OBZORJA STROKE Irena Keršič "ze dvakrat sem bil na razstavi narodnega muzeja udomačena svetloba. „1 Zadnja razstava Slovenskega etnografskega muzeja v prostorih na Muzejski I. v stavbi Narodnega muzeja V Slovenskem etnografskem muzeju smo na Gregorjevi >. lela 1996. ko je ugasnila sv etloba dneva, ob siju gre-gorekov pred muzejem in "repic" ter sveč v preddverju muzeju, i )dprli razstavo ! domnevna svetloha; Kinološki pogled na svetilu in pripomočki zanje Razstava je nastala v sklopu programa Slovenskega etnografskega muzeju, ki se je pred leti. na p< >butlo kuslosa \ndreja Dularja, odločil za knjižno izdajanje posameznih zbirk muzeja študiji teh zbirk so bili, ob pomanjkanju stalne razstave zaradi prostorske stiske, opora za predstavitev posameznih zbirk tudi na razstavah Tako so doslej takšno predstavitev leta 199 s doživeli ¡'asovi in skiepanci avtorice mag. lanje Žagar in leta 199 i Osel ti iki avtorice mag. Inje Smer-del l retja po vrsti pa je zbil ka svetil, ki je tokrat bila na ogled še na Muzejski i v Ljubljani. Svetil nismo predstavili zgolj skozi prizmo umetnih s človeško roko izdelanih svetilnih teles, temveč širše Namen razstave ni bil sledili zgodovinskemu oblikovnemu razvoju sveti! temveč nam je bil bistven el-n»il< >ski pogled n.i svetila in njihove prip koncu uvodnega tlela se srečamo s sredstvi za zanelilev ognja: kresili. kresilniki in preparirano drevesno gobo. Ta del "Zgodbe" se konča z možnostjo, da obiskovalci razstave poizkusijo zanetiti iskro s k res i lom (ki ga je leta 1995 za razstavo v te namene izdelal kovač Ivan Zotel iz Žalca, ki se spominja, da je njegov ded, tudi kovač, pripovedoval, da je. poleg drugih kovaških izdelkov, izdeloval tudi kresila) \ prvi razstavni dvorani je najprej predstavljen tematski sklop Luč v domovih. Ko obiskovalec vstopi v ta prostor, ima na levi najprej preti očmi Čelefnik in na desni na vrvici obešeno žarnico, ki sveti. Obe svetili simbolizirata prikaz osvetljevanja po domovih večinskega slovenskega prebivalstva od osvetljevanja z lesom do električne razsvetljave. Med tema dvema skrajnostim a so predstavljena še različna druga svetila odprtt) ognjišče - svetilo, svetloba bakel, razsvetljava z rastlin skiini in živalskimi maščobami, razsvetljava s svečami t viišče-niilli, lojenimi. StearinskiiM, parafinskimi), ob tem načinu osvetlitve so predstavljeni tudi različni tipi svečnikov Sledi predstavitev razvoja razsvetljevanja po letu 1«60 s svetili na petrolej, plinskimi lučmi, lučmi na karbid in ob koncu 39- izsek iz razstave Udomačena svetloba. Foto: Dokumentacija SEM. 1 /ijttvu znttiiega kulturnegudeiuvca, t i t 1V97 2 t il Razstava Vdontačena svetloba Kinološki pogled na svetilu in pripomočke zanje StM. Zvihtrnka. Ljubljana /996 3 VeČ o tan v razpravi: B Rogan. A rtefaas - Source Material »v Research Objects in Cviiteniptmrylitbuohgy? V: Etbnologia Scandnlavicd t')')J str IOH-HS 48 GLASNIK SED 37/1997, i\. 1-2 OBZORJA STROKE stoletja pri s vet i še električni! kič. Vse razstavljene luči smo ob raziskavi napolnili z gorivom ali smo jih izdelali na novo. kot npr. baklo, lojeno svečo, repico itd in rezultat njihove razsvetljave primerjali / modernimi lučmi Zato lahko na razstavi v pisani besedi izvemo, kako in koliko časa so p sicer izvira ■s Kranjske in je danes ( poleg več kot svehl t last avstrijskega etnografskega muzeja Čeleštiik je pivu prikazan v .svojrdoinovirii, \ sa ka razstava se mora že ob nastajanju prilagoditi prostoru, v katerem ho stala Zato smo izkoristili prostor pod siopniš-cent v pn i ilvbiskovalcciu omogočili pogled °d zunaj \ notranjost Sledili interiei že nakazuje prehod iz privatne v javno sfero ■n zgodba si nadaljuje s tematskim sklopom Javnci razsvetljava 1 udi tu smo izrabili" nefunkcionalno stopnišče za Prikaz Miklošičeve ceste v Ljubljani, s katero nakazujemo tri obdobja javne razsvetljave v mestu srednjeveško - s peljha-erji z baklami, plinsko razsvetljavo iz leta 1861 ter prvo elek-'ueno luč po pi >tresu, .s tabelaričnim prikazom pa povemo še, takšen je bil razvU1 zaradi zgodbe o njegovem nastanku, ki je še vedno živa med vetn. Z It v ast ani v Suhorju, Združuje dve vrsti luči: kultno in pos- ■;l|,adi pomanjkanja prostora smo nadalje s tabel: iaricnim pri- Zoin opozorili na jasne medsebojne zv eze med intenziteto S pravim užitkom so udeleženci muzejske delavnice o ikt a še val i sveče z obarvati itn i voščenimi ploščicami. Foto; Dokumentacija SEM. naravne svetlobe in uporabo Umetne svetlobe v ciklusih letnih praznovanj in v življenjskem ciklu posameznika. Sledi tematski sklop Luč pri delu. v katerem med drugim predstavljamo rekonstruirano čevljarsko delavnico s kopijo tako imenovane Šustarske luči (po originalu iz Tržaškega muzeja). Na novo smo izdelali tudi t. i. sitarsko ItuUpa originalu iz Gorenjskega muzeja T ter šop slame (kot običajnega svetila v prejšnjem stoletju za nočna opravila v hlevu), v se z namenom, da obiskovalce razstave opozorimo na nekatere posebnosti pri razsvetljavi pri delu v posameznih krajih oz območjih. Sledi poglavje Prikaz izdelave goriv za/ na svetila in nehate rili svetil Ta je med drugim prikazan tudi na videu (dokumentarni zapis o izdelovanju svetil in njihovih pripomočkov, kt sva ga jia terenu leta 1995 posneli s kolegico Nadjo Valen-tinčič}. In na koncu v tematskem sklopu Uporaba tradicionalnih luči danes iu njihovo oblikovanje za današnjo rabo samo nakazujemo nekatere možnosti te uporabe * Poleg različnih tipov določenih vrst svetil na razstav i izvemo tudi o nekaterih manj znanih pojmih v zvezi z lučjo, kot so npr. leva. dimnjek. repica. kajfež,smrkavček Nadalje izvemo tudi za nekatere poklice oz. dela v zvezi z. razsvetljavo / arah Ognja, nočni sna žar, svetih ličar, pelajhtar, itd., pa tudi za nekatere priprave v zvezi s svetili oz. za izdelovanje goriv zanje: kamen za ugašanje hakel. kamen, na katerem so masi ili drenove jagode za olje za luč, namakalnih za izdelavo sveč. oblic in hukoruik-obe pripravi za izdelavo trsk. Različne osvetlitve ne možnosti na razstavi niso obravnavane kronološko. I porabcčclešnikov.s trskami, bakcl. enostavnih oljnih svelilk in sveč ni mogoče razs vrsti ti popolnoma v časovnem zaporedju. Ljudje so uporabljali različna svetila v istem časovnem obdobju, odvisno od materiala, ki je bil na razpolago v določenem kraju, ter s tem povezanimi stroški m premoženjskim stanjem uporabnika. Ponekod so na primer preskočili obdobje petrolejk in so si svetili s tiskarni vse do t i str S '' " njem: /rena Keišič. Sova pridobitev. Koj>ija vaškega fantki r. rasi Snhorje r Brkinih iz leta 1667 \ Einolou 6 Ljubljana t V)" >■ < ' ' ' _ god ho je zapisal mdi ¡'are/ Medvešček r knjigi Skrivnost m svetost kamna Zgodbe o čarnih predmet i!i in svetih znamenjih na ^ ' i nimrskvm Trst l<)<)2 j knpiji ¡t-r.deial mojster Jernej Kosmač a h. na g ohrt je/neilstar/jena tudi na viden Sreča rji in medlčar/i. avtorja dr. Janeza Bogataja, s" """> r podjeijn Jama lazstvlljaru izdelali cestno svetilki i na konzoli. kakršne danes razsvetljujejo stari del Ljubljane < • uke vri izdelane/io grajii uih /iied/ogah starih plinskih cestnih luči. ¡»vdelanih r električne svetilke ^AŠNiiTsED 37/1997, št. 1-2 49 OBZORJA STROKE uvedbe elektrike. Provinca je novosti v razsvetljavi spremljala / zamudo Največkrat so vztrajali pri Starem načinu razsvetljave (uilii.ato, ket je vse do sredine našega stoletja veljalo, da je več kot ena luč v enem prostoru prt večinskem prebivalstvu potrata Večina predmetov, prikazanih na razstavi, je i/ zbirke Slovenskega etnografskega muzeja I'porabljali so tih predvsem v kmečkih okoljih, nekaj pa jih je tudi iz trških iu mestnih okolij Za osvetlitev določenih pojavov smo si izpoši idili tudi nekaj eksponatov iz Belokranjskega muzeja iz Metlike. Mestnega muzeja Ljubljana, Narodnega muzeja, Slov enskega verskega muzeja iz Stične, Avstrijskega etilogral skega muzeja na Dunaju in iz privatne zbirke gospoda An dreja Krhavčiča Pretiti letno predstavitev smo na razstavi dopolnili s številnimi lotogratijami. grafikami, legendami, tabelami in z rekon-slniiranimi scenskimi prizori, kolikor nam je tO pač dopuščal prostor. sprehod skozi zgoščeno pripoved" o udomačeni svetlobi je pospremljen tudi z zv očno zaznavo. Za našo razstavo je glasbenik Lado Jakša ustvaril glasbo, ki nakazuje ves diapa-zon svetlobe, ki je služila človeku ob različnih priložnostih; od naravne svetlobe Sonca, do kresanja ognja, preskelanja sveče, vse do mitične svetlobe ' Razstavo je oblikovala Mojca Turk1", pri grafičnem oblikovanju je sodeloval tudi ['eter Rau. ()ba sta svoje delo opravila z veliko mero -aihtilnosti. predvsem pa »ta znala prisluhnili v sebinski pripovedi razstave. Kontrast svetlobe in teme sta iz pripovedi prenesla tudi na izbiro enostavnih oblik razstavne tehnike in kontrastnih barv: svetlobo ilustrira sončna rumena, temo temno modra barva Ti dve barvi se ponovita tudi na ilustrativnem gradivu, v modrem podtonu ilustracije si' posveti rumena lut Številni obiskovalci so posebej pohvalili jasno vidno, dovolj veliko in tako zlahka berljivo besedilo. Posebno noto daje razstavi skrbno izbrana luč. ki gradi na ki mtrastu teme in svetlolx- Svetloba iz temnega ozadja izpostavi razstavljene predmete, zelo rafinirano nam ponekod ponudi iluzijo gorečega svetila, ki oddaja šibko, pritajeno s\ etlol jo. Imeli smo srečo pri iskanju sponzorja za razsvetljavo razstavi.' strokovnjaki iz podjetja Arcadia so se pri odmeri pravšnje svetlobe zares potrudili. Razstavo Udtmm-čena svetloba spremlja vrsta prireditev, med katerimi so dobro obiskane delavnice izdelovanja gtvgorčkov, o k reševanja sveč in barvan K M Med raziskavo o svetilih je potekala tudi osnovnošolska ra ziskovalna naloga na to temo, in sicer na OŠ Polje l"čenči so pod mentorstvom Milene Majzel in kustodinje razstave zbirali podatke o svetilih in predmete v svojem okolju ter oboje primerjali z gradivom v SEM, Rezultate raziskave so predstavili na razstavi v šolski avli ter v Epicentru v Ljubljani V OŠ Kolezija pa so, tudi na našo pobudo, pod mentorstvom Marije Erman učenci v okviru likovnega in tehničnega pouka oblikovali grefiprČke - hišice iz lepenke in papirja, ki so jih. osvetljene s svečami, na predvečer Gregorjevega s ponosom spustili po Ljubljanici. Tudi ta projekt je bil predstavljen v Epicentru. Na ta način so se učenci neposredno, z lastno ustvarjalnostjo seznanili z delom naše dediščine. Za prvi program Radia Slovenija je bila z avtorico in nekaj prijetnimi otroškimi radovedneži na razstavi posneta izobraževalna oddaja o udomačeni svetlobi \a temelju raziskav e je nastala tudi Bitjkit o svetlobi, ki jo je napisala pisateljica Bina Stau ipe Zniavc. Mlajši obiskovalci st > se tako na matinejah s pomočjo le bajke seznanili s svetlobo in temo na njim bližji, pravljični uacin. Želimo in upamo, da se bo našel založnik, ki bo to bajko, tudi bogato ilustrirano, sprejel v svoj program kljub vsesplošnemu mačehovskemu odnosu do tovrstne literature Ob razstavi sta izšla dvojezična zgibanka (slovenska in angleška) in plakat. Novembra 19% pa je v reviji Gea v obliki drobne knjižice z naslovom Svetloba, ogenj in htč izšel tudi obširen poljudni prispevek o udomačeni svetlobi." Obiskovalec si na razstavi lahko kupi tudi uporaben spo-mmček Izdelali smo uvaljano voščeno svečo z lanenim stenjem in svečnik, kt je kopija lajluarja" ki ga hrani v zbirki svetil naš muzej. Ročno je izdelan iz hruškovega lesa m poslikan kol original, ki je bil narejen v Podkorenu v 19 stoletni Svečnik prodaja muzejska trgovina v lični embalaži, opremljen je s certifikatom Razstava je sedaj odprta eno leto, doslej si jo je ogledalo več kol 15500 obiskovalcev, med drugimi tudi naši kolegi iz Et nografskega muzeja iz Zagreba, ki so nas povabili, da z njo drugo leto gostujemo V njihovem muzeju v Zagrebu. Pred lem pa se bo predstavila še v Pokrajinskem muzeju v Celju. Razstava je po enem letu predstavitve v SEM-U doživela odmevnost tudi izven meja Slovenije. Predstavljena je bila našim zamejcem v Italiji v reviji škrat '"in na TV Koper - Capodisiria m TV oddaji ter našim rojakom po svetu v reviji Slovenija Slove t iiun Magazine. Na koncu naj se vrnem k naslovil prispevka. Ko smo pred letom dni otvarjali razstavo, smo povedali, da je lo zadnja v Starih prostorih SEM-a, v stavbi Narodnega muzeja Z veliko svetlobe smo napovedali našo selitev na Metelkovo, ki se nam ja lesenih svečnikov. sedaj zelo hitro bliža. I parno in želimo, da bo Slovenski et nogralski muzej tam. tudi s prenovljeno ključno stavbo za razstave, kmalu našel svojo identiteto, da ne bo več zadrege pri obiskovalcih Slovenskega etnografskega Oblikovalkina skica muzeja, v katerem muzeju sploh so predstavitve za drago dvorano. Po t o: Dokumentacija S F, M. 9 filasbetitk i.ado faksa je to glasbo r iivo pivdstuSft na otvoritvi razstai.v /i marca 1996. 10 ii men t viziji /poštaritt\' rt ¡zstare iklomttčeiia svetloba gl. Mojca Tlak. Oblikovalkin ¡«¡gled na nastajanje razstave, r Argo J'.1 I--' Ljuhljima I')'X>.Str. ¡22-124 11 sivllolnt. ogenj, luč (¡ca 6. priloga št. 9. ljuhljima 1996. 12 Tanja Tomaži t IhfaiitifČeita svetloba; svetila skozi Čas r Škrat 5-6. Opčitte /996. str. 20-22. 13 Irena Kcršic. DoniestieatedLiglit An l-tlmological Vitfu> o/l.igluingAppliatnces imd. Ueessorics (hxibitiim in theSUavne l-tltnagrapltic Vitmtin / I sit t ven tja to/2. Ljubljana J9'Xt. str 5 / 50 GLASNIK SED 37/1997, i\. 1-2