Cilji četrtega samoprispevka
Velik onesnaževalec ljubljanskega zraka, predv-sem pozimi, je moftanska tennoelektranu in topiar-
na, katere ekološka sanacija je predvidena v osnutku programa četrtega samoprispevka. Ta velika tovarna energije - toplotne in električne, porabi na leto kar 800 tisof ton premoga in nekaj tisoč ton mazuta, zato pa proirvedc tudi 250 tisoč ton pepela in izpuhne v rrak približno 12 tisof ton žvepla. Ta se useda na naša pljuča. Na najslabšem so otroci, saj se je število bronhialnih obolenj med njimi povečalo tudi zaradi slabega ljubljanskega zraka. Pozimi so, zaradi znane temperatume inverzije, ko se zračne gmote za več dni in celo tedne usedejo v kotlino, koncentracije ¦ strupenih snovi v zraku tako visoke, da sploh ne bi smeli na ulice. Poleg tega je v našem tnestu kar šest desetin dni v letu brezvetrnih. Ekološka sanacija tennoelektrarne Toplama Ljubljana, ki predvideva posodobitev naprav za či&enje dimnih plinov, teh-nološke ukrepe za zmanjševanje dušikovih oksidov, izgradnjo novega 180-metrskega dimnika, ki bi pre-bil kritično viSino temperaturae inverzije, ter širjenje daljinskega ogrevanja in s tem zmanjševanje števila zasebnib kurišč, bi, po oceni strokovnjakov, prepre-čila večdnevno kopitenje škodljivih snovi v ljubljan-skem ozračju, zlasti v najbolj kritičnem obdobju — pozimi.
Zdrava voda iz vsake pipe
Na obmoiju ljubljanskih občin se tretjina prebival-stva oskrbuje z vodo iz lokalnih vodovodov, ki pa žal ni vedno neoporeina. Znani so primeri epidemij trebušnega tifusa, okužbc s salmonelo, griže in na-lezljive zlatenice ter ostalih črevesnih bolczni, predv-sem v naseljih Ig, Kot, Staje, Bka vas, Iška Loka in Matena. Higiensko oporečno vodo lokalnih vodovo-dov pa velikokrat zabeleži tudi Zavod za sodalno medicino in higieno. Razlog zanjo je v nezadovolji-vem higienskotchniinem stanju objektov. Veliko zajetih in zgrajenih skladno z lastnostmi vira. Običaj-no je na območjih s slabo kakovostjo vode tudi slaba in zanemarjena komunalna ureditev — neurejena gnojišia, kanalizacija, odplakovanje brez greznic. Zato je treba pleg sanacije vodnih naprav higiensko in tehnično urejati tudi druge komunalne zadeve. Osnutek programa čctrtega samoprispevka predvi-deva gradnjo povezovalncga sfetema mestnega vodo-voda, izgradnjo lokalnih vodovodnih sistemov, tana-c^o 55 tokalnih vodovodov v apravljanju krajevnih •kopnosti, zaščilo vantvenih p«sov vodnih virov: padnjo lunalizacije na obmoiju vodam Kleče, Šen-tvid, Hrastje, Jarški brod in Brest. ter izgradnjo prve bze ceBtralne SstUne naprave na Ljubljanici v Zalo-gu. Z gradnjo čistilne naprave bi podobno kot v Skofji Lold in Kranju očistih odpadno vodo Ljublja-ne in s tem tudi Savo.
Grajsko pobočje kliče po ureditvi
Simbol Ljubljane - grajski hrib pomenj poleg rekreacijskih povriin za stari del mesta tudi nevar-nost. Biiine in povrfine grajskega pobočja z gozdni-mi nasadi vred so namreč že močno dotrajane in zgovorno Idičejo k sanaciji. Osnutek programa četr-tega samoprispevka predvideva komoulno opremo grajskcga hriba. To pomenj, da bi grajsko pobočje opremili s povezovalnim vodovodom od Grubarjeve-ga prekopa, vodohramom in prečrpovalnico za dva kubika vode ter s sekundarnim vodovodom od zbi-ralnika do grajske planote. Uredili bi kanalizacijo, da bi preprečili erozijo pobočij ter zgradili priključni plinovod za zemeljski plin po grajskem pobočju do posameznih objektov,
Da se ne bomo zadušili v svojih . smeteh
Zdravo in kulturno življenje mesta označuje tudi odnos in nvnanje z njegovimi odpadki. Ljubljančani
jih ie danes, čeprav imamo javni odpad na Cesti dveh cesarjev, pu&amo tudi na divjih odlagališčih. Ker je prostora za organizirano zbiranje premalo, nam grozi nevamost, da se bomo zadušili v svojih laslnih smeteh. Izgndiga odlagaliiža koamnalnih odpadkov ni Barju, ki jo predvideva osnutek progra-ma četrtega samoprispevka, načrtuje gradnjo objek-tov, komunalr.e infrastrukture, iočenega sistema za-jemanja in zbiranja izrednih in padavinskih vod, sistema prisilnega odplinjevanja ter krajinsko in eko-loško sanacijo stare deponacije. Projekt urejanja no-vega odlagali&a je zasnovan tako, da bo najprej zgrajen obodni nasip okoli deponije. Znotraj depo-nijskega telesa bo vzpostavljen z izsesavanjem biopli-na stalni podtlak, zato se po oceni strokovnjakov, smrad praktično ne bo širil. Okoli odlagalilča bo zgrajena ograja, na severovzhodni brežini bodo go-steje zasajena drevesa, razpihani papir in druge pred-mete pa bodo ustavljali posebni prenosni panoji. Odpadke bodo nasipavali na prej pripravljeno ne-propustno podlago iz elektrofiltrskega pepela, okrog deponije pa bo iz istega materiala zgrajen tudi Iriki-lometrski nepropustni nasip. Z zgraditvijo tega ob-jekta bo možno zemljišča kasneje spet pripraviti za kmetijstvo in ne le to, zemlja bo po rekultivaciji celo bolj kakovostna od sanašnjih barjanskih raočvirnih tal.
Nova potniška postaja - utež na ekoioški tehtnid
Nemogoče razmere na Uablfanrid avtobraif in železniSlu postaji so znane vsakemu Ljubljančanu. Avlobusi in taksisti nimajo več kje parkirati, da o osebnih avtomobilih ne govorimo. Skozi ta prometni
zamašek gre dnevno več tisoč Ijudi, med njimi tudi turistov in si nabirajo prve vtise o na5i prestolnici. Gradnja Potniške postaje Ljubljana je sestavni del razvoja in posodobitve integralnega potniškega pro-meta v Ljubljani in Se posebej v mestnem sredi&u. ReSila bo tudi Stevilne funkcionalne in ekološke probleme, ne nazadnje tudi s pospeševanjem javnega potniškega promela pred osebnim. Ker gre za eno najpomembnejših in najzahlevnejših naložb, bo (er-jala veliko sredstev. Komunalni delež, ki naj bi ga dcloma pokrili s sredstvi ietrtega samoprispevka, bi omogočil in pospežil njeno lzgradnjo. V tem tn4a$t-roimtm obdobjn aatrtnjemo prvo ctapo gnd^jc: predstavitev kolektotja A-O in oslalo inirastrakluro (predstavitev avtobusne postaje, izgradnja nadhoda železnico in del adaptacije stare železnBke postaje), izgradnjo javnih parkirnih prostorov v garaži, komu-nalno opremo zahodnega postajnega trga ter uredi-tev dostopa s Titove ceste. S sredstvi četttega samo prispevka bi pokrili komunalno izgradnjo parkirnih prostorov, javnih peSčevih in zelenih povrSin. Tako bi dosegli, da bi bilo zemlji&e v samem srediiču potniškega terminaJa, ki povezuje, avtobusni želez-niiki, taksi in letalski promet, pripravljeno za grad-njo funkcionalnih objektov žclezniške ter avtobusne postaje.
.                        V. P.