silno težko izmazal. Kamorkoli je pogledal, vsepovsod je videl le deset puškinih cevi, naperjenih na svoje prsi. Videl je zamah #ostre sablje. Strel. Okrvavljeno telo. Zaman si je skušal dopovedati, da se ne bi mogla zgoditi takšna krivica niti kje v Afriki. Odeja ga je tlačila, kakor da je bila iz samega svinca. Pomislil je na svojo preteklost. Vsa njegova preteklost je bila posuta s cvetlicami, bila je <4 Father" Coughlin se je umaknil Znani radiopridlgar "father" Coughlin je zadnjo soboto po radiu naznanil, da se umakne s politične ppzornice, ker je ta ko strahovito pogorel pri pro-j soboto preselila v mesto Valen-šlih volitvah. Obenem je posiai mnenja, če se vladi posreči odbijati fašiste okrog Madrida še za teden drvi, bo pomenilo, da je fašistični general Franco sicer dobil bitko za posest Madrida, ni pa dobil vojne. Our la»L meeting of the Kukoni wu* more or le™ unumjal. It »eemed moro lik«* a rett period Xrun our regular grin I at program work. First, we talk "d of how an 1 what*we rhoull d ) to raise *ome funds for our llttl • trea ury, Then, the me«bera ex-pre ed their dertre to go placaa an \ lo thingn; ij. go viait the Tribun« uare; the Art Institute; thn Ai|ut-rium; and Field'.«* Museuin. We will try our hardeit to mak« these trip* in the near future. * Our last prcvidential elestion wn di«(.tiFnej at length.' Vou'd be *ur-P rise d how intelligontly our mem-bera (an expreti them-elves. They told v\ hat ali h*i J hapo?ned in th * *choa!s before election. Some even a much as told their friend* how de-plorable the corditions are und;*r Pr. hdf rt Roosevelt and that it i vvould take a Social i »t a.lministration to m-oompli h comethinif gooi for Urj vvorker«' and their children. * "Castles In Spain Are Falling Dowr" proved to be an interestirg i*tory for our'members. It deseribe 1 ! ali »Sout the fall of Alča^ar an l about the German planeš aiding the rebel« trying to win the civil wir novv going on in Fpain. This dis?m-ion was v««ry timely because'Spain is making the headlines of aH newn* papers every day. e Undfr the direetion and piano ac* ?ompaniment of Mitsi Oven, we hav • i learned a nevv labor song,—"Funeril Son«r" of a Russhn R ? volu tion ist. Do ' vou re member Mr. Greene, the negro baritone soloitt i«anir that number at the Campaign Rally? Mass singing is vvell likrd by our members and vve are going to have more of it. * By next Saturday we hope to have a good portion of the program out-lined for the Chrirtmas Party of th? SNPJ Federation of Chicago. The Falcons have been asked to partici-l ate . . . The program vvill consist of sev?ral individual numbers and also a rhort play, vvhirh vvill be more than likely in Slovene. We can't teli you anpmore! VVatch these columns for further details. Oh, yes, the date is Dec. 20th, at the SNPJ Audito-rium. i The Red Falcons of America aiif-fers from other chWdren's groups In hal it ia an orgitniiation of i^rk* er's children baeed on th« ideals of *he Labor and Socialint movement. Since t+iere are eertain conditions Ihat confront vvorker'* children that other children do not face, we must take cognizance of there condition* and utilize them to further our vvorking class education and build our or- ganisation. VVhat are the problems that vvorkers' children face? 1. Because their parent« are poor, many chiidrcn muat forego school and vvo.-k a.< bootblacks, new£boys, on the farm* and in factories. i. In the cities they inuH liv« in miserable tenements and sluma, in 'he country they must live in miserable hovels. 3. They muitt play in crowded ytnet», vvith automobiles on aH sides because there are not enough play-grounds. 4. Because of malnutrition, they are too weak to stui re-actionary patrioti»m now taught in the achools. * Next vveek vve vvill Kart a nevv se-rial i«tory. Watch for it! Three cheers for the Falcons! Friendihip! Frances L. Rak. - 1 ■ " 1 1 ." mes soboto zadevi public list! Le včasih tako mislim, kakor mislijo socialisti. Ali ne veste, da sem Srb? Ali ne veste, kaj pomeni v naši monarhiji biti Srb? To pomeni: biti nihi-lfet, anarhist, atentator! Pomeni: zanikanje vsega obstoječega, strastno sovraštvo do vsega, kar poskuša ta bolni organizem še nekoliko mesecev umetno vzdrževati. NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO touis ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (Z1BEL ŽIVLJENJA) t i;*A $2.50 V zalogi imamo tudi iledeče Adamičeve knjige: LAUGHING IN THE JUNGLE----»3.00 GRANDSONS ............... 2.50 I) YN A MITE ................ 2.00 k\jk;aii.\a imiolktaiua 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Pilite po cenik nate knjigarne! ................................................» Vrenomer so mu za petami. — Zakaj vzdihujete? Odločite se rajši! ga je pokaral praporščak. — Ali sem res vzdihnil? Pobegniti? Do kje bi prišel? Zazdel se je sam sebi kakor da je zajec, ki ga divje preganjajo lovski psi. Z obupnimi skoki jim skuša ubežati, zvija se skozi visoko travo in goščavo. Psi lajajo. Že voha psa. Strašno mu je vroče. V kolenih mu klecajo noge. Glava mu visi, kakor da je na gumijastem vratu. Nič več ne more ... nič več. Pesti stiska. Po vsem životu se trese. Občutka, da je povezan v plenice, kakor otrok, se nikakor ne more znebiti. Zaman se je poskušal v postelji obrniti. Kakor da je vzidan v cementno podstavo! .Venomer je ponavljal: — Ne, ne, saj ni mogoče... Ne morem verjeti . . . Nepričakovano je nevarno obolel. Zdravnik je majal z glavo. Se«tra Hela je dan in noč bedela nad njim. Praporščak jo je dražil: — Vzel vas bo, lepa sestra Hela! Povejte mi, ali ma nimate rada? Hela se je po navadi samo zasmejal«. (Dalje prihodnjič.) -— V Jugoslaviji še ne bo demokracije V Sloveniji imajo delavsko zbornico, kateri daje ustava gotove pravice in ji določa funkcije. Ampak vlada v Beogradu stmatra, da je sedanje vodstvo (ki je tako, kakor zmerom) preradikalno. Na čelu so večinoma socialisti, ki odločujejo v delavskem gibanju na Slovenskem od početka. Vršiti se bi morale nove volitve zaupnikov v delavsko zbornico, a namesto teh ji je vlada imenovala posebnega komisarja. Kontrolo nad delavsko zbornico in njenimi uradi je prevzel 13. oktobra. Kardinal v svoji družbi Ko je papežev državni tajnik kardinal Pacelli dospel v Nevv York, mu je priredila višja družba, takozvana "four hundred", banket, ki je bil eden najrazkošnejših, kar jih je videl Nevv York v povojni dobi. Kardinal Pacelli je bil gost Mrs. Nicholas B. Bradyje-ve, vdove, ki je podedovala po svojem možu milijone dolarjev in si z zlatom utrla pot v najvišje kroge newyorške finančne aristokracije. Kako je že rekel Kristus.,.? Delničarji Dawesove banke zgubili 14 milijonov Zvezni distrfktni sodnik Ja-H. VVilkerson ie zadnjo podal svojo razsodbo v propadle Central Re-Bank and Trust Com-panv v Ch eagu, kateri je svo-iečasno načoloval general Ch. G. Davves, podpredsednik Zed. držav v Coolidgevl administraciji. Razsodba določa, da morajo delničarji omenjene banke vrnitii zvezni Reconstruc-tion Finance korporaciji vsoto 14 milijonov dolarjev, katera ie bila posojena banki 1. 1932. da se reši bankrota. Davves je zlahka dobil 00 milijonov od RFC. ker je bil član administracije, ki je protektirala razne finančnike. f)awes je bil tik do časa. ko si je "izposo-dil" omenjeno vsoto, predsednik RFC pod Hoovrovo admih n ist raci jo, nakar je resigniral, da bo stvar lepše izgledala, ter se vrnil v Chicago, da reši svojo banko. Ta zadeva je takrat povzročila obilo prahu, vendar na jim je uspelo, da so jo zakrili. Sedaj je RFC tonila refinancirano banko in tožbo dobila. Mooney prosi za pomoč Tom Mooney, ki je že dvajset let po nedolžnem v ječi v Californiji, je zadnje dni po svojem obrambnem odboru naslovil pismo delavskim unijam, naj mu spet priskočijo na pomoč, da si izvojuje svobodo. Da se pripravi potrebni material, je treba, da se zbere o-brambni sklad v vsoti $10,000. Pripravljanje potrebne evidence .;z ogromnega števila listin in sodnega zapisnika stane velike vsote denarja. Mooney pravi, da je doprinesel že dovolj dokazov nedolžnosti čina. katerega ga dolžijo. Nobenega dvoma ni, da je bil Mooney o-mrežen ter da ga je razredna justica vrgla v ječo samo zato, da se iznebi vplivnega delavskega voditelja. Prispevke 83 pošilja na Tom Mooney Mould-ers Defense Committee, Box 1475, San Francisco, Calif. Nova os v Evropi V Budimpešti računajo, da se bo Evropa vrtila okro« oaj, ki jo bodo tvorila mesta Ber-lim, Rim in Budimpešta. Srečna Evropa! priredbe klubov j« s* z. VVorkers Alliance of America V Zed. državah je na podlagi podatkov, ki jih zbira American Federation of I^abor, kl jub vsem vladnim prizadevali jam in pot^oškom še vedno nad deset milijonov stalno nezaposlenih delavcev. Izmed teh je 800,000 organiziranih v VVorkers* Alliance of America. To je največja organizacija brezposelnih in danes edina, ki kaj šteje v javnosti. Postojanke ima v 43. državah. A. W. A. je že veliko dosegla za delavce, ki so uposleni pod WPA. Tajnik zveze brezposelnih v čikaškem okraju je Simon Trojan član kluba št. 1 JSZ. V sledečem seznamu »o priredbe I klubov JSZ, konferenčnih organiaa* ' cij in socialističnih pevskih sbor«^. Ako priredba vašega kluba ni vklj«* cena. nam sporočite. NOVEMBER SPRINGFIELD. ILL. — V soboto 14. novembra svečer, domača zabava kluba it. 47 JSZ. CHICAGO, ILL.—Mladinska konferenca v soboto in nedeljo 14. in 15. novembra v Slovenskem delavskem centru. CHICAGO.— V nedeljo 22. aov. koncert "Save" v dvorani SNPJ. CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. zbora "Zarja". MILVVAUKEE, VVIS. — Konferenca t lubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 29. novembra. MILVVAUKEE, W1S— lVra "Glavni dobitek", spored pev. sbora "Naprej" in druge točke v ndeljo 29. novembra v S. S. Turn Hali ob priliki Konference JSZ in P. M. DECEMBER VVaukegan, ILL. — Kartna zabava kluba št. 45 JSZ v S. N. D. v soboto 5. decembra 1936. CHICAGO. — Silvestrovn zabavo kluba št. 1 JSZ v dvorani SNPJ.'" ' FEBRUAR 1937 CHICAGO. — Prireditev v koriat Proletarca v nedeljo 26- feb. v dvo« rani SNPJ. Devaluacija nemške marke Z namenom, da se poveča izvoz, zahteva nemška industrija, da vlada devaluira marko. da se prepreči gospodarska kriza. Brezposelnost narašča in to bi bil edini način, da se prepreči katastrofa. Nacijii tirajo Nemčijo v gotov prepad. Razpust demokratične stranke na Gdanskem Na Gdanskem so oblasti proglasile socialnodemokratično 'stranko za ilegalno. Svoj odlok so opravičile s tem. da je stranka imela orožje. Fašisti so pritiskali na oblasti in te so jih ubogale. IJIffllfl l ■ ■ I R ■ t BARFTINCIC & SON! fencl's RESTAVR/ CIJA IN fCAVARNA 2609 So. Lawnd ile At«. Chicago, 111. Tel. Crawfer4 13S- I • 4 * Pristna in okesoa domača Mik Cone smerne. Pottrolbn točnn. Svoboda tiska časopisi v Nemčiji so smeli poročati o izidu volitev v Zed. državah samo to, kar jim je predpisalo ministrstvo za tisk in propagando. : : Toi 1476 POGREBNI ZAVOD 424 iroad Street JOHNSTOWN, PA. f Milwaukee Leader NajveMi amerliki socialistični dnevnik — Naroinina« $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 ca tri mciaca. Naslovi 640 W. Junean AvO- M1LWAUKEE, W!S. A Yiiito!iImv Wcekly Devoted to the Interest of the Work#»r* OFF1CIAL ORGAN OF Yugoalnv Federation S. P. PROLETAREC fcUUCATiON, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON WE ALTH NO. 1522. PablitHad waakly at 2301 S. Lawndala At«. VOL. XXXI. LET THE PROGRESS OF EDUCATION CO ON "The outcome vvas as ex- pect the Communist vote to in- pected, only more so," says The Milvvaukee Leader in the follovvinv: editorial about F. I). Roosevelfs re-election. "In the crease, since the . incredibly stupid capitalist press and old-party officials gave its candidate millions of dollars* vvorth "Coughlin's Lemke vvas going to be elected. As he did not come anywhere near carrying a single state, the utter defeat of those tvvo men is something to be thankful for. The Socialists never claimed they vvould elect their candidate, but con-ceded Roosevelt\s eleetion from the start, henc® they do not net*d to offer any alibis. They vvere educating for the future "The result shovvs hovv un-necessary it vvas for Socialists and near-Socialists to abandon the Socialist ticket and support guess by states a fevv vveeks of free advertising. ago, vve gave Rooseveit most of "The capitalist press got a the states, and he carried ali terrible biff betvveen the eyes; those vve gave him and a fevv 80 per cent of it supported others. Landon. "His landslide vvas helped by fear of vvhat the Republicans might do, in the matter of relief, for example, if they got in. The Democrats have skim-ped relief and have paid star-vation vvages to relief vvorkers, but it vvas feared that the Republicans vvould do even vvorse. "The landslide vvas also helped by the ex pen d it ure of government money. If hosts of in-dividuals voted for Rooseveit lest they might lose the dinky vvages they vvere getting on temporary and uncertain jobs, they valued their votes very cheaply. "The landslide vvas likevvise helped by the vveakness of the Republican opposition. Landon made many valid criticisms of the so-called nevv deal, but he had no constructive program of his ovvn. His speeches and Roosevelfs vvere negative. The president made practically no promises except the very em-phatic promise that he vvould maintain the robber capitalist system. "Large numbers of reaction-ary Democrats vvere swept into office by the hero-vvorship-ing Rooseveit landslide. The Farmer-Labor Progressive Federation was a life-saver in preserving some of the legis-lative positions from the re-aetionaries. The Progressive state ticket wins. "As yet there is no indica-tion as to hovv many votes vvere east for the Socialist national ticket, but vve vvould ex-pect the number to be rather small. Sueh as they are, they are the votes that count, but a larger vote could make a bigger kick. "One vvould naturally ex- Commonwealth College Registri tion for thi' vvinter t era al Comwi<>nwealth College m now u;i der way. The vvinter term op;ns on December 28, und and* three month Ittter, Mareh 2H. The tuition fee i: $50 plus 20 hours work at commun-ity ta.sk each week. The študenta receive* in exchange board, room and laundry. The curricuium includes: Political K.onomy; Trade Union Problema and Organization; Farm Problem« and Organization; I .a bor Journaliftm; Organization of the Unem.ployed; English; Public Speaking and Cur rent Eve nt«. For funther information those interested should write to Churlottc Moscovvitz, Kxecutive Secretary, Commonvvealth College, Mena, Ark. KNOVVN AND THE UNKN0WN vvhat they thought to be the lesser of tvvo evils. Their votes for Rooseveit vvere entirely su-perfluous and vvere complete-ly vvasted. As he could readily have vvon vvithout them, he is not under the slightest abliga-tion to them. They might as vvell have east their ballots for Joe Louis and Shirley Temple for president and vice president, as that vvould not have any more thoroughly throvvn their votes away. "It is hoped that the next fevv years will see some serious attention given to the forma-tion of a nevv party of the people. The vvorkers of America have already vvasted about half a century on th<» political field and it is high time they vvere getting busy and trying to catch up vvith Kuropean Tht.rc is ane wntence of Koone. vvorkers ia this respect. Velfr\s that makes a joke of ali he ever "Let the procesa of educa- -aid. IV* 'the profit motive must be tion go on V9 ! preaerved." A Sound Argument In 1917 and 1918 the du Ponts particularly made the vvorld safe /or democracy by selling munitions at m handsome profit vvhile 60-odd thousand Americans died smashing ho* called Pruaaian militarism. The virtims hardly had a decent burial before the du Ponts vve-re re-arming German y—and no telling hovv ntany other nation*—at a hand-some profit. Of course, this is a |>oor argument for government - ovvned inurder-ma<«hine factories. November 5, vvas the birthday of Eugene V. Deba. He vvas bom in 1855. Up to the present time there have been four men in the Socialist movement of the United State« whoao names probably vvill last quite a vvhile in hi«iory. First, Edward Bellamy on account of hi« great book, Ix»oking Backvvard. His idea of »Socialism vvas too regi-mental, and this caused VVilliam Morri* to vvrite News From Novvherc? as an offset. It went too far the other way. Second, Jack London. He wa!s rather a hoodoo to the movement but hi« novels make his name last. Third, Upton SinclairT also on account of his novels. Fourth, and probal>Iy the longcst remerrubered, Eugene V. Deba. There has been a largo number of heroes aml heroines who vvill not be remembereor and cross the da i k river of Suffering. She said, "Is there no bridge?" He said, "None." She said, "Is the vvater deep?" He said, "Deep." Sho said, "Is the floor worn?" He said, "Your foot may slip at any time aml you may be losL" WAGE CUT FOR THE RICH WE HAVE JITHT HI 4.r\ WOULD BE DIFFERENT It vvas reveaJed hy the Unite«! States Senate Munitions Committee, in its hearings of February 25, 1936. that Eugene Grace, President of Bethlehem Steel ta>citly approved an 81 percent cut in wages for American vvorkers in time of vvar. Senator Bone (Waahington, Dem.) in que«tioning Mr. Grace pointed out that a $2,400-a-year vvorker, vvhen drafted into tihe army, vvas paid $1.25 a day or $466 a year. This re-preeented a cut of 81 pereent in in-come. Mr. Grace irvdicated in hLs te«-timomy hStJjJ^>rctnt cut in wages. when asked by Senator Bone: "Would you go so far as to say an 80 pereent reduetion in income to stockholderj during the vvar, the same redu?tjon that labor is up against would be fair?" Mr. Grace replied: "I vvould not want to commit nvy- vvorkers left jobs, and wci»t to vvar to fight for the country, what did Grace do? Mr. Grace stayed at home and "patriot »call y" eamed himaelf al most $3,000,000 in tvvo vvar years, 1917. and 1918.—Steel I*bor. The Worhing Class TO Fiian The c%uiii|>aign is not endetl—it has just hrgun! Before us lies the {great and glorious mission of lahor^ to huihl the eooperative commonwealth of mankind in plaee of a soeietv of «;re€Ml and hatrecl and disorder. It is not a task for shirkers—it eommands the faith and lovaltv of everv elass-eonseious worker, of everv eivil- 9 9 9 'm ized individual. The next four years will speli Americans fat«wwill this ^reat nation he ste4*red into the dark harharism of self M.. Mri Grace was perfectly »atisfied to have the worker take an 81 per-cer»t out (yn wng<|;, but |he "vvould not commit him»elf" on vvhether stockholders »hould take a like cut. The testimony also «howed that Mr. Grace drew over $1,500,000 in 1917 from the cormpany, and $1,386,-000 in 1918. While Bethlehem steel educational conference at slovene labor center Important Problema on the Agenda.—Prominent Speakers to Participate.—Social Saturday Nite "We include Ln the vvorking cia«s ali those who live exclusively or prin- cipally by means of their ovvn wor)^ t r j, , or w\\\ ,M> forward tOWard Work and vvho do not grovv rich by vvork # ^ of others. it includes ali tho«e vvho ers* l)t»ni4>eraey—a soeitktv of hope and of freedom : There is 110 middle road. You must ehoose today! To sit hack and do nothing is to give comfort and aid to the enemies of the workitig people—to the hlaek forces of reaction. • Join with us in this grtkat struggle! A great and historic campaign has been waged, hut the real fight has just begun. Onlv bv building the foundations of a strong and powerful Socialist and labor movement can we insure a forward march to the dawn of a new day nitli security and freedom for the common people. There is a Socialist Partv braneh in your coni-munity. , Join it.—Socialist Call. uffer from our present system of produetion on a large »cale. "Socialism pre-supi>oses our modem civilization and does not go counter to »t in any way. Far from bein^f the enemy of civilization, So-cialism wishe« to extend it to ali human ity, vvhereas it is novv the monopol of the privileffed minority." Wilhelm Liebknecht. NOTE More Engliah reporta and Articlea on Page 5. NOW THAT THE ELECTIONS ARE OVER- Chicago, III.—Saturday and Sun-iand economic problem«. It vvill be a day. November 14 and 15, the Slo vene Labor Center vvill be occupisd by a group of young men and vvomen, partieipating in the education-al conference sponaored by the Ju-goslav Socialist Federation. The ar-ranjrement committee has invited re-presentatives from Milwaukee, West Alli«, VVaukegan, Chicago, Springfield, La Salle and other nearby dis-triet* to sit in and diacusa the broad nubject of "The Road to a more Se-cure Life for Young People." Under this heading sub-topics will 'be Trade Union ism, Cooperativea, Fraternal-iam, Labor Political Aetion, War and Faaciam. The first subject for discuMion vvill be Cooperativea by Elli. Cov linf. Elli« Covvling come to us from Jndiana and ia discussion from the floor. It will be real Labor Education, analy*ing aome of our moat important aocial vvhat Rooseveit ha« done for tjie farmer as "regimentation". —Kenoaha I^abor. She said, "Have any croaaad al- 'peaU«d, "They make a track to the ready?" He said, "Same have tried." water's edge." And rhe said, "Over She said, "Is there a track to shovv vvhere the best fording ia?M He said, "It has to be made." Aa nhe hesi-tated he said, "What do you hear?" She lbbs vvas given greater oppor-tunity, and he met it as a great aoul should. The thorny crovvn of mar-tyrdom vvas pre««ed upon hia brow and he acceusly in eompariaon vvith the little men of the ruling class vvhoae vietim he vvas. Their lives, apparent-ly aucceaaful, vvere dismal failures. His life, a[X]>arent]y a failure, vvas a brilliant success. —The Mihvaukee Leader. ................................."I| SEARCHLICHT lllll«....... Donald Lotrich lih........iilll The 1936 presidential eleetion is over. Our president for the next four yeara shall be the genial and smiling gentleman who reseusitate«! the dead capitalism of 1931-2-3-4. So overvvhelming vvas his vote that none dared to prediet it. Big Business vvith its besmirched scandal-sheets made a de spe rate attempt to vvrest the job from Rooseveit. They '■pent lavishly on aH kinds of publici-ty and patronage and at that drevv a good sized vote. But the vvorking people, or at least a good share of them, said we'd rather heave Rooseveit^ erumbs than Hoover'a thin air. And, I suppose, you can hardly blame them, even if Thomas (Jid offer them security and abundance. Americans are skapties. They believe a lot of nonsensical things. They want mean-ingless football, baseball and amuse-ments; they vvill read acandal and divorce cases until they vvear out their nerves; they flock to uncultur-al movie«; they will listen to ali kmds of negativeness, but to a posi-tive program they shut their eyes, ears and mouths. In the eleetion of 1986 they gave the President another blank mandate to lead America on. * Though I am not an adherent of those vvho clamor for a balanced budget, I (Jo knovv that America cannot continue to spend lavishly right on vvithout doing something more than they have done thus far to bring in some of that spent money. Unless Rooseveit and his crevv start taxing the higher income brackets to bring in some money, the bankers and financiera whom he rescued from oblivion in 1933 are going to cause him serious trouble. The only other alternative before Rooseveit is to plače more taxes on the great masa which elected him. Big Business vvill, no doubt, be more arro-gant than before. In the face of the arrogance and opposition vvill Rooseveit dare to stay vvith the great mass? Will he dare socialize any of the vital Utilities? The worst thing the great horde had done vvhen they reelected Rooseveit vvas the placing into office of the thousands of petty ignorant vvard healers and corrupt democratic politicians who at every turn use their delegated povvers against the masses. VVhen sueh people are on-trusted vvith sueh great povver. vvhat else can vve expect but graft and thefts like the Svveitzer-Zintak cases? Like the Sanitary District scandala? But the peopJe forget and reeJect. a In my ovvn precinct I learn more and more each time I go there. Be cause the precinct vvas redivided, we have a nevv democratic precinct cap-tain and a nevv set of judges. These judges have a scheme ali of their ovvn to wear out the watchers. While the po 11 s closed at 5:00 P. M., not , a ballot vvas touched until 6:15 P. M. In the meantime these judges loafed around. The democratic precinct captain sent out and paid for sandvviches for aH of them. They vvere brought in at 6:00 P. M. It took fifteen minutes to devour them. Finally, at 6:15 they began to take out the ballots, unfold them and plače them face downward on a pile. At 7:00 P. M. they called a five minute recess. It was over tvvo and a half hours after the polls cloaed before any aetual tallying began. Ali the vvhile the radio vvas blasting in the adjoining room returns and each radio return received an ova-tion, big or small, depending on the size of the democratic margin. a One democratic vvateher, not know* ing. my affiliation, confided to me that at the other precinct vvhere they used to be ali vvatchers and judges trusted one another. By 7:00 P. m. they vvould have the ballots aH counted. They would aimply take out the republican and democratic ballots and d i vide ali the rest betwe«en the demos and repubs after they had "fixed" them. But here they could-n't do tha£. because they weren't trusted, he said. * The Socialists vvere left far be-hind in this eleetion conteat. But we're used to that. That has hap-pened before. Nevertheless, we're out in another campaign and conteat alread.v. We're already preparing for the next eleetion. We're out vvorking, teaehing, planning to edu-cate the people and some day the contest vvill be vvon by Socialism. * We hope for a good attendance at the Educational Conference on November 14 and 15 at the Slovene Labor Center. Ali aetive young people in the Midvvest area have been invited. Brilliant and learned exponents of important problem« vvill lead discussions. Our byword fhould be "Knowledf e it Gold«*." Come to hear, see and learn thing« for your vital good.