0v VJ&a\Jjto
^haja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1*50	h	Izdaja:	Konzorcij	.Straže	v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž
Celoletna naročnina Din 35'- * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, St. 16.7^0 \ lij Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Ljubljana, 23. februarja 1939
Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Leto V — Številka 19
Princjj^esnice,
edinosti in miru
Dolgo že ni imelo papeštvo tako velikega JJSleda v svetu kakor danes. Bog je poslal ^rkvi po vrsti same veLilce papeže, ki so s ^ojim 'delom in svojo osebnostjo priborili tej ^r*stusovi ustanovi izreden človeški ugled in c,oveSko spoštovanje. Veseli moramo biti te-8®- Bogu moramo biti za to hvaležni. Obenem P* se ,ne smemo dati zapeljati, da bi postalo spoštovanje paipeštva preveč naravno in freveč osebno. Papeštvo je za nas bistveno Predmet vere, zato se za mas razmerje do nje-ne sme bistveno prav nič spremeniti, pa na) je njegov nosilec papež svetnik ali papež i^osvetnjak, nepristranski glasnik resnice in kavice ali pa spreten diplomat. Veličina pa-P&Štva ni prvenstveno iv tem, da si vedno zno-zna pridobiti vsesplošen ugled v svetu — ^ je le naravni pojav njenega večno nespremenljivega in vedno skrivnostno čudovitega “t&tva. Veličina papeštva ije v njegovem skriv-^tno čudovitem bistvu samem, ki ga pa mo-1sprejeti in umeti le veren učenec Kristusov. 0 bistvo je dejstvo, da je papeštvo princip resnice, edinosti in miru.
Papež je nezmotni .učitelj, zanesljivi varuh resnice	—	auetoritas in docendo. Kdor
e	avtoritete	,ne	priznava, končno nujno za-
objektivno krščanstvo in objektivnega ^istusa. Po tej poti je šel protestantizem, po poti počasi, a previdno gre za njim pravo-s avje. Drugače niti ibiti ne more. Če ne pridamo nekomu pravice, da z božjo avtoriteto 61 torej nezmotno določa, kaj ,je Kristusov ^«k v verskih in nravnih vprašanjih in v Sein,	kar je	s	tem naukom 'v nujni zvezi,
je nespametno govoriti o božjem razo-^ ®tju; potem se je Bog zastonj učlovečil; po-se mora človeštvo prav kmalu spet ujeti flvrežo svoje lastne domišljije, kakor so se že stoletje po Kristusovem rojstvu vse ^r«te gnostiki, ki so poljubnemu individual-Ln?u človeku prisvajali višje spoznanje božjih .^ravnosti, ter pozneje pristaši vseh mogočih neniogočih protestantskih ločin. Zato je že leronim po pravici zapisal: »Če Peter ne bi ®)®1 edinstvene in čudovito vzvišene oblasti /^stva, bi v Cerkvi pač kmalu bilo toliko ^kvic, kolikor je duhovnikov.«
že Pa,Pcštvo ie edina skala, na kateri se 19 stoletij neokrušena dviga stavba božjega ,]t?. a in kljubuje viharjem vseh zmot. Temelj, _ le na njem zgrajena cerkev, ostane neomai-
njem zgrajena cerkev, ostane neomaj-tflden, pa naj bo teža božjega svetišča, ki 'njem sloni, še tako rvelika. Zakaj njegova
la tr<foost
ni človeška, marveč božja. Kakor Go- princip resnice
spod Jezus sam deluje nevidno po zakramentih — zakaj on je, ki krščuje, on je, ki odvezuje od grehov — pa je vendar postavil ljudi za zunanje vidne delivce zakramentov, tako tudi svojo Cerkev samo vodi z notranjim delovanjem svojega Duha — čeprav je na čelo cerkvi postavil človeka kot svojega vidnega namestnika in nosilca svoje oblasti. Papeštvo je torej le orodje v božjih rokah. A prav to je vsa njegova moč in vsa njegova odlika. Deo servire Tegnare est.
Nas zato prav nič ne moti, če se »avtonomni« človeški razum v imenu svobode upira tej avtoriteti. Saj se zavedamo, da sprejmemo Tesnioo, če sprejmemo to avtoriteto in njene nauke. Nasproti resnici pa tudi človeški razum nima pTavice do nikake avtonomije. Nasproti resniai more imeti avtonomijo samo človeška samovolja in človeški napuh. A taka avtonomija je v resnici samo prikrita oblika najhujšega usužnjenja človeška duha iracionalnemu v človeku.
Ni se nam treba bati, da bi ta avtoriteta postala kdaj nasilna. Saj sama prva priznava od Boga ji postavljene meje. Točno določa, da je treba brezpogojno sprejeti samo tiste njene nauke v vprašanjih vere in nravnosti, ki jih papež s svojo najvišjo apostolsko oblastjo uči kot učitelj in pastir vseh kristjanov (ex cathe-dra) ter zahteva, da jih vsa cerkev sprejme. Vsi nauki, ki (jih papež drugače oznanja, niso predmet brezpogojnega pristanka. Čeprav se tudi tedaj zahteva notranji pristanek, to vendar ni nasilje nad človeško svobodo, ker je na eni strani za veliko večino edino pametno, da sprejme, kar uči najvišja in najbolj zanesljiva a-vtoriteta, in ker na drugi .strani ni izključena pravica, da se mirno in spoštljivo na pristojnem mestu (,ne pred javnostjo) predlože tudi tehtni razlogi za nasprotno mnenje.
Tudi za samostojno človeško iskanje in raziskavanje je potem takem prostora še vedno več ko dovolj. Z božjo avtoriteto razglašena resnica nas le vedno znova trga iz pisanega kraljestva možnosti, kot ga ustvarja človeška pamet in domišljija, ter nas prestavlja v kraljestvo dejstev, ki je sicer tesnejše in manjše, zato pa tem bolj zanesljivo.
Take avtoritativne odločitve so redke. Vedno znova pa se v zgodovini pokaže njihov silni pomen. Vedno bolj postaja jasno, da mora človeštvo sprejeti božjo resnico, ki prihaja s prestola sv. Petra — ali pa morajo vse duhovne dobrine človeštva propasti. Papeštvo je
Najvišja učeniška služba je prav za prav le del vladarske službe, ki so jo prejeli papeži od Boga. V tej vladarski službi, ki jo opravljajo papeži kot Kristusovi namestniki nad vsem svetom, je duhovno uresničeno tisto hrepenenje narodov, da bi bil Bog sam njihov kralj (Egipčani, Japonci!). Edino papeštvo je naravnost od Boga določena oblika vladavine. Samo ono ima naravnost od Boga dano popolno, redno in neposredno pravno oblast nad vso Cerkvijo, nad vsako edinioo v Cerlkvi in nad vsakim vernikom v vseh stvareh vere in nravnosti in pravnega reda. Pod njegovo oblast neposredno spada vse dogajanje na svetu, kolikor velja zanje totalna norma nravnosti. Njegova oblast je popolna: zakonodajna, sodna in kaznilna.
Papež je oče in voditelj vseh vernikov in škofov ter vseh drugih dostojanstvenikov, naj imajo katero koli službo ali oblast. On je kot Petrov naslednik resnični legitimni namestnik Kristusov, poglavar vse Cerkve in edini razsodnik v vseh nravnih vprašanjih. Iz te njegove najvišje vladne oblasti izvira njegova pravica, da pri izvrševanju svoje službe svobodno občuje z verniki in njih pastirji, da jih svobodno poučuje in vodi po poti zveličanja.
S svojo najvišjo oblastjo združuje papeštvo v popolni edinosti vere in ljubezni vse škofe in vernike. Zato je, če motrimo Cerkev kot enoto, papež kot njen poglavar vse. Brez nje-
ga bi bila Cerkev neurejena množ. Na temelju papeštva pa se iz nje gradi večni božji tempelj in se v popolni skladnosti dviga do neba. Papeštvo je princip reda in edinosti!
Papež je vidni veliki duhovnik vesoljstva. Res da papeštvo ni poseben zakrament; papež nima posebne stopnje svečeništva, različne od škofovske. Toda čisto naravno je, da je papež kot najvišji božjepravni poglavar vse Cerkve tudi prvi veliki duhovnik pred Bogom. On je pred vsemi prvi poklican, da kot servus ser-vorum Dei posreduje človeštvu božje življenje. To pa vrši že samo s tem, da je princip reda in edinosti. Zakaj v resnici vidimo, da se reke milosti v nobeni krščanski ločini, ki je pretrgala zvezo s papeštvom, tako obilno ne razlivajo v življenje vernikov kakor ravno v katoliški Cerkvi. Tako je papeštvo drugotni princip obilnih milosti, nadnaravnega življenja in Kristusovega miru.
To je večno, nespremenljivo bistvo papeštva: princip božje resnice, princip božjega reda in edinosti, princip bogatega božjega življenja in 'Kristusovega miru. Samo papeštvo nam more dati to, kar je Kristus tako srčno želel svojim učencem, preden je zapustil to zemljo: resnico, edinost v ljubezni, božji mir.
To je večna veličina papeštva. Zato moramo tudi mi biti papeštvu brezpogojno zvesti do konca.
Posti se (Zapovedane postne dni)
Post v najbolj širokem pomenu je vsako premagovanje. Naša volja poželi vse, kar je dobro, pa tudi vse, kar ima videz dobrega. Toda ne smemo si vsega dovoliti, kar volja poželi, če bi tega načela ne upoštevali, bi onesrečili sebe, svoje bližnje okrog nas in prišli v nasprotje z božjimi zapovedmi. Že da moremo živeti človeka dostojno življenje, moramo naši volji nadeti vajeti premagovanja. Še bolj pa velja to za kristjana. Ni krščanskega življenja brez premagovanja. Post je neobhodno vzgojno sredstvo za dostojno ter nravno in krščansko življenje. Postu je dal s svojim zgledom ,posvečenje Kristus, ki se je postili v puščavi 40 dni in 40 noči. Po njegovem zgledu je tudi cerkev že zelo zgodaj uvedla štiridesetdanski post.
Najbolj preprosta oblika posta je pritrgo-vanje v jedi in pijači ali zdržek od določene jedi — mesa. So ljudje med nami, ki jim je smoter življenja neovirano uživanje. Njihov bog je trebuh. Čuden nestvor človeka predstavljajo taki ljudje. Vsako višje stremljenje v njih je zamrlo. Topi in neobčutni so; zahtevni samo v svoji sebičnosti. Koliko gorja prinaša v družino in družbo materialist take vrste in koliko bridkosti in nesreče pijanec! Vzgojno sredstvo proti tovrstnemu nizkemu poželjenju je — post. Zakaj pisano je: »iNaj ne živi človek samo od kruha!« Naš smoter je ne uživanje, ampak zveličanje!
Če smo se zavarovali proti nizkotnemu poželenju, je nevarnost, da zapademo drugemu,
še bolj zapeljivemu — napuhu. Svoje znanje, svojo moč in svojo oblast 'bi radi razkazovali drugim, da bi se pred njimi ponaišali. To je skušnjava, ki jo je hudič ponujal Kristusu na tempeljski strehi: »vrzi se doli« -r- da te bodo ljudje občudovali. Koliko smešnih postav te vrste srečujemo dan za dnem v življenju. Sami ne vemo, kdaj se med nje uvrščamo. Zato: boj tudi diihovnemu poželenju — napuhu. Tudi to je — post.
in pride skušnjava spet v drugi obliki — pohlep po imetju. »Vse to ti dam ...« In koliko jih preslepi do krute in brezsrčne brezobzirnosti. Mi pa po Kristusovem zgledu ne malikujemo ustvarjenega sveta. Zakaj pisano je: Gospoda, svojega 'Boga, moli in njemu samemu služi.
Poželenje, napuh, lakomnost — vsem v skušnjavo, kolikim v časno in večno pogubo?! Proti vsem trem je samo eno zanesljivo sredstvo — premagovanje ali post. in ko jih ukrotimo, smo po besedah Pavlovih: kakor bi nič ne imeli in vendar imamo vse. Da, kakor se zdržujemo mesnih jedi/ se zdržujemo tudi pogubnih strasti!
Vso čast in občudovanje zasluži munchen-
ski nadškof Faulhaber, ki se je preteklo leto tako odločno boril proti napadom novega pa-ganistva. Tako piše kat. dnevnik »L'avvenir« d'ltalia«, ki izhaja v Rimu.
Besede, ki ne
0 Mariji
Kakor smo ie v začetku rekli, poslužujmo se kot prijetne prlproinjlce In zavetnice pri Njem, preblažene Device Marije, kajti da rabimo besede sv. Bernarda, je volja Njega, da Imamo vse po Mariji.«
Vendar, čeprav se od napuha prevzeti svet norčuje iz Marijinega rožnega venca In ga zaničuje, je bila ta molitev neštetim množicam najsvetejših ljudi vseh starosti in vseh časov najmočnejše orožje hudobnega duha, pripomoček za ohranitev neomade-ževanega življenja, za hitrejšo dosego čednosti, za pridobitev miru ljudem. Ni tudi manjkalo po svojem znanju in modrosti najodličnejših mož, ki vkljub zaposlenosti v svojem študiju in raziskovanju naravnih stvari niso nikdar zagrešili, da bi minil dan, ko ne bi bili kleče pred njeno podobo Marije pobožno počastili s sv. rožnim vencem. Tudi kralji in prvaki držav, dasi so bili polni raznih skrbi in posvetnega dela, so imeli za svojo sveto dolžnost, da so opravljali to molitev. Tako se ta skrivnostni venec ni gibal in premikal le v rokah neukih in revnih ljudi, ampak je v čast vsem ljudem katerega koli stanu so.	(Okrožnica
»Ingravescentibus malls«, 29. sept. 1937.)
0 duhovnih vajah
Težka bolezen našega časa je ona lahkomiselna nepremišljenost, ki človeka nagiba k temu, da se izliva na zunaj, iz česar se rodi nenasitljlv pohlep po bogastvu in uživanju, ... tako da človek ne utegne premišljevati večne resnice in božje zapovedi. Tej bolezni ne moremo najti boljšega zdravila, kot da one vznervožene duše, ki zanemarjajo večnostne vrednote, vabimo k zbranosti v duhovnih vajah. In če bi duhovne vaje ne nudile drugega kot da sc človek loči za nekaj dni od svoje okolice In premišljuje vprašanje odkod prihajam in kam grem, bi že bila korist velika. Toda ko človek v samoti globlje In pobliže izprašuje svojo vest, postaja njegovo gledanje bolj zrelo in uravnovešeno, njegova volja se utrdi, življenje svoje uredi po izvest-nih smernicah, duša so spet zaveda svoje prvotne plemenitosti. (Okrožnica »Mens no-stra«, 20. decembra 1929.)
0 pretiranem nacionalizmu
V	naših dneh se bohoti nacionalizem, ki je prav tako pretiran kakor napačen in zato sovražnik pravega miru in blagostanja. (1929.)
Ako se samoljubje vsili v odnose med narodi In se nacionalno čutenje enostransko razhujska, potem mislijo, da so vsi izgredi dovoljeni In hvalevredni, če se vršijo v imenu pretiranega nacionalizma. (1932.)
Ljudje, ki se obračajo po molitvi do božjega Veličanstva, ne morejo gojiti nacionalističnega imperializma, ki stvori iz vsakega naroda svojega lastnega malika.
0 oboroževanju in krizi
Kriza, ki jo obžalujemo, izvira iz zavisti narodov In povzroča državam ogromne stroške. Oboroževanje raste iz dneva v
bodo prešle
dan. Ne moremo molčati, da bi svojih opominov ne ponavljali. (Apostolsko pismo »Nova impendent«, 2. okt. 1931.) Ko oboroževanje izčrpa sredstva, gine moč naše generacije in tudi prosveta, vera, nravnost In red so moteni. (1922.)
Dolgo preden je izbruhnila vojna v Evropi, Je zorel po krivdi ljudi in držav glavni vzrok velikega zla odpad od Boga. (1922.)
Duhovno orožje	*
V	težkih preizkušnjah so se verniki, ko je bila božja pomoč najbolj potrebna, iz lastnega nagiba ali pa tudi na pobudo duhovnikov vedno zatekali k molitvi in pokori.
0 Katoliški akciji
Sodelovanje, ki ga morojo nuditi laiki hierarhičnemu apostolatu, ni samo v tem, da branijo resnico in krščansko življenje, ki ga toliko zased ogroža, ampak tudi v tem, da postanejo pod vodstvom svojih pastirjev lahko najboljša pomoč za vedno večji verski in družabni napredek.
Str. 4. Mnenja smo, da je KA velika milost za vernike, ki jih Bog kliče k ožjemu sodelovanju s hierarhijo.
*
Str. 5. ...čudoviti napredek kulture, znanosti, industrije prinaša s seboj poleg toliko dobrih sadov tudi toliko in tako žalostnih klic zlega.
*
—	Toda koliko bogatejši bodo sadovi, če se bodo polog vrst duhovnikov — o katerih želimo, da bi z vedno rastočim delom vedno bolj rasle — strnile goste in tesno sklenjene črte dobrih laikov, ki bodo mogli duhovnikovo delo pripravljati, dopolnjevati in v tej ali oni točki, kjer bo to potrebno, posebno kar tiče verskega pouka, — tudi nadomestiti.
*
Str. 6. Potrebne pa Je v tem svetem boju, kakor sicer v vseh bojih In pri vseh armadah, delati po redu, po svobodi in taktiki.
‘ *
Str. 10. Začeti pa je treba ne z velikimi masami, ampak je treba zbrati majhne oddelke, jih izučiti In izvežbati, da bodo kot evangeljski kvas, ki bo potom prokvasil vse mase.
*
Str. 10. Ene stvari pa Vam ne moremo nikoli zadosti priporočiti: da porajajoče se organizacije ne bodo živele samo v popolnem soglasju, ampak da bodo primerno združene v kar najožjo in organično enoto.
*
Str. 19. Zastonj bi gradili novo krščansko družbo, če ne bo z njimi delal Bog.
★
Str. 13. Bila bi $ato zmota in silno težka škoda, če bi se ali v župnijah ali v škofijah ustanovila združenja vernikov s sličnimi cilji, kot jih ima KA, ki bi pa bila popolnoma neodvisna in popolnoma v nobeni zvezi s KA, ali kar bi bilo še hujše, nje) nasprotujoča.
Str. 15. Opominjamo Vas predvsem, da posvetite prav posebno skrb delovnim stanovom, industrijskim in poljskim delavcem.
*
Str. 12. Ne zmeda, ampak spojitev, no škodljiva medsebojna križanja pri istem delu, ampak sodelovanje na različnih poljih, odkazanih vsakemu posebej.
*
Str. 19. KA v resnici nikdar ne ovira, šo manj pa uničuje pokrete in oblike dobrega, ampak jih vzpodbuja, podpira, sporeja.
★
Str. 21. Prav zato pa bo K A, čeprav se mora, kakor zahteva njena narava sama, brezpogojno vzdržati vsakega strankarsko političnega delovanja ali gibanja, ki bi — kot smo že večkrat s poudarkom ponovili
—	zelo škodovalo vsakemu verskemu udejstvovanju — v resnici veliko In uspešno prispevala k blaginji domovine in državljanov: postala bo sredstvo, katerega se poslužuje Cerkev; da prinaša narodom vseh vrst dobrin.
*
Str. 22. ... da bi se takoj v vseh škofijah zbrale te lepe čete pogumnih Kristusovih' vojakov, ki bi šli v obrambo božjih in cerkvenih interesov in povsod nosili in širili čut za to, kar je Kristusovega, ki je poroštvo in jamstvo blagostanja za posameznike, družine in družbe.
Pismo sv. očeta Brazilskim škofom.
Šopek rož na Pijev grob
Dva dni po izvolitvi Pija XI. poglavarjem sv. Cerkve se je sveti oče v neki privatni avdienci veselo prevzet izrazil: »Morje je lepo, a jaz pred vsem ljubim gore. Na gorah moremo jasno spoznati veličino in vsemogočnost božjo.«
Tisti dan (10. februarja 1922) so v krasnem žaru goreli vrhovi albanskih gora In strmeli v kupolo Sv. Petra, ki je tudi vsa žarela v soncu.
Sedemnajst let pozneje, letos na isti dan v februarju, so bile albanske gore oblite s prav tako blestečim zlatom. Pijeva duša pa se je tedaj povzpela visoko, visoko nad najvišje gore, kjer more sedaj jasno spoznati veličino in vsemogočnost božjo.
Komu je sveti oče predvsem govoril besedo vzvišene ljubezni do gora? Katoliški višješolski mladini! Ko je namreč to besedo govoril, je imel pred seboj v svoji sobi velik šopek rumenih rož.
Šopek je bil še ves svež in dehteč, saj mu je bil komaj pred eno uro, ko je odhajal v Sikstlno k poklonitvi kardinalov, hipoma izročen s prošnjo, naj darovalcem oprosti, daru pa nikar ne prezre.
Pod šopkom je bil privezan listek z naslednjim besedilom: »Katoliške visokošolke in katoliški visokošolci ga Piju XI. izročajo z globokim veseljem, z otroško ljubeznijo, z neomejenim spoštovanjem.«
Namesto mladine je papeža pozdravljal njen šopek rumenih rož, ki je z njih dehtel spomin in duh z gora ...
V	zahvalo je tudi Pij XI. povil mladini
šopek nevenljivih rož, natrganih z vrtov Kristusove cerkve. Mesec dni pozneje Ji*1 je namreč zbranim na dvorišču vatikansko palače (nad 20 tisoč po številu) spregovo-ril in podal nekaj smernic za življenje.
Nagovor je navdal mlade množice z nepopisnim ognjem navdušenja, šopek rumenih rož je zadehtel in dehtel z nebeško prijetnim duhom, v ljubeznivih beseda* sv. očeta. Čez šest let jim je istotam 9°' voril še lepše.
»Vi ste naš jutri, mi smo vaš danes. ^ vam danes kličemo: Molitev, življenje, žr' tev! Vi boste jutri javno molili, javno delali« se javno žrtvovali za Kristusove ideali preghiera — azione — sacrifizio. Vse Je na vašem notranjem življenju. Bodite v sr«u čisti in sveti. Na zunaj kristjani, katoličani-Pijonirji katoliške akcije, novega katoliškega življenja. Katoliška akcija Nam pomeni vse — veramente tutto. Bodite apostoli dobrega zgleda, ljubezni, miru, dela! Žrtev podlaga molitve in življenja! V duhu ,e besede bodite ognjeni, velikodušni, vedno pripravljeni, disciplinirani, močni!«
Damasovo dvorišče je prekipevalo * tisočernih pozdravnicah svetemu očet*: Eviva! Eviva! Vmes se je slišal, čeprav tisočkrat preglašen, tudi naš Živio!
Navada je, da se dragim pokojnim P°' laga cvetje na grob. Visokošolska mladini ki je Piju XI. ob njegovem prestolu poklonila šopek rumenih rož, ne bo izostala * enakim darom tudi ob njegovem grobu n®-
Nje spominski šopek pa bodi nje stanovitni sklep:
»Pripravljali se bomo v molitvi, del*' žrtvah, da bomo spolnili Pijevo besedo-Trudili se bomo, da bo mogel Pijev pogl0<* z, visočln z veseljem in zadovoljstvom 9le‘ dati nad nami.
Iz naših vrst naj pridejo apostoli novega katoliškega življenja.
Molili bomo, da v naših vrstah nikdar ne usahne vir živih rož v božjem hramu •* vrtu sy. Cerkve.
Na Pijevem grobu, ki ga je obsijal* Brezmadežna s svojim rožnim lurškim spominom in praznikom, obljubljamo dane* svojo čistost.
Hočemo biti v prvi vrsti prvi pri vip#' stavltvi pravih dobrin in vrednot v zase*3' nem in javnem življenju.
Vse to obljubljamo na Pijevem groPu Pijevemu slavnemu spominu.
Nad vse si bomo prizadevali, da pok*' žemo, da se našim vrstam, našim mladi*1 vrstam, ne pravi: bežno katoliško navd*' ienje, marveč stanovitno katoliško &e' Janje.«
Tak naj bi bil visokošolske mladine pek rumenih rož na Pijev grob.
Pa ne samo akademske, marveč wCl srednješolske in delavske mladine. To£ja visokošolska mladina mora pogumno ln odločno stopati pred vsemi.
Ne gre namreč za strankarske vr*<e' marveč za blagor celokupnega slovensk® ga naroda. Bolj bomo zvesti svoji oblJu® 1 bolj bo rastla v nas krščanska zavest, bli* bomo svojemu narodu in bolj varno *fc' bomo kot narod čutili poleg drugih naf^ dov, uveljavljajoč svojo svobodo in sv<5i" dostojanstvo.
23. februarja 1939
81
-STRA2A V VIHARJU«
Ideologija narodnega propada
Jedan narod, jedna država, jedno Sokolstvo!
(Putevi i ciljevi SKJ, 10.)
U Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije teži vaspitni nacionalni red za tim, da bez obzira na pleme, veru in stalež stvori viši kulturni tip jugoslovenskog čoveka ...
(Putevi i ciljevi SKJ, 11.)
... Ostvarenje jedinstvene i nedeljive Jugoslavije sa jednim nedeljivim jugoslovenskim narodom ... potpuno odgovara idealima i težnjama našeg Sokolstva.
(Putevi i ciljevi SKJ, 17.)
Tudi nacionalni socialisti kličejo: Ein Volk, Reich, ein Fuhre-r!
Zal ni to 'geslo edina skupnost med sokoljo in nacionalno socialistično ideologijo. Toda o tem sorodstvu bomo še drugič kaj povedli. Razlika med nemškim in sokolskim unitarističnim geslom je pa v tem, da Nemci dejansko obstoječo enotnost nemškega naroda ^Šotavljajo, medtem ko Sokolstyo pridava, da danes še ni jugoslovan-* k e g a naroda, saj govori, da je treba *ele vzgojiti tip jugoslovanskega človeka,
je treba šele ustvariti nedeljivi jugo-*Wamski narod.
S tem torej sokolstvo priznava, da jugoslovanskega naroda še ni, kajti če bi bil, ga ne bi bilo treba šele ustvarjati in vzgojiti.
Sokolstvo pa zahteva, da se narodi, ki žive danes v Jugoslaviji zedinijo v eden nedeljivi jugoslovanski narod. Če bi mimogrede poskušali ugotoviti, kako si pristaši Tyrševe »vzgoj-ne misli« predstavljajo »vaspitni nacionalni rad« za nedeljivi jugoslovanski narod, bi se korali poslužiti izraza nasilje. Te besede v viteških sokolskih pravilih seveda ravno ne Najdemo, uvidevnemu človeku pa bo zadosto-vala bližmja preteklost, pa tudi že žalostna sedanjost slovenskega dijaštva pod knuto nekaterih sokolskih profesorjev. Toda sokolska Vs:gojna praksa je eno izmed najtemnejših poglavij v jugoslovanski zgodovini. Veliko ne ®°rno govorili o njej, saj bo prej ali slej dokončno spadalo v oni del jugoslovanske zgodovine, v kateri je slovenski narod sicer mo-
ral velikokrat stisniti ustnice, ki jo bomo ravno zato šteli ,v svetlo dobo narodnega vstajenja.
Slovenec je že imel enkrat v zgodovini opraviti z ljudmi, ki so ga hoteli odtujiti njegovemu rodu. V cesarski Avstriji je bilo. Poznate slovenske liberalce, ali kakor se sami imenujejo »naprednjake«. Na ogroženem Štajerskem so se vezali pri volitvah z Nemci, na Goriškem pa z Italijani proti slovenskemu ljudstvu. Z narodnimi sovražniki so sklepali politične pogodbe, ki so bile v bitnem nasprotju z interesi slovenskega ljudstva. Ta generacija protinarodno usmerjenega liberalizma je večinoma že v grobu. Na njih mesto pa so stopili sinovi. Avstrije in Nemcev niso več našli, čuditi se moramo njihovi mojstrski tehniki, ko so čez noč postali Jugosloveni. Ironija je pač v tem, da hoče Sokolstvo doseči to, kar se Nemcem v celem tisočletju ni posrečilo: raznaroditi naš rod.
Tistim, ki pravijo, da bodo tako ustvarili močno Jugoslavijo — oporekamo.
Slovensko ljudstvo se je v večnem boju s tujim elementom privadilo tako ljubosumno čuvati svoje narodne svetinje, da vsak poseg, pa naj bo tudi od bratove roke, vzbuja najostrejši odpor. Posledica je borba na življenje in smrt, ki bo povečala nasprotja in ustvarila nepremostljiv prepad; v nobenem primeru pa ne bo prinesel koristi nasilniku. Končna posledica bi bila razrahljanje vezi, namesto da bi jih ojačila. To pa je v diametralnem nasprotju z idealom močne Jugoslavije. To velja glede dela našega naroda, ki biva v Jugoslaviji.
Vemo pa, da je nad polovico slovenske krvii v tujini.
Kaj bi bilo z brati na Goriškem, na Koroškem, v Westfaliji, v Ameriki, kjer žive strnjeno, če bi se del slovenskega naroda, ki živi v Jugoslaviji »pojugosloveniil«.
Ostalo bi milijon in pol ljudi, ki ne bi bili ne Srbi, ne »jugosloveni«, ne Nemci, ne Italijani.
Najdemo sicer v »Putevi i ciljevi« kome-morativno pripombo: »Jugoslavensko Sokolstvo ne može zaboraviti svoju braču s one strane državnih granica .. .« Ugotoviti pa moramo, da je ta pripomba v bistvenem nasprotju z zgoraj citiranimi odstavki.
Zato ponavljamo:
Ideologija narodnega propada.
Od Hegla do Marxa
(Dalje.)
Kakor nič na svetu, tako tudi človek ni Matično bitje, ampak živa dinamika, nepre-SW0 udejstvovanje. Tudi Hegel je učil nekaj Podobnega. Po njegovi filozofiji duh ni nič rugega kakor dialektični proces ideje, ki ‘anjo sebe zanika, ko se izprevrže v svoje Nasprotje ter se povnanji v naravi, nato pa v sP°Z;nanju o ds tram j a to zanikanje in dviga ^vari zunanjega sveta na višino zavestne nošnje ideje. Hegel je pravilno videl dvoje: a se bitje v svojem delovanju samo sebe ^varja in da se to ustvarjanje vrši po diabetičnem procesu v odtujevanju in zopetnem Pr*laščanju in ponotrevanju. Motil pa se je, je vso stvarnost izvedel na ideje in *vse ek»vanje na samosvest in mišljenje. To ni resnieno, ampak le dozdevno dogajanje.
Resnično človekovo delovanje, delovanje Polnem pomenu besede, ni mišljenje, ampak ,eSovo zunanje, vidno delovanje, njegov fi-mišični napor, njegovo delo. Kaj je člo-^ Marx ga takole opredeli: »Človeka lah-0 ločimo od živali po samosvesti, ali po če-hočete. Sam pa se v resnici začne ločiti 'T1 živali takrat, ko začne proizvajati sred-va za svoje življenje.« Človek je delavec, •‘■oizvajalec. y p0Stane samemu sebi vi-Seb' ^ovnan'* svo)e življenje, ustvarja samega
Človeško delo, in sicer pred vsem njegovo fizično, ročno delo je najvišja vrednost in merilo vse vrednosti, saj je to on sam. Človek, ki dela za plačilo, ki torej svoje delo prodaja, v resnici samega sebe prodaja. V predmetih, ki jih proizvaja, je on sam, ki se je povnanjil in odtujil samemu sebi ter postal blago. »Čim bolj se delavec izdela, pravi Marx, tem mogočnejši postaja tuji, predmetni svet, ki si ga ustvarja kot svoje nasprotje, tem revnejši postaja sam in njegov notranji svet, tem manj je njegova last. V religiji je prav tako. Čim več stavi človek v Boga, tem manj ohrani sebi. Vsak delavec vlaga svoje življenje v predmet; s tem pa neha biti njegovo in postane predmetovo. Čim večja torej delavnost, tem praznejši delavec. Kar je proizvod nje, državne oblike so namreč samo nadstavba produkcijskega razmerja v družbi, so neke vrste mitologije, ki v njih odseva družabno stanje človeištva. — čim večji je torej izdelek, tem manjši je on sam v sebi. Povna-njenje (die Entausserung) delavca v izdelku povzroči ne samo, da postane njegovo delo predmet, zunanja eksistenca, ampak tudi, da biva izven njega, samostojno, njemu odtujeno ter postane samostojna moč nasproti njemu, da postane življenje, ki ga je podaril predmetu, njemu samemu sovražno, tuje, naspro-
tujoče.« Zato v komunizmu nima smisla govoriti o pravični plači. Merilo vrednosti je delo. Vsaka stvar je toliko vredna, kolikor človeškega dela je v njej. S čim pa naj merimo in poplačamo delo? Tudi plača, ki bi presegala tržno ceno izdelka, bi ne bila pravična plača, ker je izdelek postal del živega človeka, človek pa se ne da kupiti z denarjem.
Iveri
f«
Izdajstva
Ai
(1931—1934.)
Tiste dni je prišlo povelje, naj se po vseh višjih gimnazijah zatre, pa imagari s silo, vsak poizkus »separatizma«. Bili so nastavljeni špi-joni v razredih, ki so vedno pravočasno poročali ljudem, ki so danes daleč od sokolstva, tedaj pa njegovi največji priganjači.
Maja 1932 je poslal VII. razred dr. Antonu Korošcu vdanostno brzojavko za njegovo 60-letnioo. Čez nekaj dni smo prejeli zahvalo: To je bilo izdajstvo! Preiskava! Vsakdo se je moral podpisati — z obvezo: če se ugotovi, da sem pri pošiljanju brzojavke kakor koli sodeloval, me lahko zadene naj ostrejša disciplinska kazen. Tako smo postajali protidržav-ni elementi.
V	VIII. razredu je bila namenoma nastavljena naloga:	»Naše	duhovno	ujedinjenje«.
Študent F. N. je pisal: »Zelo pereče vprašanje, s katerim se danes pri nas bavi različno dnevno časopisje ... In eno takih vprašanj je zgoraj imenovano.
Nekateri trdijo ozir. naravnost zahtevajo, da Slovenci, Hrvatje in Srbi prenehamo kar čez noč obstojati vsak zase kot narod in da 'se zadovoljimo s plemenom. Da so še pod Avstrijo prej in pozneje obstojali kot narod, o tem nihče ne dvomi. Saj smo še pred leti na spričevalih čitali: narodnost — slovenska. Danes pa so vstali različni zagovorniki narodnega in državnega edinstva, ki žal v svojem prevelikem navdušenju ne ločijo poijma — države od naroda,
Jugoslavijo sestavljajo itrije narodi:	Slo-
venci, Hrvatje in Srbi. In ti narodi, ne kot so nekateri za lase od nekod privlekli — tri plemena enega velikega jugoslavenskega naroda . . .
Če bi se jezikovno zedinili (pojugoslavenili), 'bi to pomenilo našo narodno in kulturno smrt, kar bi se v svobodni državi pač ne smelo zgoditi.
Saj nas še Avstrija ni uničila, čeprav je napela vse svoje sile. Vem, da bi nekateri radi dočakali dam ko bi mogli dejati:	en
narod, ena vera v eni državi. Pomnimo tudi, da je udarec lastnega brata hujši, kot tujca. Poslušajmo vendar voljo naroda, ali -se upira ali teži po jezikovnem združenju.
Zerjavca tli; prišel bo veter in tedaj bo požar in potres.«
Ko je profesor prinesel naloge nazaj, so trije ali -štirje zvezki manjkali. >Kje so?« — »Boste že zvedeli«. Začelo se je ono večno zasliševanje, zapisovanje in spraševanje. — »Kdo vpliva na vas, da ste mogli napisati nekaj tako izdajalskega? Morda doma, časopisje, kaj berete, ste kje včlanjeni, pri Prosvetnem društvu? To vas bo pogubilo. E, za Boga, ko ibi bili vi v Italiji, bi vas obesili, brez pardona. A mi smo v Jugoslaviji, hočemo dati mladini svobode, rasti in ji pomagati do napredka. Se ne bi morda vpisali v Sokola? Bi? Poglejte, za Boga. sam Masaryk je navdušen čilan te plemenite organizacije. Povejte po pravici, kako je bilo; se še kdo od ,vaših so-učencev udejstvuje tam, kot vi. Če poveste po pravici, vas zadene najmanjša kazen.«
In študent ije zato dobil najmanjšo kazen, kar pohvalo — zadnji ukor s consilium abeun-di. Kasneje pa še nekaj več!
In tako dalje. Tigris, bobi in še drugi.
Danes sva oba izven srednje šole — tudi nekdanji »pravični matematik« v pokoju.
Iz »moderne« inozemske šole.
Totalitarizem hoče zgrabiti predvsem mladega človeka, doraščajočo mladino. V vsem svojem mišljenju, hotenju in delovanju naj mladina izpoveduje načela takega totalitarnega nazora. Posameznik tako rekoč izgine, dovoljeno je le še jesti, piti in spati, sicer pa se mora vživeti v to, da je člen velike skupnosti, ki se ji mora popolnoma podvreči.
Predvsem se kaže ta totalitarnost v vojaški vzgoji. Otrok se vzgaja že od najnežnejših let v tem duhu in sicer, kjer ije le mogoče. Temu se ne sme izogniti šola, zato je tudi šoLsiki pouk v tem smislu prikrojen* Duh oboroževanja, obrambe, vojaškega napadanja in strategije se mora pri posameznih predmetih že v ljudski šoli podčrtavati.
V tem smislu se poučujejo narodni predmeti, jezik, zgodovina in domoznanstvo. Stvar pa gre še dalje. Celo računske naloge niso več v jabolkih in orehih, marveč v tankih in aeroplanih. Na primer: Vžigalne bombe so včas>ih le poldrug funt težke. Koliko takih bomb more imeti bombnik, če računaš s 70% odbitkom? Ali: 46 aerop lanov napade sovražno mesto. Če vsak bombnik nosi 500 bomb po 1500 g teže, koliko znaša teža vseh bomb? Koliko požarov nastane, če tretjina vseh bomb eksplodira in od teh le 20% zaneti požar?
Prav isto je s fiziko in kemijo. Dr. Giin-ther je izdal posebno knjigo, priporočeno seveda od ministrstva za državno vzgojo, z naslovom: Wehrphysik. Dr. Kinttopf pa za pouk kemije: Šolski poizkusi iz kemije vojnih snovi.
V	140 poizkusih razlaga, kako se pridobivajo strupeni plini in kako protistrupi, vse to s kemičnimi formulami in navodili za proizvajanje vžigalnih bomb, klorpikrina, iperita itd.
»Državni grb in križ«.
Češkoslovaški prosvetni minister dr. K a-spar je v daljši izjavi obrazložil smernice svojega delovanja. Med drugim je dejal: »Mi se bomo vneto trudili, da bo narodno mišljenje in krščanska nravnost prekvasila vso vzgojo. Najtrdnejši stebri naših narodnih šol v najhujših časih so bili češki učitelji in češki duhovniki. Mi bbmo s to tradicijo nadaljevali; v vseh šolskih sobah bosta odslej visela le dva simbola idržavni grb in sveto razpelo«. Minister je napovedal tudi temeljito predelavo vseh šolskih učbenikov. Dr. Kaspar, praktični katoličan, je bil profesor na praški univerzi in je odlično sodeloval v katoliških kulturnih organizacijah.
»Politični radikalizem«.
Nacistični »Schvvarze Korps« objavlja zanimiv članek z naslovom: »Vedno radikalnejši«, kjer stoji zapasano tudi tole modrovanje:
»V politiki sta le dve možnosti, Nemčija ali ne. Kdor ni v vsem za 'Nemčijo, marveč je proti Nemčiji, ne spada k nam in ga bomo izločili. Če sam od sebe ne gre, potem ga je treba, zapreti. Če še to ne pomaga, ga je treba za glavo skrajšati.«
Francija.
330 jugosl. študentov na pariških univerzah.
Pariške univerze štejejo okrog 350 jugoslovanskih študentov. Ustanovili so si svoje društvo, da predstavlja in brani koristi jugoslovanskih akademikov v francoski prestolnici.
Češkoslovaška.
Bratislavska univerza je odslovila 500 judovskih študentov, češ da so sodelovali s komunizmom.
Podpirajte poRret Katoliške mladine!
Boila delavnica
(Nadaljevanje.)
Prvi prirodoslovec, ki je razvojno misel jasno spočel in prepričevalno izpovedal, je bil Francoz Jean Lamarck (1744—1829), toda njegov nauk je ostal neopažen in neupoštevan. Šele Anglež Charles Darwin (1809—82) mu je priboril priznanje in mu položil trdne temelje. Po njem se imenuje evolucijski nauk tudi darvinizem. — V Dar-winovi dobi je začelo prevladovati materialistično naziranje kot' odpor proti pretiranemu idealizmu v prirodoslovju, ki je v nasprotju z dejanskimi dokazi Učil včasih naravnost smešne stvari. Temu materialističnemu življenjskemu nazoru je bil Darwinov naUk najbolj dobrodošel ključ, kako razložiti čudovito raznoličnost in smotrnost v prirodi, ki sta spravljali materialiste v hudo zadrego. Materialisti so darvinizem prefrigano in zavestno zlorabili v tem, da so ga preveč posplošili in da ga niso prenesli samo na telesno plat človekovo( nauk o razvoju človeka iz živali!), marveč celo na duševno plat človeškega udejstvovanja (verstvo, kultura, gospodarstvo, politika). — Prvi in neodpustljivi greh nad zmernim in upravičenim Darwinovim naukom je zagrešil Nemec Ernest Haeckel, največji prirodoslovni špekulant, ki je s tolikšno vnemo dokazoval človekovo živalsko poreklo. — Val tdkega napihnjenega in čisto neznanstvenega evolucionizma je dal evolucijski teoriji, ki je sama posebi v prirodi utemeljena in sprejemljiva, oni zloglasni materialistični pečat, ki je izzval upravičeni odpor vseh resnih in globljih mislecev. V novejši dobi se je ta val že močno unesel in se ta grobi materialistični nauk le še tu pa tam pogreva v tej ali oni obliki med neresnimi, površnimi popularizatorji znanosti in deloma seveda tudi še v znanstvenem svetu. Ravno znanost sama, ki je iz nje izšel ta tako očarljivi in zapeljivi nauk, bo spet pospravila z vso navlako, ki jo je povzročilo pretiravanje in zlorabljanje tega nauka v neštetih usodnih zmotah.
Univerza
»Ne priznavamo nobenega dogmatizma«
»Naša misel«, ki se imenuje omladinski kulturnopolitični list, prinaša v svoji zadnji številki (4) bojeviti članek z napisom »Kulturni ,iboj«? 'kjer silno zameri našemu listu, da pričakuje od univerze: da naj »pozitivno vzgojno vpliva na slušatelje, da bo naslanjajoč se na pozitivni krščanski nauk, vzgajala v duhu slovenske narodne tradicije...«
»Naša misel« je nuni res razodela svojo najglobljo misel, ko sodi o tej zahtevi takole: »Proti itej privilegiranosti, ki jo zahteva zase katoliška mladina, najodločneje protestiramo.,. vsa kulturna in napredna mladina se bo (proti temu) z vso odločnostjo borila.. .« — Proti čemu protestira in se bo borila napredna mladina? P r o.t i Jk r š č a n-ski in slovenski tradiciji. Zdaj je to slovesno izpovedano in zapisano.
Ta svoj brez ovinkov izpovedan boj hočejo zakrinkati z lepimi gesli »o svobodi duha, o demokraciji, o sokolstvu kot nositelju ideologije. Ta svoj boj proti slovenski in krščanski tradiciji na univerzi pa zakrinka ih spravlja na stranski tir s tem, da nadeva naši popolnoma opravičeni zahtevi po krščanski in slovenski tradiciji kalup najhujšega strašila za moderne znanstvenike: češ da hočemo »univerzo podrediti svojemu dogmatizmu, vse znanstveno življenje univerze postaviti na dogmatske temelje«. To je tipičen primer »pod-valjenja«. /
'Zgleda po »Naši misli« res 'tako, kot bi matematika in geografija, kemija in fiziologija, geologija in 'botanika, petrografija in arheologija, filologija in primerjalno jezikoslovje, kriminalistika in pandekti, civilno pravo in gozd-
no pravo, finančne vede in narodno gospodarstvo, anatomija živčevja in histologija, eksperimentalna fizika in zgodovina medicine, geometrija in elektrotehnika, kristalogija in analitska kemija, geodezija in mehanika, strojništvo in gradbena mehanika itd. itd., moralo pod kavdinski jarem dogmatike!!
»Univerzo smatramo za torišče neodvisnega znanstvenega dela, ki absolutno ne sme biti omejeno s kakršnokoli dogmo«, tako pišejo. »Naša misel« naj se pomiri: vse te vede imajo v svojem okviru svoje lastne metode in svojo svobodo znanstvenega razikovanja, katere jim nikdo noče kratiti, najmanj pa katoliška cerkev. Zato tudi resolucija, ki jo navaja »Naša misel« nima nobene podlage:
Resolucija:
Vera in znanost.
»Stremljenje človeštva! po svobodnem, neodvisnem razvoju znanosti je ustvarilo današnjo obliko univerze. Zato ne moremo dopustiti, da bi prišla ta ustava, danes v 20. stoletju, pod vpliv kakršnih koli činiteljev, da bi s svojimi dogmami izključevali svobodno poučevanje kakršnih koli problemov,« tako pravi resolucija svobodomiselnih akademikov, prebrana na občnem zboru Akcije.
Torej starodavno vprašanje, ali res dogme izključujejo svobodno proučevanje kakršnih koli problemov?
Pojasnimo pojme: dogma v strogem smislu je ob Boga razodeta resnica, ki jo je cerkveno učiteljstvo jasno in izrečno proglasilo kot za vse obvezno versko resnico. Prava dogma veže torej tudi znanstvenike. Prav tu nastane spor! Kaj, če znanstvenik dogme ne priznava, ker razodetja ne priznava? Ta spor je problematika modernega človeka. Se li more postaviti znanstvenik ali kdorkoli drugi na stališče ibrezbožnosti in Andiferentizma: češ mene te stvari ne brigajo ali pa, vse vere so enake? Pravi znanstvenik mora iskati v tako važnih vprašanj/ih, ki odločajo o smernicah življenja in o zadnjem cilju, izvestnosti. Ako krščanstvo in še posebej Cerkev trdi in dokazuje, da so izvestne resnice razodete od Boga,, in sicer tako, da Bog človeka obvezuje, da jih sprejme, mu ne preostaja drugega, kot da se pouči o dejstvu razodetja in njegovi verovnosti in da to razodetje brezpogojno sprejme, siko je njegova objava primemo izpričana po dokazih. Čeprav vsebi-n a razodetja deloma presega naravni um, je vendarle od vira Resnice, od Boga, ki se ne more motiti. Ni torej glavno vprašanje, ali jaz s svojim človeškim umom razodete resnice do dna razumem, ampak ali so res od Boga razodete. Pravega nasprotja med versko resnico in resnico, ki jo ugotovi naravni razum, ne more biti, ker izvirata končno obe od Boga. Gotovo so mnogi ljudje verovali verske zmote, predvsem pogani, pa tudi kristjani, toda te zmote so izvirale iz človeške umske blodnje in nedostatnosti, ne pa iz pravega razodetja.
Nasprotja med vero in znanostjo pa nastopajo iz dveh razlogov: ali nekateri verske resnice, oz. dogme napak razumejo in iz neke ohole prezirljivosti si ne ogledajo pravega pomena verskih resnic in dogem, ali pa znanstvena mnenja, ki so le hi po teze, spravljajo y nasprotje z dogmami.
Odbor Akademske akcije ne bo odstopili
Kakor znano, so tako imenovani nacionalni akademiki in levičarji pri volitvah v AA sklenili dogovor, po katerem so vsi levičarji volili »nacionalno« listo. Po tem dogovoru so odborniki, ki so bili izvoljeni na tej listi, obvezani, da na predajni seji odstopijo.
Na zadnji seji Akademske akcije je predsednik Jože Krivec izjavil, da ne bo odstopil.
Diplomirani so bili na filozofski fakulteti
v Ljubljani v februarju 1939: Arnejc Juta (germanska skupina), Franke Majda (germanska skupina), Germek Lucija (pedagoška skupina),
Gril Silvestra (romanska skupina), Jevnikar Martin (skupina za narodni jezik in književnost), Pavšič Ljudmila (romanska skupina), Petrič Melita (germanska skupina), Sedej Anton (matematična skupina), Sever Mara (romanska skupina), Šega Milan (skupina za narodni jezik in književnost), Šermazanova Vera (romanska skupina), Tomaževič Blaž (skupina za narodni jezik in književnost), Vičar Zora (germanska skupina).
Študent in Študentka
Število deklet, ki danes posečajo univerze, ne samo zaradi izrednih predavanj, ampak se udeležujejo rednega pouka in si skušajo pridobiti diplome, je od leta do leta večje. To je znamenje, da si pridobiva žena vedno večje mesto v socialnem in intelektualnem življenju.
Novih pravic si je priborila, toda s tem prevzema kot je to vedno, tudi nove dolžnosti.
Dekle na univerzi stavlja nov problem.
*
Tega. problema se lotimo lahko tako, da postavimo načelo, naj naravni odnošaji med študentom in študentko na univerzi utirajo pot tovarištvu, ne pa prijateljstvu.
V	čem je emeljna razlika, ki loči te dve čustvi, ki jih često napak zamenjavamo in mešamo. Z eno besedo lahko rečemo, da prijateljstvo zbližuje osebe v njihovi i n d i v i -d u a,l n i prisrčnosti, medtem ko jih tovarištvo zbližuje le kot člane skupin, združene bolj po sili, ne oziraje se na posameznika. Zato vedno, kadar govorimo o tovarištvu dodajemo besedo, ki označuje občestvo: govorimo, tovariš iz šole, z univerze, od vojakov, iz tovarne, iz okraja... ker tvori se s šolo, univerzo, vojaško službo, tovarno, ali sosedstvo. Skupina r o d:i it o v ari š t v o ; oseba prijateljstvo. Oni, ki jih druži prijateljstvo, imajo samo en razlog: »zato ker je on, zato ker sem jaz«.
" *
Duha tovarištva je treba gojiti in obdržati med študenti in študentkami. Tovarištvo daje njihovim odnosom, nekaj lahkotnega, odkritosrčnega, nekaj iskrenega, brez sleherne razposajenosti pri ženski, in pohotnosti pri moškem. Potem .se lahko brez nevarnosti družijo, občujejo, in med sabo pomagajo, spregovorijo med sabo nekaj prijaznih ali nagajivih besed.
Zato lahko fantje laže sklepajo med sabo tovarištva, ki morejo trajati vse življenje in ostati tudi preko poroke, ker tovarištvo v glavnem odgovarja njihovi bolj neosebni ljubezni.
Dekle pa nasprotno težje ostane pri golem tovarištvu, ker ljubi globlje. Pravijo, da je V srčnih zadevah silno individualistična. Njeno srce presilno hrepeni po ljubezni, da bi ji zadoščala površna tovarišija. Zato naj ve, da mora vedno paziti, da obdrži na površni ravni tovarištva svoje zveze s fanti. Zaradi tega jo bo na univerzi prav gotovo prevzemalo čuvstvo, da ni čisto ona, da se nekoliko pretvarja. Tako razpoloženje predpostavlja notranje in zunanje brzdanje, ki pa je mogoče. *
Če tovarištvo in prijateljstvo nista istega izvora, potem prijateljstvo med fantom in dekletom zelo lahko vzbudi ljubezen. Resnična, zdrava ljubezen, ki ni samo k&prica strasti, čUtno zadoščenje, rii v svojem bistvu nič drugega kot prijateljstvo cepljeno po nagonu, prijateljstvo, ki zajame tudi telo in ga potegne za sabo. Ker spolni klic v dobi, o kateri govorimo, ostaja vedno več ali manj močan, zadošča že malenkost, nepremišljena, nezavedna kretnja, preglobok pogled, prepri-srčen stisk roke, trenutek pozabe, bežen poljub ... in prijateljstvo preskoči na 'nagon, se vsadi vanj in postane ljubezen.
Sprememba prijateljstva v ljubezen je toliko bolj nevarna, ker zlasti pri čistih, mladih ljudeh, ostaja dolgo časa nezavestna. Posebno
dekle ne opazi svoje ljubezni, dokler ni Ze dolgo vsa prežeta od nje. Njeno srce je rahlo-	a
čutno, »in rahločutno srce ne ve, kam gr®*’	|
Zato je tako težko obdržati priprosto in pravo	■
prijateljstvo med mladino v pravih mejah.	"
Čim se porodi ljubezen, ni več mesta ne za tovarištvo, ne za prijateljstvo. Odločna ločitev je potrebna z vso svojo bolestjo, drugače bo ljubezen vedno bolj poudarjala svoje zahteve* bodisi nenaravno v obliki flirta, ali pa narav-no v zaroki. Vendar je zaroka med študira-jočo mladino, naj si je še tako čista, navadno zmota. Čestokrat je zaroka nujna, toda naj' bolje je, da se je čim bolj izogibljemo. Dekl® večinoma zanemarja svoj študij, kajti žena, k’ ljubi je tako vsa v ljubezni, da je ničesar dru-gega več ne zanima. Pri fantu je ljubezen mani osebna, zato ker je bolj nagonska in ker s® nagon obrača bolj na spol v splošnem, kot na vse to. Poleg tega pa njegovo bodoče ognjih6	I
zahteva od njega dela, izpitov in diplom. SvO'	I
je študije bo nadaljeval morda še z večjim P°'	J
gumom. Toda pri svoji zaročenki čuti tako močno potrebo po izmenjavi misli in ljubezni'	|
da prečesto ustanavlja družino predčasno, da bi mogel nositi njeno breme.
Zborovanje Pax Romane bo letos, kot smo že sporočili v USA. Udeleženci kongresa bo-do nosili le stroške potovanja. 'Stroški za p°' to vanje iz Evrope bodo znašali ca 9000 din-Organizacijo potovanja iz Evrope je pripravj ljalni odbor kongresa izročil posebni potoval*11 družbi, ki bo organizirala potovanje evropsk1	'
konigresištov v Ameriko. Ako bi kdo kij*1. ' velikim stroškom reflektiral na udeležbo, se javi pismeno na naslov: SDZ, Miklošičev* cesta 5 v Ljubljani.
Knjige
j
'N u bregovih Bistrice. Jubilej« knjiga ob 25-letnici k. d. p. d. »Bistrica«. 7 isf' ti Misijonske tiskarne. Str. 175. Cena broj ’ 10 din, vez. 40 din.	a
Tradicijo Slovenske dijaške zveze dane* ^ nuduljuje dijaško društvo »Bistrica« v Kan1' niškem okraju. To tradicijo tvori neumorij0 ; delo po geslu: Z Bogom zu narod. Zvestob“	,
do vsega, kar je katoliško in kur je slovenj »ko. to je bilo geslo nekdanjih slov. kat. <*]' jakov, to mora ostati tudi še danes. 'Zal j‘ t je že preveč, ki so zapustili svetlo pot tak1 , tradicije, ali »Bistrici« je trebu priznati,J**, [ ni med tistimi. Ona nasprotno še vedno Hv' j po gornjem geslu in nam je dula že C”? i vrsto odličnih starešin, ki so tudi na svojo , važnih mestih ostali to. kar so bili kot šlo dent je: osi mladi in delavni za slovensko 11	|
katoliško stvar. Prav je zato bilo. da i \ »Bistrica« letošnji svoj srebrni jubilej d°' i vesno proslavljala in je bil narodno-obruJV'1' i ni tabor o Kamniku više j njenega praznflO‘1 i nja. Posebno pa nas je razveselila sedaj 111 i s knjigo, o kateri ne govori le o svojem deo . i marveč hoče zopet svojemu ljudstvu ne n 1 dati in sicer nič manj kot proslaviti njego^ podobo tudi pred svetom. Vsebina knjige' kateri so prispevali naši znanstveniki in v° i ditelji, je pestra in bogata, prijetno dud. rana in vsa mlada n živa. Zdi se, da je m ] taka publikacija nujno potrebna, da	!
tudi vsi tisti dijaki, ki mislijo, da je d& j med ljudstvom prenizko, da se je naspr° ■ treba ukvarjati le s tujino, spoznajo, da v še vedno najbolj potrebno in tudi najM1* delati med našim slovenskim narodom ' njegov duhovni, socialni in kulturni na/,rje dek. Takega kažipota smo potrebovali m želimo, da bi ga dobili o roke vsi, ki namenjen: dijaki in starešine, prosve društva in prijatelji dijaštva ter s/opert* kulture, ki jo dragoceno dopolnjuje jubilej knjiga »Bistrice«. Društvu samemu Pa 7'e mo še mnogo tako lepih jubilejev o k°, ški službi slovenskemu narodu. Knji£a ^ lahko naroči po ljubljanskih knjigarnah, pa na naslon: K. d. p. d. »Bistrica«, P° | Domžale.