Razgled po šolskem svetu. — Srednje šolstro t Črni gori. Letos so otvorili v Cetinju v črni gori prvo višjo gimnazijo. — Nemške šole t Pulju. Nernci v Pulju agitirajo za novo nemško dekliško šolo, ker se nadejajo, da jim bo minister Marchet tudi to zidal — kakor deško šolo — za državne denarje. Nemških šol v Pulju ne manjka. Tu imamo 1. nemško višjo giinnazijo, 2. nemško realko, 3 nemško deško Ijudsko šolo, 4. nemško dekliško ljudsko in mešcansko šolo in še celo vrsto strokovnih šol za mornarieo, kakor ,,Marine-Unterr6alschulea itd. Za ponemčevanje je torej prav dobro preskrbljeno. Mornarica je povabila ali kani povabiti delegate v Pulj, da si sami ogledajo našo vojno raornarieo, arzenal, utrdbe itd. in se na svoje oči prepričajo o potrebi zvišanja kredita za stavbo novih vojnih ladij itd. Priporočamo slovanskim delegatom, naj se ob tej priliki informirajo tudi o šolah, ki jib. vzdržuje c. kr. mornariea in ki stoje popolnoma pod njenim nadzorstvom. Kaj ima c. kr. vojna mornarica z ljudskimi iu srednjimi šolami opraviti ? Zakaj morajo biti te šole tako strogo nemški in ponemčevalni zavodi, ko vendar vzdržuje c. kr. vojno mornarico tudi slovenski denar in slovenska kri! — Madjarski jezik — obligaten prcdmet na srednjih šolskib zarodih t Bosni in HercegoTini. Sarajevski nHrvatški Dnevnik" javlja, da je skupni minister za finance, baron Burian, odredil, da se na srednjih šolskih zavodih uvede madjarski jezik kakor obvezen predraet Dijaki lahko izbirajo, se li hočejo učiti nemščine ali madjaršcine. — Vprašanje slovenske Ijudske šole t Gropadi pri Trstu. Trideset let je minolo, odkar so Gropajci uložili prvo prošnjo za ustanovitev šole. Zadn.jo pa pred kakiini dvanajstimi leti, a danes čakajo še na rešitev te prošnje. Vseh vlog skupaj so napravili že 18, a poti neštevilo na občinske in državne urade! Stvar se je motala in se slednjič tako zamotala, da ne morejo zvedeti niti tega, v kakem stanju se nahaja to vprašanje, ker neki gospod na namestništvu nima nikdar akta, ko bi trebalo kaj pojasniti, zato meni.jo, da ga je piav temeljito — založil. Kar pa dela to šolsko afero še posebno interesantno, je dejstvo, da je mestui zastop sam že pred leti vzel ustanovitev te šole v proračun in jo torej priznal kakor potrebno. Dne 10. t. m. je zopet šla deputaci.ja Gropajcev na namestaištvo. Deputaci.jo je vodil g. dr. Bybaf, ki je g. namestniku podrobno razložil to šolsko vprašanje. a g. namestoik se je vidno čudil, kako da je ob takih razmerah in dejstvih to vprašanje še vedno nerešeno! — Na Ruskem je bilo 1905. leta 12,736 000 šologodnih otrok, hodilo pa je v šolo le 5,^89.000 otrok. Eua šola pride na 1574 otrok. Vseh osnovnih šol je bilo 89.929 z 199.631 učitelji. Stroški za te šole so znašali 18,579 000 rubljev. — Doktorica filozofije, matematike In medicine. Gospica Domitila Oarbalho iz Portugalske ima tri doktorate: filozofije, matematike in medicine. Ko je napravila prvi doktorat, je zbudila toliko pozornosti, da ji je svetovala izpraševalna komisija, naj nadaljuje svoje študije. Napisala je več del, ki so ji donesli mnogo slave iu mnogo denarja. Ko je napravila poslednji medicinski rigoroz, je vstopila na kliniko, kjer deluje že dve leti. Vsi moški kolegi jo visoko cenijo. — Študentke t Sviei. Švica ima šest vseučilišč, na katerih je 1518 ženskih slušateljic, in sicer v Bernu 486, v Lausani 399, v Ženevi 343, v Ourihu 276 in v Baslu 14. Od teh 1518 slušateljic je 1328 rednih. Zanimivo je, da je od tega velikega števila študentk samo 140 Švicark, vse ostale so inozemke. Največ je Eusinj, namreč 1217, Nemk je 40; ostale so različnih narodnosti. Največ žensk sluša medicino (957), filozofijo obiskuje 333 slušateljic, prirodosiovje 174 in jus 36. Eusinje študirajo najrajše medicino, Nemke in Švicarke pa filozofijo. — Nova nnnska šola t Gorlci. ^Sestre Previdnosti" zidajo velikanski samostan in šolo, v kateri bodo pouemčevale slovenska in italijanska dekleta — zakaj šole bodo nemške. To bo že tretja nunska šola v Goriei. Uršulinke iruajo italijansko, rDboge šolske sestre" in ,,Sestre Previdnosti" pa vsako svojo nemško dekliško šolo. — Zoper motenje vere se pregreši oni učitelj, ki noče opravljati orglarskega po^la Tako je razsodil c. kr. okraj' šolski nadzornik v Moravskih Budjevicah. — Eako so nabirali protestne podpise zoper razporoko. Ker se sedaj pretresujpjo podpisi na onih protestnih polah, ki so jih predložili kletikalni poslanci državni zborniei zoper razporoko, navajatno nekaj zgledov, na kak način so lovili te podpise. Na neki Ijudski šoli na Duna.ju v VIII. okraju so se podpisale zaradi nagovarjanja tamkajšnje učiteljice vse deklice petega razreda, stare 11 —12 let. V znani samostanski šoli XIV. okraja, Herklotzgasse, so dobile deklice — šolske namreč — v starosti 11—13 let od nun protestne pole v podpis z naroeilom, da podpišpjo sebe, svoje brate, sestre in starše. Povedalo se jim je tudi, da to lahko store, zakaj kazni se jim ni treba bati, ker še niso 14 let stare. — In na Kranjskem ? Vemo za šole, kjer so se šolarji hodili podpisavat na te pole, a ne samo Ijudskošolski otioci, temveč tudi iz obrtno-nadaljevalnih šol. — In to je ljudski glas! — Vadniški nčitelji in nčitelji c. kr. ljudskih šol so imeli 22. julija shod na Dunaju. Glavne njih zahteve so sledeče: 1. Prva in druga petletnica se povišaj od 200 na 300 kron, tretja, četrta in peta pa od 300 na 500 K. 2. Uvrsti naj se jih v IX. činovni razred po preteku 5 let in v VIII. plačilni razred po preteku 25 let z naslovom glavnega učitelja 3. Vračunava se službena doba od dneva usposobljenostnega izpita. 4. Službena doba se skrči od 40 let na 35 let. 5. Ure, ki se jih porabi pri lokalnih konferencijah, se uračunajo kakor službene ure. 6. Preskrbi naj se jim ustanove, da se morejo udeleževati ferijalnih tečajev. 7. Pri izbiri c. kr. okraj. šol. nadzornikov in pri imenovanju glavnih učiteljev se naj ozira v prvi vrsti nanje. —eg— — Belgljsko šolstvo. Pod klerikalnim regimom je bilo odpuščenih 1500 ljudskošolskih ueiteljev, a 800 ljudskih šol in 200 otroških vrtcev zaprtih. Sedaj je 175 občin brez šol. — Hesensko uditeljstTo tudi zahteva izboljšanja svojega graotnega stanja, in sicer naj bo začetna plača 1800 K, a najvišja 4000 K. —e— — Naral na c. kr. žensko učiteljlšže praško in plzensko. V prvo se je prijavilo letos 361 deklic, spr^jetih je bilo le 60 kandidatinj. Od teh 361 deklic je pri izkušnji odstopilo 9, 190 je delalo izkušn.jo prvič, 112 drugič, 45 tretjič, 4 po četrtič in 1 šestič. — V Plznu se je zglasilo 120 kandidatinj, sprejetih je bilo 42. —e— — Angleško učiteljstro se lahko ponaša z najpopolnejšo organizacijo. Združeno je namreč v učiteljsko zvezo ,,National Union of Teachers", ki je bila ustanovljena 1 1870. in šteje sedaj 57 584 članov. V angleškem parlamentu sede tudi trije člani tega društva, a ker angleški posJanci ne dobivajo nikakih dijet, plačuje vsak član za te poslancn kakor tudi za agitaeijo letno 2 šilinga (2 K). Društvo se deli v te pododbore: 1. šolski, 2. empiriški, 3. finančni in tiskovni, 4 pravni (pretečenega leta je uspešno izvedel 572 pravd; vsak član plača temu pododseku tudi 2 šiliga), 5. organizacijski, 6. parlamentarni (ki daje navodila poslancem, pretresava šolske stvaii, ki pridejo pred parlament itd.), 7. službeni (Angleška namreč ne pozna definitivnega nameščenja), 8. podporni (v pretečenem letu je izplačal nad 400.000 K podpor), 9. uredniški. Društveni organ nScholmasteru se tiska v 30 000 izvorfih. —ega. — Zagrebško Tseudilišfe — izpopolnjeno. »Hrvatska" poroča, da ustanovi hrvaška vlada na zagrebškem vseuftilišžu stolice za avstrijsko državno in civilno pravo ter izpopolni tudi ostale stolice, da bodo izpiti na zagrebškem vseučilišcu enakopravni z izpiti v tostranski državni polovici. — Hrrat — docent na dunajshem Tseučilišča. Naučno ministrstvo je dovolilo g. dr. Lujo Adamoviču, da docira na dunajskem vseučilišču o botauiki in rastlinski geografiji. —• Rusko šolstvo. Oar je odobril reforme ruskega šolstva. Vlada misli zgraditi veliko množino ruskih šol. Na carjev ukaz prično takoj s tem delom. Pristop k učiteljstvu je prost vsem privatnim učnim osebam. Vse učiteljice z izpiti iraajo polno pravico — do zdaj je bilo to samo izjemoma — poučevati dečke v nižjih razredih srednjih šol. Srae se tudi poljubno snovati privatne šole. Poučevanje se bo vršilo poljubno v vseh deželnih jezikih. Privatno poučevanje, do zdaj prepovedano, če so se ga udeleževali otroci več kakor ene obitelji, je zdaj splošno dovoljeno. Petprburškega tozadevnega dijaškega shoda se ,je udeležilo od 8000 dijakov samo 2000. Ne ve se, bodo ti dijaki mirui, ali se bodo še nadalje upirali. Vendar upajo, da bo mogoče odpreti sedaj vse visoke šole. — HraniteT šolskih otrok. Anglpški parlament se je pečal s predlogom zakona o hranitvi šolskih otrok. Zakon dolpča, da se slabo hranjeni otroci hranijo v šolah na javne stroške. če je slabe hrane kriva domaea hiša. mora oče stroške povrniti; tudi se ne sme smatrati hranitve otrok kot podporo, zakaj le tako se obvarujejo starši političnih škod, ki so zvpzane s prejeman.jem podpore zaradi siromaštva. Ta akcija je zasluga socijalne demokracije, ki ima v STOJem programu zahtevo, da se mora.jo otroci brezplačno poučevati in hraniti. — Srbski profesorji t Soli.jl. Zadujič smo poročali, da so prišli v preteklem mesecu srbski profesorji v Sofijo. da se udelpže posvetovanj svojih bolgarskih tovarišev. Odbor, sest<>je6 iz 20 členov, ki ga je izvolil kongres srbskih in bolgarskih profesorjev v Sofiji, je izdelal resolucijo, v kateri pravi: Pri obeh narodih je treba pri poučevanju obračati posebno pozornost na zgodovino in domačo književnost. Da se to dožene, meni odbor, naj bi se vsako leto podala po dva profesorja iz Bolgarske v Sibijo in narobe iz Srbije v Bolgarsko, ki bodo proučavali kulturno življenje svoje okolice ter da bodo po povratku pri predavanjih seznanjali svoje učence s svojimi vtiski. Treba ,je, da profesorji srbski in bolgarski izdajajo skupno svoj organ in da se vsako tretje leto vrše kongrpsi, da se bolgarski in srbski jezik obligatno poučavata po eno leto na gimnazijah, zlasti pravilna korespondenca zaradi medsebojnpga obveščenja, in da se iz sedanjih učnih knjig, ki se rabijo po gimnazijah, črta vse ono, kar žali čut enega ali drugega naroda, karje vzrok neslogi. — Prihodnji kongres bo za tri leta, in povabijo se nanj tudi hrvaški in slovenski srednješolski profesorji. Zborovalcem so došli brzojavni pozdravi iz Zagreba, Novega Sada, Cetinja in Ljubljane. Po zborovanju so si profesorji ogledali jugoslovansko umetniško razstavo in znamenitosti v Sofiji.