fmanfi bmiiimuimb imi w^ttfl. wyim«biibiffhw«r uuimn i. mt, w mi » m fow office or eew tome. i. t. by o*4m * free*—t, a.b.h imm**m,mmi*t
■ ajTeijl Itorwkl dnemik A ^^ ▼ A A	*** Large.t «lor«ian Daily
▼ UrMh drhnk. # < I A ^^ I^L I M IJI ■ 1 I 1 M	te tu« On.uo itaui
VJIJAU li AliUlJii	— sursr-
z» Hew York odo l«to. f.00
ga ipo»em«tTo etio kio.^ 7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ moo° ^
TELEFON: s87t COETLANDT Entered u Beeoad Class Matter, September SI, lfos, at the Poet offieo et Hew York, u. t, wnder the Act of Congress of march 3, 187«.	teletom: 4687 cortlandt NO 93 — STEV. 93. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 20, 1920. — TOREK, 20. APRILA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVIIL
I NAJVIŠJI SVET ZBORUJE SEDAJ V SAN REMO
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ZAHTEVA VOJAŠKO AKCIJO PROTI NEMČIJI. — TTTR&KA MIROVNA DELEGACIJA BO NASTOPILA DNE 10. MAJA. — NAJVIŠJI SVET BO ODGOVORIL NA WILSONOVO NOTO GLEDE TURŠKEGA VPRAŠANJA. — BODOČA USODA TUR&3E IN BOLGARSKE.
S&n Remo, Italija. aprila. — Danes točno ob enajstih -c j«* s^estal v vili Dechevan med zavezniški najvišji svet k prvi seji.
Kljub čemu, tla je bilo določeno, da bo turško vprašanj.' kot prvo na dnevnem redu, se bo najbrže konferenca havJa z iz-ilj«*-njem mirovne pogodbe z Nemčijo.
Člani najvišjega sveta bodo najbrže zahtevali, da mora Nemčija izvesti do zadnje pičice Vse določbe mirovne pogodbe. Franeo-ski ministrski predsednik MLllerand je rekel, da se bodo v nasprotnem slučaju poslužili zavezniki vojaške akcije. Kakšen pritisk !><► izvajal najvišji svet ua Nemčijo, se dosedaj še ni moglo dognati.
San Remo, Italija, 19. aprila. -- Tekom posvetovanja glede turške mirovne pogodbe je sklenil dane« najvišji svet odgovoriti na noto predsednika WiUona o tej zadevi ter natančno pojasniti, /a kaj ni mogoče sprejeti njegovih predlogov.
Turško mirovno noto je sprejel danes najvišji *vet v isti »»blikt kot jo je bil svoječasno sestavil zavezniški poslaniški svet v Lornlo-nu. Le dve točki sta i».li nekoliko izpremenjeni.
Turška mirovna delegacija, bo prišla dne 10. maja v London t*-r »prejela besedilo pogodbe.
Tukaj se mudi »ihabib Kemali, 23-letni Turek in bivši turški poslanik v Atenah Nihče ne ve, kaj je njegov namen.
Pariz, Francija, 19. aprila. — Najvišji svet je, kot poroča neka Ilavasova brzojavka iz San Remo, definitivno sklenil, da postanejo l-ardanele mednarodna morska ožina. Zavezniške čete bodo štacijo nirane v Carigradu. To vojaštvo bo skrbelo, da ne bodo Turki tvorili več nobene nevarnosti za zaveznike in svoje sosede.
Washington, D. (\, 19. aprila. — Svet zveze narodov je sklenil, da ne more prevzeti mandata nad Armenijo, kot je to pred bi-gal francoski ministrski predsednik. Zadeva je postala zelo aktualna, ker se bo v San Remo odločilo o bodoči usodi Turške in obenem tudi Bolgarske.
San Remo, Italiia, 19. aprila. — Mestni svet je prekrstil krasno cesto ob morski obai\ ki se je imenovala dosedaj "Corso Wilson" v "Corso Fhune". Pred vojno se je pa imenovala ee-,ta ''Corsn Wilhelm II."
PREMOG AR JI ČAKAJO I NAJNOVEJŠIH POGOJEV 3
——	M
Pododbor obeh skupin bo nada-« ljeval s svojimi razpravami. — <
Kolibo bo znašalo povišanje?
('e se ne bodo pogajanja zastopnikov antracitnih premogar- i jev z delodajalci skončala nepo-voljno, bo prišlo do konca teko- 1 <*< ga tedna do poiskusnega dogo- 1 vora, ki bo kril zahteve premo-frarjev. Tako so izjavili dan^s tu- ' d. uradniki United Mine Work-
0	rs.	J
Podkomitej premogarjev in de- 1 lodajaleev, ki je bil imenovan, da se pogaja glede novega kontrak- 1 ta, bo nadaljeval s svojimi rnz- 1 pravami. Pričakovati je, da bodo ' ! predložili delodajalci svoje proti-I predloge.
Napredek podajanj je po mnenju zastopnikov delavcev popolnoma odvisen od naslednjega gibanja od strani delodajalcev ter od narave i njih predlogov, kajti vsi statistič-i n: in preliminarni argumenti so bili dovršeni na obeh straneh.
1'nijski voditelji pravijo, da se bc konečno uravnavo zavleklo, če bodo prišli delodajalci na konferenco s katerokoli ponudbo za povišanje plače, ki bi ne bila vsaj enaka odstotnemu povišanju p!a-I če, ki je bilo dovoljeno premogar-! jem v premogovnikih mehkega premoira.
BALKAN OGROŽEN OD LE-
GARJA
• ___
Bel grad, Jugoslavija, 19. mar-' ca. — Zdravstvene razmere na Balkanu so se zopet poslabšale t« r obstaja n-sna nevarnost, da se bn v številnih krajih zopet pričel širiti legar. Sedem tisoč ruskih beguncev je dospelo semkaj ter se nahajajo pod opazovanjem ter ( v oskrbi Ameriškega Rdečega
1	Križa. Poročila, ki so dospela j semkaj, iz Carigrada, pravijo, da ! so postaje tamkaj ter na otokih v
Marmarskem morju polne ljudi, ki so bili izpostavljeni infekciji od | legarja.
•	Eden izmed beguncev, ki so I pred kratkim dospeli semkaj, je
bil Danilo Tomasovič, star petnajst let. ki je prehodil več kot j tisoč milj, da je dospel iz Rusije, i kjer so umrli njegovi stariši na legarju. Zanj se je zavzel Rdeči križ, ki išče sedaj nekega strica in teto, ki sta edina sorodnika, katera ima ta deček na svetu.
ŽENSKA NAMERAVA PREPLAVATI KANAL.
•	i
London, Anglija, 18. aprila. — Mr. Hilda Wiling iz Rochestra. i. a j boljša angleška plavalka, namerava preplavati angleški kanal. Svoj rekord je bila dosegla pri plavanju iz Ohataraa v Sh*ernes«. ) Tc razdaljo, ki znaša šestnajst in } pol milje, je preplavala v dvanajstih urah.
j DENARNE POŠILJAM V
ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim raemeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
jamčimo ali garantirano sa / vsako pošiljatev, toda sa kake no-* goče zamude v izplačilu na mora-e mo prevzeti Tiikaku obveznosti. 50 lir .... $ 2.80 100 lir .... $ 5.30 300 lir .... $15.00 500 lir .... 1854)0 1000 lir .... 140.00
Denar nam podati jo najbolj!« po Domestic Postal Money Orikr, t. ali pa po New Točk Bank Draft, Tvrdka Frank Nw«n
»Iv U WMHMH
General Perching in general Robert. L. Bullard.
DENIKIN DOSPEL
V ANGLIJO
_
Voditelj proti-sovjetskiL čet, ki je jil izgnan iz južne Rusije, je baje ''zalo izmučen".
- i
London. Anprlija. 11). aprila. — ii.z self, zelo izmučen ter potre . biljem počitk;:. — je rekel gene-t;.l Denikin. prejšnji poveljnik prejšnjih čet nekemu časnikarske-* mu poročevalcu, ko je dospel v Southampton iz Krima. Nastanil je v majhnem hotelu z deseti-, mi drujriini člani svojega spremstva. v katerem so nahaja tudi| njeprova žena, njegova majhna j hčerka ter neka adoptirana hčer-j ka. —
General nsoi civilno obleko do-i
I'čim nosijo njegovi spremljevalci uniforme brez vsakih znakov či-; na kot je to navada pri prosto-; voljeih ruske armade.
— Nameraval sem obiskati voj-; n: urad in nato bom odšel na juž-j j no obal Anplije na dolg odpoči-j t<k. Jaz nočem videti nobenega obiskovalca dokler se ne odpočil jem. Potem pa — mogoče, — je rekel prejšni voditelj ruske bele armade.
f
---
KOSCIUSKO V ŠKADRON OB
STRELJUJE RUSKO PROGO, i
I	|j
S poljsko armado na fronti, 16.
aprila. (Zakasnelo poročilo Ass. | Press.) — - Koseiuskov skadron. i katerega tvorijo ameriški letalci, ki so prostovoljno vstopili v polj ! sko armado, je obstreljeval rusko križišče v .Titomim, jugozapadno od Kijeva.
Bombe so napravile veliko Škode. —
VARANT ZA GRUENAUA.
Chicago, III., IS. aprila. — Danes je bil izdan zvezni varant za aretacijo John Gruenaua. Najbrže bo že do jutrišnjega dne aretiran.
Zvezne oblasti nočejo povedati, kakšno sodnijsko postopanje bo-j do uvedli proti Grnenau-n, ki je j organiziral zadnji želez, štrajk.
1 BERLINSKA POLICIJA JE RA-I ZOROŽILA ME&ČANSKO
STRAŽO
—
i Berlin, Nemčija, 18. aprila. — I Načelnik berlinske policije je raz-: pustil meščansko stražo ter ji za-povedal naj isroči orodje.
JEKLARSKI TRUST I i PROTI VELIKI UNIJI
Gary je zahteval kontrolo- nad <
linijami. — Neunijski delavci ba i je več zaslužijo kot unijski
Predsednik ravnateljstva sveta i jeklarskega trusta. llary, je imel i včeraj pri letni seji aki-ijonarjev !
v lloboken zelo značilen govor, v i ' katerem j«' odločno nastopal pro- | j t j "veliki uniji".	i
Zadovoljno sc je nasmehnil, ko : je pripomnil, da je le malo jeklar- s j jev članov unij.	i
Po njegovem mnenju delavci : \eiiko boljše izhajajo brez unij 11» dobivajo skoro v vseh slučajih 1 ' v t č plače kot jo dobivajo linijski 1 delavci.
Nadalje je rekel, da ameriški j« ij&rod ne bo trp'el nobene * * voli-11 ke unije". Vlada mora na vsak i (način kontrolirati unije kot konti olira ostale korporacije.
Jeklarski trust se zavzema za ."open shop".	'
Jeklarski trust zelo malo zaslugi in bo vsledtega treba zvišati i .
cene jeklu.
I Navzoči kapitalisti so pozdra-I vili njegova izvajanja z velikim . ploskanjem.
| DVA MRTVA IN DVANAJST {RANJENIH V IRSKIH BOJIH !
i ——~— f Dublin, Irska. 18. aprila — Včeraj je bil ustreljen seržant jCaron, konštabler Collins pa smrti | no nevarno ranjen, ko sta se vračala iz cerkve v Kilmihilu. ' Vstreljena sta bila iz zasede. iCaronu ,ie krogla prmlrla srce. i Konštablerju Martj-nu, ki je Šel z I j obema, se ni nič zgodilo. Na napadalce je oddal par strelov, ki so ga pa pravočasno pobegnili.
Belfast, Anglija. 18. aprila. — V Londonderry so se vršile včeraj i velike demonstracije. Civilisti so napadali vojake z revolverji, ka-I nienjem in krepelci. Dve osebi sta i bil; mrtvi, dvanajst pa težko ra-j njenih. Razburjena množica je čisto razbila policijske barake v
I Roosvile.
- ■
PREMOGARSKA STAVKA V CHILE.
i Santiago, Chile, 19. marca. — | Stavka deset tisoč, premogarjev, ' ki se je vršila skozi več kot en mesec, je končana. Diferenee med delodajalci in delavci so bile predložene razsodišču.
#
PADEC GABRERE VZNEMIRJA ZDRUŽENE DRŽAVE
padec diktatorja v guatemali je odločen triumf za mehiškega predsednika carranzo. — mehiški ustaši prodirajo proti tepio. — čete iz sonore so zavzele glavno mesto države sinaloe. — nadaljne
drŽave so se pridružile revoluciji
____I
Washington, I> C., 10 aprila. -- Strmoglavljenje predsednika j Kstruda Cabrera iz (ii aiemale po dva in dvajset let trajajoči dikta ! '.oričui v led i ne prisUtavlja nikakc zmage za diplomatično politiko .Uiš. dežele. Skozi zadnjih let svoje vlade se je vzdržal Cabrera na po\ thjn s pomirjeval jem Združenih drž*v ter pridobivanjem njih' Moralne podpore.
Kot stvar dejstva se je tukaj dognalo, da se je uspešno r^volu j rij-sko (ribanje, ki ie prisililo Cabrero k resignaeiji in ki je nred stavljalo eno izm<*d nešlevilnih zarot izza ča-sii, ko se je polastil pred Mduištva po umoru predsednika Barrios leta 1S98, organiziralo tei \prizorilo s pomočjo m, hiške in salvsdorske vlade, ki sta bili glavni v Hvnjrm nasprotovanju proti ojačenju r.ašega upliva v teh juž ( h Hi republikah i»-r i»niv posebno tnlni v svoji oj»f«iciji proti Mon
doktrini, katere *<• drže Združene države.
Se le pred kratkim je bil onemogočen poskus Sulvadorja. »In sc ■ -pravi latii sko-ameriške republike v Ligo, iz katere bi brle izklju j i rite Združene držav« ter bi se s tem tudi zavrnilo sedanjo pan-Mocriško zvezo ter nudnarwlno so^lišče v Kartagi, in to potom pred-j • asnega objavljenja 5efjn načrta v "nekem mehiškem listki. Salvador-j vka \ la«ia je o,I tedaj javi.o zavrnila vsako odgovornost za ta!c na-,-t-r, vendar pa jo opaziti v Wash'njftonu le rnalo dvoma o te»n. tla bi m- ta načrt skušale razviti, če bi tozadevne posameznosti ne pri- , &le pml časom na dan.
Cabrera je bil <m l npliv v Centralni Ameriki odkar se je pola-: viil vrhovne moči. Predstavljal je. kot I)iaz v Ameriki, vojaško silo V gotovih oz i rib je resnično, da je bd dolgi termin njegovega samo-1 voljnega zvaiija dobroti-len z;« deželo v številnih ozirih. Glasi se, da: mi vzgoja in javna deia napredovala na hvalevreden način. v Gua-j K-mali pa ni bilo nikakc prostosti misli ali izraza, razven t e sta bi-j
la rinsel ali yraz kor ste fabreri Vse ostale majlinne ecntralno-amc-,
, . . I
i like i < publike pa s« s.- bab- njegove armade t^r njegove aiubici- j .«c, da razširi krog svi je \ la»le.
Stranka, ki ira ')>■ strmoglavila, se imenuje unijonistična stran-' ka. ki si* notnialno /ic;ema /a združenje eentrnlno-ameriških repu , bi k To je načrt, ki je prišel na površje že več kot enkrat.
Večina Atncrikuucev je brez dvoma naziranju, tla je bila dobra j -1 * a r, ila je bil 1'abrera strmoglavi jen. On je zadnji slavnih latin-j >>k<i ;.iiM-r ških diktatorjev, ki so yvojavili v zadnjem stoletju ter \ ladali svojim nurodom / /< lezno p -^tjo. opiraijo«" [>ri tem na uda-ii«» jim vojaštvo.	I
Ao^ia Prieta, Soi ora, 10 aprila. Posameznosti o zavzetju Cu 1 iina. glavnega mesta države Snaioe. s«' niso bile oficijclno spre-.H te. vendar pa se je gbts'lo. da bila bitka za posest mesta kratka i da >o -e pri zavzetju polastile četde Sonore velikih množin orožja iti inunieije.
Giban je ( - i \(-si naprej, da se na ta način prnereči in ustavi napade t arniiizovih < rt ali skozi Pulpito prelaz iz Chihuahue ali z iiiugr strani meje, • ■•■ l-i Združene države dovolile premaknenjc čet j/ .liiHit/jt, ki stoji m;.sproti KI 1'jisk, T«-xas.
Polkovnik Aguirrc. ki je dospel včeraj iz Xogales. je pred pe-' i mi leti prevzel vodilno nalog« pri obrambi mesta Agua Prieta proti silam Ville. ki so prišle skozi Pulpito prelaz. Polkovnik Aguirrc je i/.javil, ila bo tukaj d<» naslednjega torka iif)00 mož, ko bo dospel ge-i < ral ('ullcs. vrhovni pov» .jnik v Sonori, <ia se posvetuje s svojimi poveljniki.
Dospela so semkaj.poročila, da je Francisco Villa, kojega delav-i osti so se skozi več mesecev omejevale na Chihuhauo, povečal svo-.« delavnost v sekcijah, v katerih sKušajo Carranzovi častniki zbrati posadke za prodiranje pi*oti Sonori.
Cradniki Sonore. so objavili, da je pričakovati še tekom tega letina zavzetja Maz.ulana. važnega morskega pristanišča v državi Sitialoa. f'ilj tega tedna obsega tudi zavzetje mesta Tefiio, glavnega mesta države Navar>t Tako iz S naloe kot iz. Nayarit S4* jc poročalo danes o velikem številu vojakov, ki so prestopili od Carranze na stran Sonore. v Nav; rjt bo baje v kratkem izbruhnila hstaja v prilog Sonori.
Mexico Citly, Me.rka, 10. marca. — V glavnem vojnem buletinti »C je omenilo ustajo v državi ^liehoaean. ki leži zapadli o ter manj l^ot štirideset milj od glavnega mesta, katero je započel general Pa-^kHI Rtibio, governer države. Ta general je tudi odločen pristaš 1 adidata, generala Tilregona. Governer Rubio je s sto možmi pobegnil iz Morella, glavnega mesta države.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in slorabc, vsak skuša postat hitro bogat, ne glede ua svojega bližnjega. Razni agent je in sakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh Časih t* stavijo v denarnem prometu nepričakovane zrn preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti tvoje neutemeljen* nhljn be, je veliko vprašanj«.
N«še denarne pošilja t ve »e zadnji čaa primeroma ardaiijttn rit t1 ioer*m v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo
300 kron .... $2.70	1.000 kron .... $8.00
400 kron ____ $3.60	6.000 kron .... $40.00
600 kron ____$4 60	10,000 kron ____ $78.00
OfniAeM oim so veljam« do dn«, ko m nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po Hew York Bank Draft
TfBDKA rtAHX IAPE1
k«	< ' ' * "7 - * i - Wmmm^mt leto 1M.
■k.	A
FRANCOSKI DELAVCI ZAHTEVAJO ODPOKLIC
Poziv na stavko dne 1. maja vklju čuje tudi izjavo, da se izprazni nemika mesta.
Pariz, Franejja. 19. aprile. — Zahteve za nmakneuje francoskih čet, ki so bile poslane v nemška
mesta iztočno od Rena, za opustitev novih kolonialnih ekspedicij kot je naprimer ona v Sirijo ter ze odpust razreda 1918 iz vojaške službe, so vsebovane v manifestu, katerega je izdala generalna delavska federacija, ko je pozvala delavce, naj se vdeleže generalne* stavke dne 1. maja. Te odredbe naj bi se sprejelo, da se pokaže celemu svetu, da si želi Fran cija miru.
Navodila federacije izjavljajo, da se bo vprizorilo sploftno stavko s sodelovanjem delavcev v drugih deželah. Dostavlja se: — Militarist!, kapitalisti in profitir-ji so odgovorni za sedanji ekonomski položaj, ki mora izginiti.
HIRAM JOHNSON HOČE BITI PREDSEDNIK.
Washington, D. C., IS. apjr. — Senator Hiram Johnson iz Kalifornije je izjavil, da ne bo sprejel republikanske nominacije za podpredsedniško mesto, če ne bc mogel dobiti predsedniške nominacije.
j VROČI BOJI NA ! POUSKI FRONTI
[ Boljševiki prodirajo proti obali Črnega morja. — Spopad med Japonci in čeho-Slovaki
[ London, Anglija, 19. aprila. — | Ruska sovjetna vlada v Moskvi | je izdala včeraj poročilo o vro-| čih bojih na raznih delih poljske
j fronte. Boljševiki baje prodirajo proti obali Črnega morja, j Poročilo ima naslednjo vsebi-|no:
—V Borisov okraju smo popolnoma zavrnil sovražni napad. V mozirskem okraju se vrši vroč boj ob reki Berezini. j V podolskem okraju se naše če-j te uspešno bore s Poljaki, j V smeri proti obali črnega ! morja se je moral sovražnik za sedem milj umakniti
Harbin, Mandžurija, 17. aprila. (Zakasnelo poročilo.) Na postajo transsibirske železnice v Khaila-ru, je dospel vlak, v katerem je bilo precejšnje število aretiranih delavcev.
Ko »o hoteli japonski vojaki odvesti aretirance v ječo, je nek ruski delavec vrgel mednje bombo. Japonci so začeli streljati. Takoj zatem so jih pa pričeli bombardirati češki vojaki iz nekega oklopnega vlaka. Boj je trajal več kot dve uri. Na obeh straneh je bilo porecejanje število mrtvih.
1%Š5IW5SI[W551 IWS5HW55HW5S1
VAŽNO ZA POTNIKE!
Za parnik "PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst, se je priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili onim potnikom, od katerih smo do danes prejeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVEDERE", ki odpluje dne 1. maja ali pa za'SUSQUEHANNA', ki od* pluje 22. maja.
Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" ali •'SUSQUEHANNA", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti,^da se prijavi tudi za ta dva parnika toliko potnikov, da bosta v kratkem polna.
Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILSON", naj poskušajo da pridejo v naš urad že ▼ torek, 4. msj/i-siptjrsj^da JK* .. mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in v* drugo, kat; se potrebuje za potovanje.
—.. —jmiMf**' ifctiL	M
IrLAS NAKOPA. 20. APR. 1920 _
Sugnslnuattska	SatnL dlrbmrta
Ustanovljena 1. 1S98 ^^f^y Inkorporirana 1. 1900
t j	GLAVNI URAD v ELY, MINN.
:1 _ __ .
GREGOR J. PORENTA, Box 17«, BL
Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. Box 480.
Ely, Minnesota. fOEN RUPNIK, S. B. Box 24. Export, Pa.
Praiml Odbor.
JOHN PLAUTZ Jr, 432-Tth A?«, Oa-! lumet, Mich.
JOHN MOVERN, «24-2nd Ave., Dmatb.
Minnesota. ' MATT. POGORELO, 7 W. Madison St~ i Chicago, I1L
Zdrnierahri Odbor.
RUDOLF PERDAN, 6028 St. (Jlali
Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, 4864 Washington
St.. Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 — 8th Ave^ , Johnstown, Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NABODl"
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSlljatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed-nlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav-nlfika^spriCevala Be naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prii»oroča vsem Jugoslovanom za ; obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog S.TOO.OOO. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, od-»škodnin, in po?mrtnin je izplačala že nad poldrugi mtljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih Članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Alladinskem j oddelku. Društva Jednote se nahajajo i*> raznih slovenskih naselbinah Tam, kjer Jih 5e nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati član naj Be zglasi pri tajniku bliJ.nejra draftva JSKJ. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajniku. Novo društvo se lahko vsanovi z 8 člani i ali članioamL
Afriški črnec kot šofer
Ker se je avtomobil razšiiil po Vseh dtjill svetil, je tildi pOVsem
naravno. da se šoferji razlikujejo
■	drug (hI drugega pitale zuiianjo-sti, obleke ali pomanjkanja obleke. kot je pa«" navada dežele, v
•kateri sr je -tavilo avtomobil v službo.
I
< 'e bi šli naprimer po poti. ki vodi od zapadne ohali ekvatorske 1 Afrike za več sto mil j v notranjost 1 dežele, b; naprimer videli orodi rati sko/i džungle motorni voz in r«. sedežu šoferja bi zagledali za-( padno-afriskega domačina. ,, Sodeč po njegovi uniformi bi , prišli takoj «lo prepričanja, da «ra . riti malo ne zanimajo visoke cela oblek. Taki domačini postane-• jo dolfri in zanesljivi šoferji v te-
-	ko treh ali štirih tednov oil tre-i . nutka naprej, ko so prvikrat v
svojem življenju videli avtoino-
-i bil. j
Ti motorni vozovi, katerih je sedaj približno l!00. vzdržujejo i redne vožnj- ter polnijo velike . parnike. ki vozijo med zaj»a<lno-( afriškimi pristanišči ter Evropo ii: Ameriko. Kadar vozijo v notranjost dežele, so ti avtomobili obloženi z ljudmi in raznim im-portiranim blagom. Kadar pa se . nahajajo na poti proti obali, prevažajo kokosove orehe, palmovo . j olje, kože in jrnmij.
Prošnja.
i Dragi rojaki z Vrhnike v Ameriki! Nesrečna vojna n mi je v do-
-	movini zadala hude t ine na vseh poljih, tudi v cerkvenem ozini.
-s Pobrali so nam zvonove, ki so da-. leč naokrog naznanjali slavo Vrli-,;nike in čast J»oga. Kako pusto, i! kako prazno je biti brez zvonov!
-	Že komaj čakamo, da bi se drugi i ogla-ili iz stolpa sv. Pavla, in . starčki in starke vzdihujejo; Ka-. k<» bi rjwli umrli, samo da bi me . še zvonovi sv. Pavla spremili k
zadnjemu počitku! Zato se bodi-
■	iiio, da bi spravili skupaj potreb-i, no svoto za zvonove. Doma nabili ramo, a ker je zvonovina* tako -"dragi, ne moremo skupaj dovolj . spraviti. Zato x'i obračamo na
Vas. naši Vrhničani, <la nam priskočite na pomoč. Prosimo Vas. v vsaki naselbini naj se dobi po-i žrtvoval ni nabiralce, ki bi nabral .t v dot i en i naselbini darove in jih ; odposlal župnemu,uradu na Vrh-1 niki.
Pohvaliti moram že dve nabi-iralki v Little Kails, N". V.. Jennie Cankar in Frances Telhan. ki sta že tako zbirko odposlali. lTpam. da se bodo vsi Vrhničani v »Ameriki odzvali mojemu povabilu. " Že-vnaf>rej se Vam. zahvaljujem in bilježim za
! Župui ura<l Vrhnika v Sloveniji udani
I	Janez Ketc,
župnik in dekan. Vrhnika, 31. marca 1920.
j vih prijateljev iz domovine in mu [opisal, s kako hvaležnostjo mislijo poslednji na njega in k;ik.» ra di bi mu olajšali njegovo v takih razmerah gotovo težko življenje. Njegov odgovor me je prepričal, da sem govoril vse to zastonj. Sli-1 šal hi nobene besede. Njegova /v~ na mi je potem pripovedovala. • kako zelo ga zapušča sluh, s ><»1-
•	/aini v očeh mi je rekla, da s;» mu zadnje ease popolnoma opešale in oči iu da je temu vzrok poniaiij-'
c kanje najpotrebnejših živil. S hvaležnim siccui se je spominjala, "slovenskega ljudstva, katerega 1 'darovi so ju rešili najhujšega. •IMestna aprovizacija je p«»p«»Ino-
•	ni;i odrekla, ker pride vsak dan
1 brez .števila žhlov iz glavnega me-' 4|sta, ki pokupijo vse in za vsako
I	eeno. Ker tlube kmetje «»d njih M petrolej, prodajaj«« raje žido.n ne-' go aprovizaciji iu meščanom.
' "In z našo malo pokojnino ne i|moremo plačevati een, kot jih pla-"jčujejo židje", je končala uboga, ■ ženica.
i Ko sva bila s Stritarjem sama. siise je pritoževal, <la mu oči pešajo.' PjLe s težavo piše in kar je napisal, •jne more skoro več brati. Iti ven--;dar mu zadnje čase "verzi kar si-»ilijo v pero"*. Veliko lažje kot kdaj
-	se mu v glavi ustvarja vera za i« verzom.
-	"In vse pesmi, slovenske, liem-^ ške in laške, ki sem jih kdaj znal. vini vrše po glavi."
a| "Vse to", je dostavil, "je sla-i-jbo znamenje."
-j Najhujše mi je pa". je dejal.1 P; "da moram gledati, ko se židje!
-	tako nes'podobno sit i jo in zraven
•	njih pa strada množica reveže v."
In dostavil je se, da pri tem ne
-	misli na sebe, četudi si je svoja
-	stara leta predstavljal malo dru-» gače. ampak lia tisoče onih. ki u-i.mirajo od lakote,
-	Ker simii videl, da ga go v or j e--;:ij»4 zelo utribli. sem s«* ]»oslovil. -! Predno sem odšel, mi je stisnil v -1roko inal zvezek z dvema pismima
-	iz leta 18f»4. na katerega je napisal par prijaznih besed. Izročil mi
j je tudi več pesmi iz zadnjih dni. -jzame najlepši dar. in mi je rekel, ni naj jih preberem in mu jih vrnem.
ker jih ne more več prepisati, -i Še enkrat sem mu pogledal v -j mladcuLško žive oči, v katerih ni -! videti ni znaka oslabelosti, in na
II	njegovo povabilo sem mu oblju-
-	i bil. da ga kmalu zoj>et obiščem. > Stisnil mi je roko iti odšel sem.
-7—
-j	Umrl je na Bledn
t'i asistent lekarnarja A. II. Robleka -|nd. Ivan Šepie v starosti 55 let. i Dobil je tam zavetje pri rodbini ' kot begunce iz Pliberka pred nemško-koroškimi grozodejei.
Brezupen slučaj.
•	j — In zakaj je ta mož tukaj ? — jjc ^rašal obiskovalec, ki se je u-
stavil pred celico vJ. 44 v neki no-j r-šnici.
— Bil je politik in ko je bil ko-nečno v resnici izvoljen, je dejan-j ski skušal izpolniti obljube, kate-| re je dal tekoin kampanje, — je
-	odvrnil pazniki	!
[.	Glavni Uradniki.
Predsednik: MIHAEL ROVANŠKJL,
Box 251, Conemaugh, Pa. • Podpredsed.: LOUIS BAUNT, Bok
106, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely,
Minnesota. 1 Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely,
Minnesota. I Blagajnik neizplaC-aiiiti smrtni a: LOU- i IS COSTELLO, Sallda, Cola
Vrhovni Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRABEE, »43 E. Ohio'
I	Street, N. S^ Plttsburgn, Pa.
NadoniikL JOHN GOTTŽE, Ely, Minnesota.
II	ANTHONY MOTZ. 9041 Avenue M.
So. Chicago, III. , IVAN VABOC.A, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
Stritarjeva 84letnica
Slovenski rojak dr. Ster. ki živi v Dunajskem Novem mestu, je te dni obiskal naAega pesnika Josipa Stritarja na njegovem flomu v Aspang-u. O svojih \nisili poročat prijatelju v Ljubljani naslednje :i Vedel sem. da našemu pesniku) ne gre dobro, vendar nisem pričakoval pri njem tolike revščine.
IV	mali hišici* v zgornjem delu tr-j !ga ima zelo skromno stanovanje.' j Mala kuhinja in dva prav mala
kabineta^z več kot skromno opra-i jvo. Ko sem prišel k njemu, je se-!del v nezakurjeni sobi z zimsko i I suknjo na sehi in, je nekaj eitalj j Velik revež je in sama kost in ko-( j /a ga je. Tožil je, da mu pešajo oči iu da ne sliši skoro nič več. I>e js težavo me je nekoliko razumel. I Pravil mi je. da je vsled stradanja '; tako opešal. Aprovizacija v A-1 spangu je zelo slaba, v okolici pa ni dobiti prav ničesar, ker poku-i 1 P»jf> vse in za vsako eeito židje, kij 'tprinesejo kmetom petrolej i. <lr.
'inesel sem mu neksij sladkorja.. 1: moke in drugih malenkosti in vi-! i del
sem. kako mu je dobrodošlo. ;; Rekel mi je pri tej priliki, kako • hvaležen je odseku za prehrano V j M Ljubljani in njegovemu direktor-; ' ju. da mu je že parkrat poslal ži-; I vila; pesnik iu njegova žena sta "jmi zatrjevala, da bi bila morala j brez te pomrači že davno umreti "■od lakote. Tožila sta le, da je bila 1 zadnja pošilja te v skoro do polo-1 i vice izropana. Dalje se je pritože-" j val, da mu je Tiskovna zadruga I za drugi natis njegovih spisov Splačala le 3000 K. d očim se knjige Vdanes splošno tako drago plarii-"i.jejo. Roji se. da bo narod mislil.
prre to izkupilo v njegov žep. "| Tako piše doktor Šter svojemu
j prijatelju. 1 i * ^ « -! * ) Pesnik Stritar je obhajal dne li.
"jmarca v skrajni bedi in žalosti, daleč ocl svoje ljubljene dornovi-ne. svoj 84. rojstni dan. Pesnik 1 Stritar
živi ob svoji pokojnini, ki " znaša 200 K na mesec. Da s to pokojnino pri vsej svoji skromnosti " ne more živeti, je več kot jasno. Pomisliti je treba le, kako o grom-j ne cene imajo živila v avstrijski republiki. Omenjeno bodi le, da <tane v Aspangu eno jajce osem nemških kron. i>r. Štoru je pesnik tudi tožil, da si že dolgo časa ni aiogel privoščiti kupice vina, ki bi ,- ravno .sedaj v svoji visoki starosti - in betežnosti tako nujno potrebo-. val.
S ponosom smo vedno imenovali u Stritarja svojega velikega pesnika ^ 111 pisatelja; izkažimo se 11111 še sedaj, ko j«> tuje pomoči tako sil-_ 110 potreben, hvaležnega in pri-_ skočimo mu 11a pomoč. Kakor smo e informirali, je odsek za prehrano, želeč pesnika počastiti za ljegov rojstni dan, pred par dnevi ]>o posebnem kurirju poslal e pesniku večjo zbirko živil (moke, masti, sladkorjq i. dr.). Treba pa ■ >0 za pesnika izdatnejše pomoei. 3 la
11111 olajšamo zadnje dni nje-Q ^ove>ga življenja, ki' je bilo vse posvečeno slovenski domovini. Iz-l" polnili bomo le častno dolžnost, iko mu pomagamo, in ga podpre-v 1110 sedaj, ko tako nujno potrebuje naše pomoči. Inicijativo za tozadevno akcijo naj bi po našem 0 unenju prevzela ljubljanska ^ iiestna obeina. ki je svojčas pes-e uika Stritarja imenovala za svo-»- iega častnega meščana. Ne dvo-iiiino, da bodo tudi naši premož-o nejši sloji z veseljem kaj prispe-" vali.
* * *
Dr.
Štor je poslal tudi ' * SI oven-i- *u?' daljše poročilo, iz katerega MMtnamemo najvažnejše:
V	Po dolgem brezuspešnem iska-iju hiše mi je nek prijazen go-
c ?jkm| — penzijonist — pokazal u-'ieo in stanovanje Stritarjevo. Od a '»'ga gospoda sem zvedel tudi, ka-*u> čil je še Stritar, da gre kljub 0 ?voji visoki starosti na dolge iz-Prehode, da obleta vse bližnje go-n re itd. Žalibog sem se moral prav '(malo prepričati, da mi je ^a ne-iiianee opisoval Stritarja, kot ga r je videl pred leti ali pa morebiti H pred meseci.
Sprejela me je njegova soproga, relo simpatična, ljubezniva in — ^ '<akor mi je pisal — dobra ženica.
*ki po materinsko za mene skrbi p "n brez katere bi kar živeti ne mo-
Sedel je za mizo v mali. več kot kronino opravljeni sobiei. z zele-^ lini ščitom nad očmi in je pisal.
Težko se je dvignil s sedeža in mi t ie- podal svojo desnico. Izročil sem mu najpreje poedrave njego-
Dopisi
Xarodni Dom, drugič izobrazba in dramatika. Rojaki, vsi skupaj- -i pa bomo napredovali v enem iu , ■drugem oziru. Opustimo našo sta- « t ro mržnjo in bodimo vsi skupaj!
Rojaki direktorji Slov. Xarod- • 1 nega Doma, zastopniki in zastopnice vseh društev, ne pozabite, da je seja 2."». aprila. Imamo važne t<*"ke za rešiti. Tudi delničar ima i vstop na sejo. Torej na svidenje! Z bratskim pozdravom
Direktor Slov. Kar. Doma.
I
Dunkirk, Kansas. '
Že dolgo se ni čitalo kaj poseb-|
•	nega od tukaj, zatorej sem se na-j menila pisati jaz par vrstic.
Starka zima je pač nadležna in i s-e noče umakniti spoinladnj tro-i beiitiei. l'ničila nam je skoro vse isadje na velikonočno nedeljo. S J 'pomladanskim saden jem tudi ■slabo izgleda.
Rudarsko delo vse počiva. Za koliko časa. se ne ve. Xe dolgo je ■bil« v nekem časopisu, »la se je iz-j razila neka bogata datua, da bi i rada spoznala, kaj za ena žival je: rudar. Kakor je videti, smo ru-l 1	Ftanovniki že ni-žje cenjeni|
■ kakor mule v rovih. One dobijo, ■jsvojo poreijo za vzdržanje njih;
•	j moči. ali za rudarja se ne gleda.
kaj 011 potrebuje in njegova dru-j
•	žina.
-j Kakor znano, so zaprli vo<lite-! j lje organiziranih premogarjev. in.
-	sicer Alex I low at a. predsednika!
•	14. distrikta. ter podpredsednika.,
•	tajnika iu blagajnika. Dne 12.J 1 aprila se je združilo okoli 4000 ru-
-	d a rje v v sprevod proti jetnišnici z «jodbo \ Oirard, Kansas, in ta-!
-	so tudi dovolili, da je vsakdo j 1 lahko videl one štiri rudarske vo-
> ditelje. Predsednik Howat jim je
-	celo uro govoril zelo ganljivo in
-	vsaka njegova beseda je bila pra-1 vična. Čeravno pravico glob<ikf». 1 ]>c»d zemljo p odkopava jo. vseeno
[bo iz močnih korenin doppela zo-i J pet na beli dan in obrodila bo sto-i tern i sad, katerega vsakdo z ve-a sel jem pričakuje. -! Pozdrav vsem Slovencem in fi ■ Slovenkam po širni Ameriki, el	Tj. T.
Lorain, Ohio, j
V naši naselbini smo imeli zabavni večer v nedeljo 11. aprila.; Tukajšnja slovenska Victor g<Ml-| ba. sestoječa iz samih slovenskih mladeničev od 12. do 16. leta. jej priredila prvi godbeni koncerte Nei bi si človek nikdar mislil, da se morejo tako mladi l'antje izvrstno naučiti godbe. Vsa čast jim! Pri-poznajmo lorainski Slovenci čast tudi našemu izvrstnemu vodju Mihaelu Tomaiinu, ker se je dosti trudil, da je naučil naše mladeniče. Lc tako naprej, mladeniči j slovenske godbe!
Žal, da nimamo že svojega Do-1 •jia. da bi imeli pripraven oder za nastopati in rabljeno dvorano, da bi se godbeiii ulas mogel bolj razlegati, da bi mogel vsak človek j bolj razumeti-glasbo. Rojaki Slo-i venci v Loraiuu, le naj si vsak! premisli, kako je nam potreben! Donu Koliko bi lahko imeli domače zabave, naprimer godbo, dramatično društvo bodisi za naše; šolske otroke, ker večkrat priredijo igro v prid šole ali slovenske j fare, pa moramo iti v tujo dvorano, ko bi lahko v svoji dvorani dobiček delali. Ravno zdaj v soboto 17. aprila je priredilo dramatično društvo "Lipa" krasno igro. Kam smo morali iti gledalV tujo dvorano. Le poglejte Slovenci, ali vam ni težko pri srcu, ko morate iti k tujcu, da on gospodari, kadar imamo kakšno igro! Slovenci. vsi skupaj, bo bomo ]>osta-vili svoj krasni Slovenski Dom! Obris je zdaj v delu. To bo krasna stavba, ponos nam vsem SI oven-■ ceni v Lorainu.
Na koncertu smo tudi imeli priliko slišat dobre govornike, ki so 1 povdarjali, kako je nam potrebna izobrazba in svoj Dom. Cast govornikom, kot našemu novodošie-11m f?. župniku Krakerju. g- -lolm lirusu. g. Joe Svetetu in našemu 1 policijskemu sodniku g. J. M.
Ilardiugu. Posebna hvala g. John 1 lirusu. ki nam je lepo v jedrnatih - besedah raztolmačil. 1'apm, da ga » bo vsak Slovenec v Lorainu posnemal. On je povedal, kaj nam i.je še treba v naši naselbini. Prvič
"GLAS NAHODA"
■WWIW MAn.««
^■'cerMliniiriii	V^^CHSt/HP^T"' |
** IHI? **** *** ™ ~ " uiti fc^Tsr1	us*1
Za NM Ywt mm HM *m tm mm_- IU» Za lau—_WM
•iA« MARODA
rfVata* of ta^^Mjy ' ^^
IMI rMtT^TacHMaM knjt uroCnlkor prodmo^t« M^nua^tLS^BVtfM*
_mmmI. da hitra* najd*mo n—_
___»tAl NAHODA	__
_ TM^NIHI Cwtl»r*4t mn____
_-41»_
Nemir v Nemčiji.
Ne le ena, temveč dve ali tri revolucije pretijo izbruhniti v Nemčiji ob vsakem času, če sinemo vrjeti celi povodnji poročil, ki prihajajo iz Berlina tekom zatinjili dveh ali treh dni. Na sre«'-o pa ne moremo vrjeti vsem tem poročilom, ker nam to prepoveduje logika. Nemški konservativci zopet kriče, da je pričakovati vsaki čas i/bruha boljševikov, a to je očividno stara pesem nemških reakci-jouarcev ter jo sp a vi ja sedaj, kot že pogosto poprej, v ospredje. • ia piedstavlja ixgovor za zopet ni pojav proti-revolueijonarnih 'čet,J ki hočejo rešiti deželo za Hohenzollernec.
Kdcn izmed ponu cvalcev pravi v resnici, da bi se novi r^akci-l jouarui puč za vrši l že pred cuim dnevom, ali tlvema dnevoma, če bi ne prišlo do nekeua razkola v vrstah junkerjev. Kua skupina je mislila. <la je dozorel caa, <la se polasti sile po celi Nemčiji. Druga, bolj zmerna, pa se ji rajše umaknila v Iztočno Prusijo, ki je loče-1.1 <#(.1 ostale Nemčije vsled Gilanskega koridorja ter ustanovila tam llobenzollernsko Vojvodino, dokler bi se ne ntulila bolj ugotlna prilika za od korakanje proti Berlinu.
Kbertova vlada je brez dvoma prepričana, da sknša držati rav-i-otežje med boljševizmom in reakicjo. Kaj pa je siorila? Delavci, ki >■0 vstali ob Kulir, ne da ustanove boljscvisko vlado temveč da prisilijo od st ranjen je reakei jonarnih uplivov iz sedanje vlade, so bili z zvijačo zvedeni v pod jarmi jenje na temelju napačnih obljub in pretepali so jih .metali v ječe ter streljali brez vsakega sodnijskega postopanja. Ariatokrptienih častnikov, ki so pognali Eberta iz Berlina. >e m preteplo, vrglo v ječe ali postrelilo. Še vedno žive ter lie-Motciui, kujejo zarote - svojih vilah v predmestjih ali po gradovih po deželi, v kolikor se jil. ni stavilo na čelo armad od strani admi-irstracije, katero so skoro strmoglavili. V zadnjih dveh ali treh dneh je bila Hbertovn \ lada prisiljena nastopiti vsaj na zunaj strogo. Zidibop: pa kaže vse, da je ta vlada domnevala, da bo v-.kado \ zel njeno besedo za dejanje.
Tako naprimer poroča Wolffov urad, da sta bila geu»^ral baron a 011 Luetwitz in major Bishoi'f aretirana in lakoj je neki poročevalec, ki je vse prej kot neprijazen Ebertu, označil to vest kot *'mi-stifikacijo". Poznejša poročila so javljala, da sta bila v resnici aretirana, vendar pa dostavljala, da vlada v resnici ne ve, kaj naj .stori z njima.
Minister za narodno obrambo, Cicssler. je objavil, da je bila Krhardtova mornariški brigada, ena najmočnejših skupin reakeijo-1'arnih vojakov, premeščena v Muenster, kjer bo razpuščena. Med tem pa je mornariška brigada, ko je dospela v Minister, razvila staro cesarsko zastavo ter izjavila, da se bo postavila po robu vsakemu poskusu razorožeuja. Dosedaj ni bil vprizorjen še noben poskus, ca se to mornariško brigado v resnici razoroži.
Zatiranje za libeializem iu rešpekta polno popuščanje napram nasilju reakcije — to so dejstva kot veljajo glede sedanje Nemčije. Medtem pa so se reekcijoimrne čete iz krdel, ki so bili razpuščeni. preko noči izpremenile v farmske "delavce" iv prevedlo se jih je i a velika posestva na Pomeraiiskem, kjer jih imajo junkerski posestniki pripravljene. <la postanejo zopet vojaki na najkrajši poziv. Poljedelski okraj: zadržujejo že sedaj pošiljanje živil v v Berlin ter se plahti v glavnem mestu, da se naslednje reakcijonariie usta-je re bo izvedlo s poi ločjo par oddelkov vojakov, katere je mogoče » staviti na Wilhelmsttrassc ali ]>risil':ti k kapitulaciji s pomočjo ge-liCralne stavke, temveč s pomočjo boljše organiziranega pihanja, ki te bo pričel® na deželi.
Pri prvem tozarievnem gibanju bodo zasedeni poljedelski o-1*i*mji krop Berlina in če bo glavno nn-sto zastavkalo, bo pričelo tudi hrradati. Obrambni minister priznava, da so novice, ki prihajajo iz 1'ooveran.ske, zelo resne ter svari reakeijoiiarce, da ni vlada pripravljena tr|»eti še nadaljne izgrede ter motenja. Nekoliko več živahnosti pri kaznovanju onih, ki so podpirali zadnji "nemir", bi dalo besedam obrambnega ministra malo več moči in povdarka.
Nevarnost v Nem- iji prihaja danes kot je prihajala vedno izza polovične revolucije novembra meseca 1918, od strani desnice. Ta delnica je neprestano čnječa ter čaka brez od počitka na priliko, da se pola s t i vrhovne oblnsti v deželi ter ugladi pot k povratku Ifohen-zollerncev. liadi tep^ s* tudi označuje delavce, organizirane v mo-iročnc skupine, vedno kot boljievike. čeprav jim niti v plavo ne pade ustanoviti v Nemčiji drugo sovjetsko republiko. Nemški delavci hočejo pred vsem za pot oviti obstoj resnično demokratične republike, v kateri bi imeli besedo in plas le oni, ki proizvajajo in ki prispevajo k večanju narodnega bogastva in blagostanje. Tega se reakci-joTtarci in kajzerj«vei tiobro zavedajo ter skušajo rešiti, kar se še da rtšiti, kajti kmalu bi bilo to prepozno.
Razne vesti.
Temelji Lige narodov.
notranje zveze. K socializmu stre-'meča.moderna doba pa lioče zdru" I žiti posamezne drobce v nove organizme, hoče spraviti v sklad in" jterese različnih slojnili skupin in 'podrediti vse delo pozameznikov višji misli se ni omeljila 11a polje - gospodarstva, segla je na vsa pol" ja, tudi na polje meddržavnih od" noša je v. Ker je prekvasila mišljenje milijonov ljudi, je pripravila v , njih plodna tla za veliko misel: j Združiti države, ki danes osamele nezaupno gledajo ena drugo, v sve~ ; tovno organizacijo, ki bo po stal" nih načelih urejala odnašaje med njimi. Danes so trdne, v nravnem prepričanju milijonov ukoreni* njene vezi med državami pretrgane. Socializem hoče te drobce zdru žiti v harmoničen mozaik — v pravo zvezo narodov.
Toda naj glob jih temeljev se še" le dotaknemo, če promatramo misel zveze narodov s svetovno-zgodovinskega stališča. Bil je že čas, ko je bila v kulturnem človeštvu močno tendenca, da se od* nošaji med državami podvržejo močni lianfrni avktoriteti. Kr* ščanska družba srednjega veka sr je borila za misel univerzalne kr_ ščanske države, ki naj bi jo nazu-•naj zastopal cesar kot izraz ma* Ivterijalne, papeštvo kot znak jnravne sile. Tz te srednjevške dru" žbe so se. vzporedno s preosnovc gospodarskega re«la. Izluščile sedanje narodne države. Zdi se. da je prišel čas. ko te nove celice dni" žbe hočejo zopet ustvariti novo telo. Ne morda več v stari oblik' i univerzalne države, ampak v novi obliki zveze narodov.
To je počasni, tilii a trdni ko* rak razvoja do eilja. Organizirane človeštvo. Predpogoj pa. da se ta velika misel uresniči, je. da nasta~ ne preobrat v mišljenju vseh narodov. da se vsi uarodi. predvsem • ni. ki režejo danes kruh pravice, prikopljejo do spoznanja, da se dolžni dati in drugim v vrsti vpra" šanje duše in vprašanje vzgoje.
BOJAKL NAROČATE &E Ni >'0 L A 8.V AJt O D A?'» NAJ VE&JX BLOfKVKI DM*VMV V ZDUiWV-
Drzna in dalekosežna misel, ir i st varit i državam nadrejeno organi-! , zacijo in vpeljati gotova uravna;
in pravna načela v odi^ošaje med i državami, je s pariško ligo naro" ■ . dov deloma uresničena. Do danes i j je pa pariška liga narodov samo j odlomek velike stavbe, ki so si jo; i zamišljali najplemenitejši ,orga" i nizatorji človeštva v dolgi vrst desetletij. Odlomek je ne samo zato, ker niso v njej našle mesta vse države sveta, predvsem Rusije, i Kar je glavno: Polvičarska in ue-odkritošrčna načela, ki vodijo pa" riško konferenco pri njenih ma- ; , lim narodom krivičnih činih, nam jasno povejo, da je tudi sedanja ; zveza narodov, dete pariške kon* i ference, obsojena v to, da bo zava* rovalna družba za one države, ki os bile deležne vojnega plena.
Ce se vprašamo, kako je mogla 'dozdevno utopična misel zveze j narodov pognati korenine v mi-: šljenju milijonov ljudi, najdemo tri plasti nagibov različne globine. •Strašni pritisk vojne, ki je dnšev .110 potlačil 40 milijonov mož in! j jim vzel svobodo in moško voljo, •trpljenje in krvne žrtve so rodile i mogočen čuvst ven odpor in gnjev proti vojni. Predvsem jo sovražijo široke ljudske plasti, ki so brez pomoči in ugodnosti stali j •pod neposrednim pritiskom Miro" j j vega militarizma. V ljudstvu sel ;je poleg tega ukoreninila naivna j in lahka misel, da je veliko krizo izzvala zločinska volja posameznih ljudji."Ni čudno da so množice na prvi hip. z radostjo pozdravile misel zveze narodov, organizacije, ki naj brzda te zločinske posameznike ,če jim je dana odločilna državna oblast v roke.
Toda ta odpor proti vojni in "vejnimi krivcem" je le hipni izbruh razboljenega čuvstvovanja. ki m vsak trenutek more izpre*
Iv reč i v nasprotno mišljenje.
Drugi; glob j i vzrok lezi pa v smeri, v kateri se razvija socialno j in gospodarsko življenje celega kulturnega sveta. Ko se Je sesul v I prvih desetletjih 19. stoletja sta-| ri družabni red, je razpadla družba v drobce. V imenu oaebne svo-, bode je individaalazem razrešil vse ' in človek je sta! poleg človeka* 'država poles države brez vsake
s»
£x Kort.
Razveselila nas je vest. da misli lesni trgovec Prepotnik v Železni Kapli. ki je pri nas nekaj le-j sa nakupil, vozno j>ot z Obirske-j ga v Kort** napraviti. Bila bi res nujno potrebna.	i
Ker smo tako oddaljeni od vseh> krajev, brez prave zveze in zaprti.j bi nam bil zelo koristen tele/on| na Jezerskem, po katerem bi bili vsaj telefonično zvezani z zunanjim svetom. Mogoče ga nam preskrbi vojaška uprava.	1
Ruski Židje proti židovski državi v Palestini.
Osrednji odbor ruskih Židov je izdal progla*, v katerem se izreka proti židovski državi v Paleatini. rekoč, da Židovska btiržuazija je pootavil^ vprašanje židovske države na dnevni red samo v »vrbo imperialističnih ciljev. Ruski, Židje prepuščajo Palestino arab-
_ . _ .4____ 1
nniliutatiH&iu. 'v* -	*
_r.LAS XAKOP.V. 20- APT>. 1020
SLIKE IZ REVOLUCIJE.
Razmerje med žrtvami.
Dočim jeMars na svojih krvavih poljih pobil tisoče. jo Vulkan, bog kovačev, pobil uadaljne tisoče v svojih kovačnicah ter v svojih livarnah. Tekom velike vojne je veliko več Amerikaneev umrlo doma kot pa na bojnih poljih. Xa kongresu za preprečenje poškodb, ki se je vršil v "Worcester. Mass., je C. W. Price iz Chicaga. generalni upravitelj National Safety C ouncil, izjavil, ila je bilo tekom devetnajstih mesecev naše sovdeležbe v vojn:, v kateri je bilo ubitih ter smrtno ranjenih skoro 4t\000 vojakov, v tej deželi ubit i Ji nič manj kot 126.000 možkih žensk in otrok. Med tt-mi jrh je bilo ubitih :..~..000 v industrijah m JH.OOO izven industrij. V vrs t o zadnjih je spadalo 2T>.000 otrok. "Medtem ko so se naši dečki borili na drugi strani vode. je bilo v tej deželi ubitih vsakih šrlri in dvajset ur 2*JO oseb in treba bi bilo osem in štirideset milj dolgega jarka, širokega kot navadni cestni tlak, ila se pokoplje teh Uti.000 možkih. žensk in otrok. V listu The iron Aire se poroča glede tega naslednje;
— Mr. Price je n-kel. da ni bil še nikdar čas, v katerem bi Taka izguba življenj p.oneujala ve«" /a delodajalca. za mislečega državljana. za naše indnsirije. za družbo v splošnem in da moramo mi kot dežela skušati reševati življenja, če hočemo postati velik indu-strijalni narod. .Mr. Price je nato na kratko razložil razvoj varnostnega gibanja, ki s,- j- v svoji sedanji obliki pričelo pred nekako tri-l ajstiini leti ter navedel kot prvi vzrok tega. kaj vse je mogoče storiti za rešitev življenj. Jeklarsko korporacijo Združenih držav, ki !.'«• v svojih prvih letih tozadevnih naporov skrčila število smrtnostih poškodb v svoj i I napravah za približno osemdeset odstotkov Rekel je. da se je v teku zadnjih trinajstih let. izvedelo za številne 'tvari. tikajoče se varnosti delavcev, da pa so štiri glavna tocadev-na dejs? va nasledijo :
Prvič: — Dokazano flejstvo. ne teorija je. da je mogoče tri če-trtine smrtnih slučajih ali težkih poškodb v industrijah preprečiti, j če hoče delodajalci- i -ko. Pre'skava je dokazala, da bi se lablro izborilo lfi.r.00 takili slučajev izmed 22.000. o katerih se je poročalo iz liizlir-nih industrij.
Drugič: — Varnostno gibanje j«* nudil« jyva skupna tla. kj«-r .'In se delodajalce in delavce lahko sestala v medsebojno korist.
Tretje: — Na temelju izkušenj tičočih se industrij, ki so po-!s|ale zadevna poročila, se je izk«riz:i!o skrčenje od petdesetih do 7."i odstotkov smrtnih slučajev. Eno trelino tega skrčenja se je doseglo > pomočjo mehaničnih priprav, dve tretini pa s tem. da se je zainteresiralo za stvar p»-eddelavce posameznih depnrtinentov.
Četrtič; — Vsaka družba, ki je poslala tozadevna poročila, je vršila uspešno varnostno tlelo ter prišla poleg lega še do prcs>riea-!nja, ila se tozadevni izdatki izplačaj* v obliki večjih dividend. Var I n ost no »ribanje je s um zadobilo ugledno mesto v naših industrijah j in to nam tudi pojasnjuje čudoviti napredek, katerega ji- imelo to gibanje zaznamovati v teku zadnjih trinajstih I« t.
rMMHHBiawiMMlw	—————————————
Politika moderne Kitajske.
Mr. Si-tiunjr Ceng, mlad kitajski učenjak, ki je dovršil vseučili-m i* v Oxfordu, nuni «»pi»uje \ svoji knjigi, katero je pred kratkim ./.dal dogodke, ki s« se z .t \ i šli v njegovi deželi v zadnjem ča^u ter smer, v kati iu krenila L.tajska politika na temelju novejšega stika * nktulim »»vetom.
V luči zgodovine iu poi-etu neupravičena priljubljena označ-la Kitaj« ev -flede tu rv ali ino/tiir. \. o katerih pravijo, dii so "tuji imli i T»-kom zadnj*ga stoletja s, je polagoma, a uspešno izvajali r /rvo^.ii • K t«jsUe, ki je bilo v številnih ozirih zelo sl.čno zgo-«! i -»k« mu razkosanju Kitajske. Frjim-ozi so v o jeva li več po\ sem 11 ti' - i/. ;! I krive iiapailalndi vojn ter polastili ludo Kine «ms št« v,in ttn k'>i »-siiMmi v velikih mestih. Angleži so v-ilili k t	VP' s pon > b,iji>n« to\ m kationov, zasedli IIongKougi
i	š i it s\ i> u_« >h\ •• t • nost nad obširnim ozemljem Tibeta. Rusija I ■ !•■ i e ol: < j»- tiepr »•mm 01:0 j.^'ala severne meje Kitajske. Nem-a »• (tot abila pre»>/o umora d\«'h misijonarjev, da se je pola-j l.i K ta t črv«, a v t«»| ko, i i a jo j« pozneje izpodrinil bli.'.ji in J
• ■I.! ' \miii /.i' >j« \ i« !• • .l.i p« »tisk a. k > • j in« m* predstavlja strašno • p 'njo m lo varti'»«»t / i ono m. io. knr je še ostalo od kitajske pro-! stostl III lieod \ |sli<»st'r
Mi < etij» v, tie p - a s k tajsko zgodovino razveii v toliko, ko-j k«>r je ta /godoviti.i v direktnem stiku z današnjim položajem v »'•/-It < hi pojasnjuj" precej podrobno poglavitua dejifva zadnje, a b malo i m - ti e kit.i; k«* revolue j •. (Mi nam k.iže, kako v cela de-/i l,i r,i/< ■•pil,« v «I\ .■ oivra/nn »i ib-la deloma v sled tega. ker narod /riio/»-n p.h-:.iito ut-j i ■ • \ i.m le. deloma pa radi bi »vene in inMink-' ne ra/like \ ti,i/ i n.,n med nnpri dnini jugom ter konservativnim j < vi rom Pisatelj «taj< i/r*/.i upanju, da bo kotsečtio vendar uveljavljena zdrn/etia Kita]sk,i katero oo vladala zelo konservativna demokratična konstitucija. Ni kat« rt glavn«1 ustavne doloi'-be, katere za-V«>varja on, so nanje :
Mo«''»:a i/.vrše' .t I na oblast s pomo.-jo predsednika, da lazpu-:
ii	parlament ter s k:»t »r.etotn. ki naj l»i I»11 oilgovoren parlanientu,I I i pa naj bi kljub r< - u kontroliral parlament.
Imenovani ^ ,i (| pot<»m katerega naj bi pwl^ihiik kontroliral poslansko kitom i eo.
Nižja zborni c, izvoljena potom direktnih volitev na teme-i l.iu volilne prav.ee, omejene oni vztroje ter lastninskih kvalifikaciji j
I't avn-.od je, ki naj In bilo neodvisno od iz vrševalnega dela via-! d*. -
Podelitev navedenih polnomoči v roke provincijalnih vlad.
l aka \lada b •• . ovo dov«*«lla do »liktatorst va, «-c bi bil 'rlavni' /vi-«valr>a »iradnik in. ;;p in altibieijo/->n .'-lovek. Mr.	pa trdi,
»M ji \s!e«l svoje tie\ »diKist i in politi* n«- i i-izkušenost i kitajski našli rod nesposoben /a tadaljnc eksperimente z demokraeijo v seda-i I'-tu č;.-u, \ podpo-o t,, trditve omenja pisatelj skoro neprestano -■tanje ii|ior;\ ki je •t*--\Iadalo n.t Kitajskem izza konca revolucije leta 1*111.
< eprav j'; bila !1.tajska prerej nepristranski jdenjena «nl stra-. i,i \ !i mogiN*ii h e\ r »pskili narodov, / edino i/jemo /druž>'iiih dr-| >i \. je Mr. < « ri_» prepričan, da mon ta ibžela delat' gotove razlikel \ s\oj«ni stališču napram njim. Nemčijo iu Rusijo lahko izv.ame, ' ' »' sta \ led raznih okoiiš.-in ovirani iti na nadaljna zavojevatija. I	daje i/ra/a avoj«mu rešpektu d«. Francije iu Anglije ter svo-
. mil gotskemu občudovanju do Aim rtke, ki se je baje le malo olda-u.Io vsled dejstva, da ni predsednik Wilson na mirovni konferenci \ Parizu podpiral zah'ev Kilajsk«-.
/a njega je Japonska resnični sovražnik neodvisnosti njegove d' !c ter nam zatrjuje .ia /,valu ti načiu, da bi zmaga japonsk ' eks-| j .in/ijonist iene politi'.e predstavljala direktno ogrožanje miru sve-l
4a ter varnosti Združenih držav v Paeifičnem morju.
-------- ^ |
Novice iz Slovenije
TROOPS RESTING IN WILHELM PLAT2.
- ' ___. • ■ "
SIgornja slika nam predstavlja nercske vojake, ki počivajo na Viljemovem trgu. — Na spodnji sliki
vidimo ne mike vojake, ki tabore na prostem.
Naša "poprusena" armada.
|k<it naprimer izločevanje navadnih vojakov iz družbe ?.ei:.sk naše 'lastne dežele ter izločevanje iz kavaren, hotelov in tako dalje. Prepričan sem, da so se številni med nami sramovali spati v mehkih. gork.h posteljah, dočim so t i-uši ljudje spali v slami kol potepuhi.
| Najti je bilo nekatere častnike, ^k. so delili z. vojaki vse neprijetnosti in težave. Najti pa j > bilo zopet take, ki so bili povsem voljni si lest i najboljšo hrano, ki jo je b;lo mogoče dobiti, dočim so navadni vojaki stradali. Neki redni <ii inadni polkovnik, ki je poveljeval onemu peklenskemu taborišču St Aignan, je počival udobno na svojem gradu, dočim so ranjeni možje z odprtimi ranami spali v biatu - dokler ni čnl, da prihaja •M-neral Pershing. Štiriindvajset tir po sprejemu poročila se je položilo deske po šotorih ter očisti-. 11» v splošnem taborišče. Ta častnik pa j«' bil kljub temu odstav-1 ljen. (»lede generala Pershinga pravi naš poročevalec:
— •■('rni Jack", njemu v krenit bodi rečeno, je storil več za i/čiščenje Francije ter za ustvarjenji- znosnih razmer v Franciji kot katerikoli ameriški častnik kar j h poznam. Njegovi obiski so j Ii*li kot bliski 7. jasnega neba in ko je prišel naokrog, sc je taborišča iz.čl.stilo. Včasih mislim, da je porabil te svoje obiske za preizkušnje in da je poslal ljudi naprej, da mu sporoče o razmerah, j ki so prevladovale v času, ko je prišla vest o njegovem obisku. Na te način jc lahko primerjal prej-j ši e razmere z onimi, katere je našel. Ponavadi je bilo dosti grarli-ni za primerjanje.
Pisec članka priznava svoj predsodek proti absolventom "West Point akademije, kajti našel je obenem z vsemi drugimi začasnimi častniki, da je "West-Pointer najbolj omejen, aroganten in razredno zaveden človek na svetu". On trdi v prvi vrsti, da se pride na neprimeren način v to vojaško akademijo, ker jc treba političnega pula pred ti o se more kandidat vdeležiti tekmovalnih sku-š« uj. Velika vojaška akademija proizvaja najboljše častnike ua svetu, a povprečni absolviranee ni nič drugega kot "aristokratičen suoli", ki je vedno pripravljen šikanirati ljudi ter sklepati klike. Kot odpomoč proti tem 'razmeram priporoča, da se pošlje v to akademijo ljudi iz vrM navadnih vojakov. V tem pogledu pravi:
E5S ara KSS B53
Tako je bilo življenje navadne-J ga ameriškega vojaka v Franciji, kot ga le morem resnično opisati.j \ kredit številnih vojakov nio-ii.m reči, da so si sami ustvarili j svoje zabave in da jim je po sklenitvi premirja armada sama dala na razpolago na tisoče zabav ter jseedežev, ki so bili preje reservi-•rani le za častnike.	j
I Nekatere teh omejitev so bile ! potrebne, naravnost bistveno potrebne, ruge pa so bile popolno-j ma od- eč. Nepotrebne take odredbe ali omejitve so imele p osle-jdico zmanjšanje rešpekta do sa-mega sebe na strani navadnih vo-ji.kov ter povečanje razredne zavesti pri častnikih, kar je bilo slabo za njih duše. nepotrebno za \ ojaško administracijo ter krivič-no z. vsakega vidika.
Alif naj navedem primere? : Pozorišče: — Francoska kavarna. Notranjost kavarne polna zavezniških častnikov, povečini j ameriških.
j Navaden vojak se približa vra-| i toni.
Policist s krepeljcem in pištolo mu zastavi pot.
—	(iit ter hell away from here. Don't ver know this Cafe's fer officers only ?
Navadni vojak se napoti vstran.
Par trenutkov pozneje prideta mimo dva navadna francoska vo-1 jaka. Obstaneta pri vratih, pozdravita ter vstopita. Neki fran 1 c os k i major pij* pri majhni mizici v bližini vrat.	\
Pozdravita ga :
—	Bonsoir. mon commandant !
—	Bonsoir, mes enfants! (Do-1 be r večer, fanta moja. odgovori major ter pozdravi.
' Ali je treba še posebej označiti rr-zliko med obema službama ? Če bi smel kak navadni ameriški vo-■ jak stopiti v restavracijo ali kavarno, v kateri bi obedovali čast-i niki, bi ne smel niti govotiti s i svojim lastnim častnikom. i:e da i bi kršil armadne predpise, i — Good evening, Major! — iz ust navadnega ameriškega vojaka: ,
Ne morem navesti morebitnega odgovora. — kajti to je ena iz-, med stvari, ki se nikdar ne doji ode.
Ko pišem ta članek, sem prt-»ričan, da dajem izraza ra/.polo-« žen ju vsakega začasnega časlnik v službi. Nekateri meti nami so bdi ua enak način kot redni krivi nezincmosti v vzdržan ju svojega dostojanstva, a v duhu so bili sko^ io vsi med nami proti nepotrebnim oblikam uporabe discipline
'zaničevali ter bili nasprotno zani-vani oil rezervnih ter častnikov n;:rodne milice. Čeprav je bilo tudi med slednjimi opaziti dosti j -■porov, a sta se stvorili konečno| vendar dve .-kupini. obstoječi iz. "rednih" in "začasnih".
Na dnu cele te soeijalnc lestvi-1 ■ ■ ]>a je seveda stal ubogi n ivad-n': vojak.
Vm', od hrane pa do žensk, se /je urejavalo po činu. Polkovniki je vzel. kur je pustil .rener.d, vi-1 .--ji častnik to, česar ni mogel ra-t b ti polkovnik iu nižji častniki so porabili kar jim je prišlo roke. Navadni vojak.' Vzel je kar je prišlo.
To menim dobesedno. Prva dolžnost kvartir-kega e; stnika. ko j«- ilospel v kako-me->Jo. je bila, da reservira -najboljše gostilne za častnike in da za-gotovi svojemu poveljujoječemu častniku najboljše stanovanje. <'« t e j n ii storil, tii dolgo časa ost a I kvartiiski častnik. Vsepovsod. od frontne črte j>a do ozemlja v ozadju. o«l 1 ransportaeije navzdol do razdeljevanja hrane, je navadni vojak naš"!, da je nenpo-' šiivan in zaničevan član družbe. Premočno.11 Kako bi čutili, če bi živ« li tako življenje dan za dnem. si* oz i eno leto ali š«» več?
Spali ste na slami, sto'pali v vrst «- za hrano, živeli v blatu, opravljali težaška uela. korakali težko obloženi, pili v najbolj umazanih gostilnah, stali pod neprestanim nadzorstvom orožnikov in vsako vaše najmanjše gibanje je bilo re-| gulirano.
Medtem ko ste šli skozi vse , to. so možje, ki so vam povelje-. j v ; I i. spali v udobnih posteljah, j dokler n so prišli prav na front-' o črto in tedaj ste priskočili ter kopali zadnje pod kope, dokler ni pr šlo do dejanskih bojev.	,
Dočim ste bili vi umazani, blat-ir iu zanemarjeni, so častniki ho-ii Ii po cestah v novih čistih oblekah, pili v najboljših gostilnah tci odvajali deklice z njih poslov n& plese.
| angleškega armadnega sistema.' 'k«, se je nahajal v svbiem n ijslab-ši m sianju.
\" civilnem življenju rešpekti-ra vsakdo svuje^ra predpostavlje-' m ga. I >elodajalca nag».voril^ vedno z. Mr. al- Sir. čeprav	on mogoče le kliče ]>o imenu. Pa celo ta znak razreda izginja tako Mtio v civilnem življenju kot se veča v armadi.
\* armadi inora navaden rojak iii čeprav sinži že dolgo, nagovoriti vsakega častnika, od najnižje-g;. pa «io najv.šjega čina. v tretji
0	i'_b".
j —_ (Jospod, prost a k .Tones jir«>si •'(.voljetijc. da sme govoriti s po-, j očnikoni.
— (iospoil, seržant TSrovvn pro's) za dovoljenje, da sme izostali iz a >jašniee.
To so vzgledi nagovora, katerega se zahteva od vojakov.
Ni je bolj bedaste stvari na svetu kot je to govoren je v tretji osebi in to v armadi naroda, ki ponosno izjavlja, da ne pozna nobenega razreda in da so vsi lju-
<:..je iMiaki in kjei --o v resnici vsi ljudje enaki v toliko, da morejo napredovati, v kolikor dopuščajo! J« njih duševpe zmožnosti, značaj in vrednost.
Sistem, ki uveljavlja nagovarjanje v tretji osebi za vjaki ar made Združenih držav, je v Fran-i eiji naravnost jionorel glede raz-, ridnih in soeijaln'h razl'k. \"sak • č:;stnik. ki je služil tam, ki ni slep ter v stanu povedati resnico, da *sc je po sklenitvi premirja ame-I r ška armada razdelila v klike, ki 'so neizmerno škodovale morali armad". tcvilni častniki lahko na-\edejo slnč;ije častnikov, ki so j bili izbacnjeni iz službe ter po-i I slani domov raditega, ker so bili častniki, s katerimi so služili, iz ; drugega razreda.
Ta sVitem je pognbonosno iipli-val v številnih ozirlh. Najprvo jc prišla West Point klika, ki je si-
1	*r imela sv«>je spore meil seboj. ;!;i 11 n jc vendar stala združena J proti ostalemu svetu kot "akademija". Cuatniki iz West Pointa so
Ali je na.š.i armada manj demo-'
ikratična kot francoska? Ali ie bi-i
| lo življenje ameriškega vo jaka i bolj težavno vsled malenkostnega { tiraustva kol pa so bile nemške' '/ čne ograje.' \*e!iko se je pisalo' glede razvoja pruske idej • v ameriški ekspedicljskj sili. o umetnem ! i'i i»risiljencm razlikovanju med navadnimi vojaki in častniki, o n zredni ošabnosti vojakov po po-! klicu, kal ere so dostikrat posne-j mali tudi začasni častniki n o t«m. kako je ta sist«-m škodoval ameriški morali ter napolnil z liiijusom ljudi, ki so mislili, da se bore za uničenje in odstranjenj« t« ga. kar so morali s-umi požira-1 t Neki kapitan M. pa se je v svojem članku mogoče tesnejše približal celemu pred men kot pa ostali. Šel je v vojno kot na-» ;.den vojak i« r prišel iz nje kot kapitan iu v>l« d tega je videl obe strani. Kot vsi drugi je prišel tudi on do prepričanja, da je disei-plina potrebna kol je poTrebna tudi v v-s«-li drugih posl h. da pa se i eštevilne regidacije, katere m- je vsililo vojakom ob»*n«"m s pasjo ponižnostjo, katero se je za-1 tevalo od ljudi, veliko škodovale morali I r izzivale vojake na direkten odpor. Ni zadostovalo. <ia s«> j.« zahtevalo suženjsko izvrši nje Številnih nepotrebnih r«*gu-laeij. K rš lo je eelo povsem e: o-stavne pravice. Navaden voj ik je n oral spoznati, da nt vreden družiti se z ženskami iz njegove last-n«- dežele. \'a zabavah ga j • le preveč pogosto pozdravil napis: — - Le za častnike! — V tem pogledu i am poroča ta kapitan:
Nobene razlike ii; v razredu, i/ katerega -o vzkfil: častniki in navadni vojaki v armadi Zitruže-n• h držav. Mi imamo razrede v svoji deželi, a iia nesr«'čo ali srečo s«* jih ne zavedamo. V armadi pa s( vsakdo t/, potrebe za ved • svojega razreda. Nikdo noč««, da bi navaden prost a k tolkel polkovui-kr po ramenili. Moja trdit"V je. dr bi morale biti razlike one moči in dostojanstva ter od govorno-j ati, — ne pa enoatavni preostanki
ja l!'l!» v Podrožiei. red. Koejan-i ' ič Jožef 1 s|i«». Ljubljana, nadel 1. maja l!»19 v Podrožiei, red. Poje Peter. 1 s99, Draga. Kočevje, p«.del ;». junija 1919 v Podgori. led. Nikš Adolif 1 sss Kadeče. Krško, padel maja pri I Borovljah. red. Hrule .ložef. 1 -!>.'), št. Pet.-r Novomesto. utonil v Illa-škem jezeru 14. avgusta 1919.*po-kopan v Lim'hIi. Vsi oil 1. bataljona 37. pp.	\
j _v_
— -
Iz bogate evrop. zemlje
Prihaja največje zdravilo na svetu.
Von Sehlickov Pristni Bolgar" ski Krvni Ca j je sestavljen iz red-i kili jagod, rož in cvetlic. Ki so zra" sle v vrtovih vzhodne Kvrope. |_\'sledtega ima tako čudovito moč pt i zdravljenju bolezni, odpravi budili prehladov, zaščit en ju proti jinfluenei. gripi in pljučnici, (V ste I bolni in hočete imeti najboljše
zdravilo, ne delajte na slepo srččo. ne eksperimentirajte, kjer je pri-jzadeto vjiše zdravje. Tisočeri in tisočeri dolgujejo svoje življenje j čudovit i moči tega slavnega na" i j ravnega zdravila tekom .stn»«ne influenčne epidemije. Zdravniki in lekarnarji jako priporočajo Iiol-(garski Krvni < aj, ker vedo. da je J tekom dolgih let pres*al železno isknšnjo in izkazal svojo vrednost. Zdravniki in lekarnarji tudi vedo. Ma je večkrat zelo nevarno ekspe* rimentirati z boleznimi. Vsledtega tudi priporočajo Bolgarski Krvni < "aj kot tako uspešno zdravilo. V-|prašajte danes svojega lekarnarja za Von Seli ličkov Bolgarski Krvni j Ca j. (Zavrnite ponaredbe.) Ce je vašemu lekarnarju poš*d. mu reci" i te, naj ga vam fakoi nabavi, če ga
I morate imeti tako j, ga vam bomo poslali hitro zavarovano po Parcel pošti. Pošljite	za eno veliko
jdružinsko ška 11 jo, ali	za tri
ali	za š« st škatclj. Naslov:
' II. II. Von Kehlick .President Marvel Products Co., 9 Marvel Bldg.. Pittaburgh, Pa.	(Adv.)
Samoumor.
I pokojen kurjač drž. ž« leznice •lo/ef Lotrič, doma iz Selc, stanu-,1 oi- \ ."spodnji Šiški, si je pognal ./ vojaškega samokresa v postelji «'va strela iu sieer mu je predrla • na kroglja levo stran ]»rsi in jc prišla i .i hrbtu ven. ilruga kroglja lan je pa predrla čelo in je prišla nad levim uš. som ven. Rajni Lotrič je oslepel; bil je tudi jetičen, kar je najbrže povzr<W*llo, da je, obupa I in s,- ustrelil. Smrt je na-! stopila v sle« l otrpljenja mozga-' nov Ko je «lošel na lice mesta o-kol ški poln-ijski nadzornik Stal nič,, je ležal Lotrič v* luži krvi mrtev v posti l ji, zraven njega naj desni strani pa J vojaška revol-j m rja. Lotr č je imel samokresa j v dno v nočni omarici zraven po-j stelje; pred dvema letoma mu jih' je podaril neki vojak; samokresa j sta imela s polnih in :( prazne naboje. Lotrič je torej trikrat streljal na sebe; Lotričeva služkinja' ji tudi v resnici slišala tri strele. Na lice došla komisija policijskega ravnateljstva: g. policijski zdravnik «lr. Drč in pol. kanclist Jelene sta ugotovila Lotričevo smrt iu odredila, da se je prepe-peljal samomorilec v mrtvašnico k sv. Krištofu,
Padli vojaki.
Bed ov Medved Martin, rojen leta	Polanik, Litija, padel 4.
maja 1919 v Podrožiei, četovodja Koemur K rane 1KS7, v Podrožiei, redov, tirebenc K rane, 1>f»9, l>ob-nja vas, Kočevje, paibd 29. aprila 1«1P> v Podrožiei, r«*«l. Rail«' Miha. lsi»s. Stari trg. Černo-melj, padel ."> junija 1919 v Ro-kaplar Žugl Alojzij	Podzc
melj, Cernomelj, padel v Rože-ku, red. Skvarča Ciril	Ljub-
ljana, pad«-l v PtMlkmžiei, rcd.i Brad u la Alojzij 1S9S. Simtaj.i, Krško, padel "J. januarja 1919 v l»o<itoiici, led. Oblak Frane 1»93, Vič, Ljubljana, padel IX. januar-t •. - %
GLAS NARODA. 20. APB. 1930
Genova in Trst.
Spomini na domovino.
I Spomladanski i
H	•	v v • •
3 izpuščaji	z
m so zelo neprijeten kinč in povzroča-	gj
H jo skoraj neprenaiajoce bolečine in	■■
S trpljenje. Poznani so vsted svojih	g
m srbečih lastnosti in vsied trdo v rat-	k 9 nosti za zdravljenje. To povzroča ■
g nečista kri. Očisti kri potem v po-	§j
i C?evera's !
s
1 ^^ Blood Purifier |
{	(SeveroTega Kričistilca), ki je pri- S
(S	znan kot regulator sistema ni po- S
m	maga niravi v izločevanju nečiste S
p	kri ter tako odpravi mehurje, rane, g
jj	izpuščaje, pr:šče m splošno hiranje. E
gj	Poskusite 2a. Naprodaj v vseh S
p	lekarnah. Cena £ 1.25 ;n 5c davka. £
gospodična hči angleškega grofa. j«* pristavil, da je pripravljen dati za rjo 1.VH1 frankov. Odšel je kislim obrazom. ko -<> mil •povedali. da tudi za tak denar ne moro dobiti angleškega grofa hčerko.
I	j
mu je rodil prestolonaslednik, na j21. je poizkusil bežati iz Pariza, tia 21. je bil umorjen.
Novodobni harem.
i
Nekdo, ki je prišel iz Eiripta.J prinaša zanimive podatke iz ta-j mošnjega živlioinja. Harem ni vet* • listo, kar je bil preje: on j;' postal skrivno zbirališče. kjer sej delajo spletke, in značilno jr. daj mošnjega življenja. Harem ni več| vpliv v haremu živeče Egipčanke. I kot p:i svobodno živ ere Angleži-j nje. Posledice tega vpliva na jav-j no življenje se posebno jasno o-psžajo v Egiptu.
Grofova hči za 1500 frankov.
V Algirju so pravilni sejmi za J neveste, kjer se takoj na mestni izvršujejo vse trgovske formalnosti poroke. Ko je nedavno -— piše neki angleški list — več tujcev obiskalo imenovan semenj, so je približal lep arabski šejk in rekel,; poka za vš i na neko mbulo žensko v skupini, da se je odločil za njo ■ in jo hoče takoj vzeti za ženo. Ko "so mu smehljaje rekli, da je mla-
Razne vesti.
Zapuščina črnogorskega prestolo- i naslednika.
Te dni se vrši na Dunaju draž-' ba
zapuščine umrlega črnogor-i ski 'ga- prestolonaslednika Mirka in se bo izkupiček porabil za to. t
' <io se zadosti materinskim zalite-!
*
I vam ene izmed ninogobrojuih pri-: jateljic umrlega črnogorskega j prestolonaslednika.
Prine Mirko je bil na dunajskem dvoru zelo znana oseba in je prebil vojna leta na Dunaju. Zadnje, če se se je mudil v sanazoriju' I.oeur, kjer je vsled nenadnega1 bruhanja krvi na vrtu ravnatelja umrl. Prijateljica, ki jo je prine ! Mirko zapeljal v sanatoriju. je j bila žena sluge prestolonasleauika.
•Kritična številka Ludovika XVI.
i
Kritična številka Desehanela je bila 13, kritična številka Napoleona 15. Kritična številka kralja Ludovika XVI. pa je bila 21. On sv je rf»dil dne 21. v meseeu. na i istega dne v mesecu je poslal zaročni prstan Mariji Antoineti. dne 21. se je vršila poroka, na 21. se
ka bo usoda Trsta 1 Najkrasnejše pristanišče jadranskega morja, bogato opremljeno po prirodi in, ljudskem delu. ali bo izgubilo na >v<>ji veljavi, ako ostane priklop-j Ijeno k Italiji, ki ima dobrih pri-j sta niše v izobilju in za dobavo jb'afa v notranjost dežele priklad-jnejših? Tržaški tigrov ski krogi 'sumi naglasa jo. da ako je usojeno ! Trstu, da bo pripadal k Italiji na-J ^t/ija tu eksistenčno vprašanje tr-jžaške trgovine in tu treba posto-' pati trgovsko: pristanišče mora i služiti pod ugodnimi pogoji trgovcu naravnega njegovega zale-
; . . .i Italjanski visoki prometni tunk-j
j einonar priznava,, da Trst vpije. ■ ali za tržaško vpitje ima on kra-j i tek odgovor: (lenova! Najprej j , domača italjanska pristanišča, ! potem lahko pridejo na vrsto v vladni skrbi "odrešena". Trst. Reka. dalmatinska pristanišča so postranskega pomena, glavna lui-| gr velja onim. ki s ?lrže Italije, i To je tudi naravno. Sii j Italija! ' j.e potrebuje ne Trsta, ne Keke; iu ne dalmatinske obali. Prvotno; obljubljati v Rimu sijajno bodoč-I nosf "odrešenim" pristaniščem.! al: setjaj govore že bolj odkrito-1 "srčno iu iz ust železniškega pod-ivvnatelja je izšla "odrešenim" , pristaniščem naperjena parola:j !<ienova! Ponosno lahko plapola v Trstu itljanska trobojnica. ali !življenski interesi Trsta niso ve-1 Zi.iii trn Italijo, marveč le ne za-t ledje države. Češki dopisnik v» Trstu prinaša izvajanja, ki se po-i j pol noma krijejo z našimi. . Taka je usoda Trsta pod italjansko vlado. Prav pa je. da sej • čujejo odkritosrčne Izjave, kakor j« izjaTS želemiškega podravna-' trlja. da vedo prizadeti tržaški' j krogi, pri čem tla so in. znajo pravi I preceniti številile rimske obljube! ' iu tolažbe. Tako si bo skušal Trsi ustvariti svojo bodočnost v boju / liimom. iiko ostane kaj časa pod1 italjansko trobojnieo. Toda Trsi ■že vpije, razmere zahtevajo: Proč I/ italjansko trobojnieo!
Dva težka štrajka sta postavila na t rilo preizkušnjo pristaniško poslovanje v Genovi. Najpr-\<: so štrajkali delavci v pristanišču. potem pa železničarji. Situacija v pristanišču je Iftla zadnje dni velekritiena, tako so klicali na pomoč vse v poštev uriha-jajoče faktorje. Nad šeststotisoč ton raznega blaga je nagromade-uega ]>o pristaniških skladiščih, prihajajo pa še veil no brodovi z novim blagom, odvoza [>a ni sko-rc nobenega. Primanjkuje vago-iiOV. (It'llova jih potrebuje vsak dan tisoč in petsto, v sedanjem položaju bi jih bilo potreba dnevno nad dvatisoč. Železniško ravnateljstvo pa jih more dati komaj osemsto. Italjanska vlada je seveda obljubila takojšnjo po-J moč. ali take obljube so jako po ceni. Ako ni od v ozn i h sredstev.; jih ni. t oz nix" jib ni mogoče nabaviti. Vlada je poslala v (ieno-podravnatVlja državnih železnic komendatorja t'rova. ki tolaži n obljubuje v Genovi, poročeva-j 1< c listov jo med drugimi izja-' vil: "Odkar sem v železniškem i avnateljst vu, nisem Jhisld na »trugo nego lia pristanišče v (ie-novi. kajti ako je to preskrbljeno, gre vse drugo samo po sebii j-ravo pot". Obljubil je Genovi najnujnejšo pomol-. Potem se je, dotaknil raznih prometnih potrehj ii ludi drugih pristanišč, rekoč "Potom imamo še tlruga pristani-' šča, Benetke, Trst. ki vpijejo. —! Ljudje pravijo: Odrešili ste jih.j s. daj pa jim ne daste sredstev ini ladje pošiljk" »se v Genovo. Jazi s« in vedno prepričan, da ni treba toliko besed. Mi bomo storili vse.' kar je mogoče za Genovo. Moja; navzočnost je jamstvo za to".
V Trstu so gotovo pazljivo či-j lili izjii'e železniškega podra v-' natelja in jih brez dvoma niso, Lili vesel i. Genova! Vse za Geno-i \ o! Se za star«' Benetke ni nič.. Ti. Trst. pa molči in hvali lloga.j i ii: si "odrešen !"
'" L id ovc Novinv" v# I»mu pri-, i.ašajo iz Trsta dopis. v katerem j med drugim vprašuje p i see: 'Kn I
i u<ima na oslu in kadi pipo. Ma-! .. ii««li in nosi Jezusa v naročji . . \/ io \<>di osla.
Ii !;• i	da Ai''itiiei zastopajo
i«. ;d i** ••. V.-čkrat je videl mož-i	i;i ž.-n-ko prihajati iz goz-
•	t j,. if ji^sila veliko butaro dr.i. ja. dovolj veliko breme za «.-ia. o.i je p stopal polog njo. kadil pipo t -r nosil v roki sekiro.
Zadetkom mtsoea novembra - i Ii ! ]»ri i:>' .n predavanju v Itni roMiiku. Predaval je dr. Lju-I • L» i»nt;"'. i>ul»rovnik je bila ropi :>! k.i še prodno je b:l rojen sta-«..-.- .lur,. Washiugtona. Dr. Leoiiiie je Lil prepotoval vso sO->i'iuo in ju/no Ameriko, kjer j»' imel :,./! •' govore po jugoslovan-■ kolonij<ili. \* tem slučaju j«' . \ ii! o upiivu žene na državo. >i.i, s, ;n v i utla«"*eni dvorani ter
•	t !o uro |Hisbiš,d govornikova iz v; , ,i n j.i. < i.. t< m >žk i za m ore iistK4-\,iii o<{in*»|e s pomočjo ženske. Da
n'."!e biti več otldaljen o<! njo kot j.- od svojo senco. To Leon-*i.-ev«» predavanje omenjam, tla <<<ip<iveiti i"i».-»iM! inteligentnim lju-< »m, ki [»niovali ter primerjali ■•ne-« drža* /. Jugoslavijo, da ! "d cdijMiie laiiko napreduje, če , a pr t dirjejo njegove Ženske.
Pi s -!h imam .|*fdi sliko, kato-r< s. m kupil v Zagrebu. To je krasna \ ''bai »na razgletlnica, ka-• t'» !>i l«■ /. k o uporabili za sv« »j list ;••< ka preilsT« vlja sledeče; Lju-1 n. •;. gresta po polju. Kant jo ' « li<. i! ii <• ■ ■;11• Jer ima svojn des-i o r< tivito ki«o_r dekletovega
KcsNlca j. tla količina t ivili-Z<.cije iiied pristaši narod<>\ meri p« p<HMtHi. kater« ► na klanjajo svojim tovarišem \ slučaju »i«*vurno~ sti al« kak«, postopajo ^ ua\ad-i-.-hi /nlj-nj'i z ženskami.
v
Svoj čas s -»n eital o jH.t'niti ve-):kega pi t>k<M>«-«'a:tskt ira patuika
*	Tit an m- . liako >o možje visokih pokbeov stopili na stran trr
stili isapr -j ženske ii: otroke. «i	ivšilue »Milne. Vihče
st ni tiZ'i^iI. it si» bili t«tr«»«-i in z« ii^ke potniki prvega ali tr«*tje-
Ifi ia<r»*da. \ si m» tlobili isi<» po-j
!»,«».'• in istt« protekeijo. To j- visoka forma civil iza« i je in etlen i/m« «1 značilnih znakov anglo-sa-.kega plemena.
Preti kakimi pt tiiaj^tiaii I-ti miii čital o neki drugi ladji, ki s« je potopila na morju. Ta la«ijj' j<-pripjnlala nek« iilii drugetnn narodu. ( ital s« rv kako mi s< m«»/je na tej ladji. kt> o spoznali, «la se bt« potopila, žareli boriti drug z dru-' C i m /a prostore v rešilnih čolnih. .Vtx'-ni sn dob Ii >ed«'ie v rešilnih
•	olnih. d*H im sj uiuiaii otroci in Krnske uttniiti. Na t*j ladji se je vračat neki prof« siotialni rt>k>» borec. S s\ ojiuii pretlstavami jo /i.slu/il veliko tletiarja \ Aui**riki. \ onih c a si 11 ga smatrali / sv ( tovnega šampjona v »»v«»ji stroki. P.uth-ilo je pr.pmedovalo, kako si ta Tur.-k pril*orii jn»t v r«-silni ««.ln, kiik«» je pt.bijal mož ke, ženske in ««t!«ike in kako se je slednjič rešilni «'-o|»i poiopil / Vse-ttii, kar jih je lnb» v njem.
Jugoslavia irredenta
j dobn.ih sladkarij v zasedeno oženi- * ' l.i«'. toda v rgsnici je pričelo lia- m Ijanom primanjkovati živil, ki-r'n Združene države Italjane irle«le -iij- uvoz živil bojkotirajo. Y Istri -m iialjauski oblastniki ž»' razgiaša- j j jo, »Ia prihodnji mesec ne luxioi m 'razdeljevali riža. Vojakov v za-;j j soiienem ozemlju "tudi ni več ve-i j liko in so se ljudje jirooej oddali-'■ mili. Telo karabinijeri pripovedu- ■ .'j«"jo. da bodo naše kraje zapustili. >
I i
* 1
Proti Juoslovanom v Pazinu. j
i Iz Pazina se doznava. da je bila |
-	tam hišna preiskava v Narodnem i . domu. Zvečer je podkomisar in j i kapitan karabinerjev s 40 vojaki | )|vdri v Narodni dom, kjer so pre- |
iskali vse prisotne igralce in pev- I ) et . I "speli vso preiskave je bil, j l da so odnesli iz Narodnega doma I . nekoliko otroških sokolskih čepic. I
I
Novice iz Logatca.	|
Italjanski finanearji prav prid- i 1 no ustavljajo in pregledujejo bla- j 1 katero se izvaža v Jugoslav i- i "j.jo. Dne 11. marca -so ustnvili 6 ! i vagonov čebule, toda v vrečah je | " bil skrit riž. Blago vseh 6 vago-* nov so zaplenili in zaprli so žen- i 1 ske. katere so spremi jeva le blago.
Spremljevalke blaga so seveda | a !v službi velikih verižnikov in ti-: ! hotapcev. katere vsakdo pozna, i ^"{toda vedeti kaj in dokazati je še! e| laškim "diplomatom"' pretežavno.j
Potne liste Italjaui zdaj strožje) ■ nadzorujejo, ker se v Italiji že j ""'kažejo posledice AVilsonovc gc::po-l
' ' karske politike do Italije. Olja O!
^ j dobavlja jo zdaj 1 deciliter za o-x ; sebe na teden in se uvedejo na-j ikaznice za olje že 15. marcn t. 1.
i i • ne i. aprila, kakor se je napo-j vedovalo.
V Furlaniji in v Benečiji je ™ j pomanjkanje in velika nevolja na P | italjansko vlado, kateri očitajo, ^jjda je njihove kontingente živil j. j nadzorovala ria njihovo škodo v | slovenskemu prebivalstvu v za-
-	j sede nem ozeaalju.
Vsem narodom brzojavljati je do- j« voljeno — samo Slovanom ne \ h
Tržaška italjanska vlada j*' odredila. da so v "Julijski Boneči- ' ji' dovoljene brzojavke v itali-.1 janskem. angleškem, francoskem 1 ii- nemškem jeziku — jugoslovan-1-i ski ni dovoljen. Poštna ceuznra \1 s (Vbo-Slovaško je odpravljena v J' Italiji.
11
Javna varnost v zasedeni Jugo- • slavij i,
V zasedenem ozemlju so ropi in tatvine na dnevnem redu. Tudi Voloska in Opatija ste torišči obsežnih in velikih zločinov. Vspri-eo karabinerjev in v njih bližini j so vlomilci vlomili v podružnico| j# d ran ske banke. Prevrtali soj blagajno, v kateri je bilo do GO "tisoč lir. Pri delu jih jo opazil stiažnik v pok. —- čuvaj Ogoreve. Vlomilci so takoj nanj navalili ttr oddali nanj tri strele v prsi. da je se mrtev zgrudil na lta. Nesrečni Ogoreve zapušča ženo in Ulva nepreskrbljena otroka. Vlom pripisujejo bližnjim D'Annuozije-1 vim arditom.
Tudi v ostalih krajih zasedene-1 ■•;. ozemlja se ropi vedno ponavljajo. Zanimivo je. da je poveljnik "arditom" v Postojni, neki po-' I ročnik. ki je bil sam obsojen na t I 15 let ječe.
Zanimiv je dalje beg šestih of i-j cirjev iz zaporc-v justiene palače i v ulici Coroneo v Trst«. Več ofi-! cirjev je zaprtih, ker so bili "roparji" slavne D'Annunzijeve ar-j made. Tri so takoj prijeli na ko-1 lodvoru. Italjanski listi opisujejo i - beg teh razbojnikov kot "dramatičen in junaški čin** reških ju-j na kov.	j
Italjanska n«r*nmost
V Logatcu so pričeli Italjaui zdaj pobirati popotnikom, kateri ) se vozijo v Jugoslavijo riž in druge reei. katere so pustili prej-. šnje čase brez vsake ovire do 10 kg uvažati v Jugoslavijo. Pravijo: saj Jugoslovani tudi ne do-v 9! ju je jo izvažati klobas is po-
»..v.). Dekle lira pred seboj nalo- ' /«no sainoknlnico. Tak nojem !htaio slovanski umetniki o lju-lwzni.	;
\' . • k o »b-jstvu. dii ženslta o-pr.r 1 \ ■ 1" i' 1«-» «i'l:i. d očim možki ! !ej|«it,i i . ', :skriti v onih. dneh. ' ko se je mor. : nic.v.ki boriti ; o en ri « > 'c v letu s svojim so«.( lotu. ■ «1 c »»'* i 1 i j se je eel ill rnjast mcircev pripravljal nt ta boj.
Na Tnfškem smatrajo žensko fv igri'-'«» in ji nikdar ne dovoli j. da bi s«, meš. la v držav:* po-
. Na Turškem s«' že s: Tetja suiaii it n-"' '.e-_'ii za vzor. .;'>«"iit: I beseda ž.^u-ko ni prišla nikdar do j *«1 jave.
Mi \ «lobro vopio, da sri Tur k U lju(|s!-,o daleč Zii eivilizii-j« ij«# «isiaiegi« belega plemena
Jaz bi skoraj stavil, tla bi mož. i ki j«' izumil Miri progo« r.r " Dol-j'_: lasje, kratka pamet", nastopil ravno tako kot je bil nastopil oni ti-rški lior'lee. ."o bi prišel v enak : polo/aj.
Pueblo, rolo.. 9. aprila 1020.
Walter Fredovich.
i / -
-IWSy'WSgi'WSS •WSSIWSgggSS
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51 53 Cherry Street Hew Yoric, I T.
Na te stvari setn mislil v noči II iulija lanskega lota. ko s,, je naš partiik "Argentina" tr'il ^b pa mik " Yankee". "Argentina" j.' inula na m-bi m« «1 drugim tudi j tri ali štiri fto Orkov. ki -o s*, vračali i* Amerike. Vprašanje t»j r viluaciji naših potnikov k srt -i Či ui bd«» r«'š. no. ker si j.- mik "Yankee" pot.tpil mesto "Argon
'opazil sem. tla Paš narod v Jn poslaviji n«' tla *vojim slabotnim « no mere i»n»ti k« ije kot s« m pri-j č».koval. Ženske opravljajo naj-1 te/ja tlela. N • re -<-m. da bi mora-i !«• s,d«'ti /ensk«- m's dan v •mgal-j i eni stolu. ne. svoje delo bi mo j rata opraviti.
Pričujoča >iikit je bila vzeta naj železniški postaji v nedeljo lJ.j julija lanskega Irta Ka/«' dve Ivo , m slovenski »b kli« t-nt» skoraj \| cunjah, si«»j.'«"i ob /tdezniš'{i pr»>jri l Na moje vprašanje Ma «»dg .vori-j li, tla delata vsak tlau. tudi v ue-j dHjo, tla pulita » !. v.-l med trač-l.n ami ter dobivata po eno liro in ix tdoM t eetliezimov na dan.
Slovenija. oziroma oni del. \ i kaloretti ni lialjanov. ui takti) slaba tivla v IkMii so skt»rai isie. namere. 1'imdalje m*iii šel bolj na i Balkan, tem I »olj sem prihajal do prepričanja. «la smatrajo možkij ž- iisko za nekiij nižjega. Mo/ki jt» j« postavil n.i »tališče, na katerem se s<-<laj nakit ja.
Neki '*loveuski duhovnik mi je pripovedoval «4e»te^e: fj^o se« p«* o vaj po Albaniji, m-iii > nlef y JnnVjv\h m cerkvah sliko aifte družine. Značilne so te sli ke* Siv, Jwaei aedi a prekrižunima
Najzanimivejše,	j
najcenejše	|
in najbolj	| popularno čtivo
vam je na	j
razpolago.	1
i
■	a
Slovensko-Amerikanski Koledar §
M
je izšel za leto 1920.	|
■	*
M j
Veliko več slik kot prejšnja leta,	|
Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, pove- ] sti, šale, zanimivosti.	|
i	H
j »
Stane 40 centov.	]
Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter po- i šljtte nam.	s
I |	j
SSLOVENIC PUBLISING CO.,	\
82 Cortlandt Street,	*
New York, N. Y.	|
Tempo torn naročam Slovensko-Amerikanski Koledar xa	1
leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov.	§
I	Mesto in država -^m:«.!« „ „...___________________—	•
«" *
a	——___-	»
B	■
_fflAS XAROOA. Jn AI'R. fu-ll
Venček ruskih narodnih prav-!
Ijic.	!
---—
i»
Poslovenil Fran Pogačnik.
Irki jajce. v jajcu zrn«. Carjevie ga vzame, scžge in nese pepel h kristalni gori. Gora so razvali. ('ar jevii* odvede carično in jo pelje k očetu. Oče se vzradosti in pravi carjevieu: "Bodi mi, zet!" Napravil so svatbo in se dobro
imeli.
II
i
! Radi govorimo,, da smo umni, a starci od mi ga v a jo, ceš, mi smo bi* J li mirnejši. Pravljica pripoveduje, da so nekoč naši dedje niso učili in aši pradedje ne rodili, a v nekem carstvu je živel starec, ki je naučil svoje tri sinove citati in pi"
.sii t i.
Nekoč jim pravi: "Otroci, jaz umrjem. bodite mi na gomilo či* tat."
Dobra, dobro očka." mu odgo* v ore.
Starejša brata sta bila zala mla* jdeniča, velika in krepka. Najmlaj" ši pa je bil pokveka. kakor oskubljena račka, še mnogo slabši. j j Stari oče umre. Tačas pride od ] carja obvestilo, da si je velela nje" gova hči. krasna Jelena, postaviti hram v dvanajst nadstropij, z dvanajstimi venci. V tem hramu sedi na visokem prestolu iu pričakuje ' ženina, smelega junaka, ki bi jo ' v diru na konju poljubil na ustni* ' ee.	'
Ves mladi rod je bil pokonci, se t čudil, česal in premišljal, kdo ne" j ki doseže to čast.	<
"Brata." pravi Vanja, "oče je ;
•	umrl: kdo izmed luts mu pojile na j gomilo čitat 1	■
"Kogar vleče, naj gre!"	;
1 Vanja gre. [trata pa poskušata : konja, se kodrata, si mažeta brke , ■ in se vzpodbujata.
Pride druga noč. Vanja pravi: "Brata, iaz čital. sedaj je vrsta ' na vaju: kdor pojde?" I Komur se ljubi, čitaj! A naju ne moti pri delu!*"
Sama privihata čepiee. vzdih" ! neta. vzklikneta in pojezdita na . prosto polje.
Vanja je zopet čital. in tako tir d i tretjo noč.
Brata zajezdita konja. razčc-s šeta .rke in se pripravljata, d-. drugi dan poskusita svojo smelost " pred očmi krasne Ji h ne.	j
:i "Ali bi vzela brata s seboj." si |
mislita. "Ne. kam bi z njim! i Osramotil in osmešil bi naju pred
*	ljudmi. Pojdeva sama!"
Gresta. Vanja bi bil silno rad - videl krasno Jeleyo. Zaplaka. hir č do zaplaka in gre na očetov grob.
Oče ga začuje, pride k njemu, " strese s čela vlažno zemljo in reče: "Ne žaluj, Vanja, jaz ti pomo-V rem!' *
Starec se zgane, zravna, zažvižga in že pribiti kot strela konj, zem~ u Ija se trese pod njegovimi nogami, iz ušes in nozdrv mu šviga pla" •t men. Prhne in obstane pred mla-deničem kakor okopan: "Kaj ve" ljevaš?"
a Vanja zleze konju v uho. pri c drugem skoči ven in bil je junak.1 da ni možno niti v pravlici po-
0	vedati, niti s peresom opisati.
e Sede na konja, upre roke v bok c in zdirja kakor sokol naravnost r. do krasne Jelene, r Za vihti se, zaleti, a dveh ven"
1	cev ne doseže. Zaleti in zavihti se j" vnovič, poskoči, enega venca ne
doseže. Se bolj se zaleti in požene, t kakor ogenj švigne mimo oči krasne Jelen, se skloui in jo poljubi p- naravnost na ustne.	\
io "Kdo je. kdo je?" Drži ga. lovi je ga!"
Prišel je in izginil, r" Vrne se na očetov grob in spusti konja na polje, sam pa se po-i" kloni do zemlje in prosi roditelj" e- skega nasveta. Starec .mu svetuje i" in on se vrne domov, kakor da u iti bil nikjer. Brata pripovedujeta, r- kje sta bila in kaj sta videla: on o- pa se "dela. kakor da čuje- o tem prvič.
et Drugi dan se sestanejo plemiči e* in dvorjani; bilo jih je toliko, da si jilf komaj pregledal. Tudi stavi rejša brata gresta. Za njima jo e" ubere Vanja peš, skromno in tiho. s. kakor da ni on tisti, ki jc Jelen o ej poljubil. Ko pride, sede v od*
daljen kot. m Krasna Jelena je iskala ženina, ie,hotela ga je pokazati vsemu svetu, • hotela mu je dati pol carstva. f» iz! ženin se pi pokazal, a- Iščejo ga med plemiči in gene-ie.rali; vse pregledajo, a ni- j»a, ej Vanja pa gleda, se smehlja in ča* a*. k«, d« pride nevesta sam k nje
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORJRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedeš: Denver, Colorado,
GLAVNI ODBOR! : PndMdak: JOHN PEKUC. 445» Wasb. St., Denver, Oolo. . Podpredaedniit: JOHN FAJDIGA, Box 33, Leadrlle, Goto.
Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4b64 Wash. St. Denver. Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo.	'
' Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ. 4485. Logan St., Denver. Colo. Zaapnlk: FRANK ZAITZ, 614 W. Cestnut St. Lead vile. Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH. 508 N. Spruce St., Colo. Spring«, Colo. GEORGE PAYXAKOVICH, 4717 Grant St. Denver. Oolo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEYAR, l-">6 Berwlnd Are.. Pueblo. Colo. JOHN KOCMAN, 1203 Mataren Ave., Pueblo, Colo. FRANK CANJAR. 600-501 — 45 Ave., Denver. Colo
ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. Box 132, Pueblo, Colo. FRANK MARTIN JAK. Box 25!), Ely, Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. St., Denver. Oolo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BCRKETT, 4487 Washington St., Denver, Colo.
e
GLAS NARODA. 82 Cortland t Street. New York, If. Y. VSe denarne nakaantce In vse uradne stvari ee poflljajo na ffL ta> alka. pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne aadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
IMENIK URADNIKOV ERA- H JEVNIH DRUŠTEV.	k
Št. 1. — Predsednik Adolph'M Anžieheek; tajnik: John St.iresi-; nieli. 4-"i7<» Logan St.Matra.inik :' ' John Crsiir. Ilmštvo zboruje vsa-! ' ki tretji ponedeljek y Domu Slo-!* venskih Društev. -14<>s Washing ' tSt. — Vsi v Denver. Colo.
Št. 3. — Predsednik Anton Ko-j1' ehevar; tajnik: John tJerm. 7:'.4 " Moffat St.; blagajnik: John Ko«-- '' man. Sej«* se vrše vsako prvo ne- ' ihljo v mesecu v dvorani društva Sv. Jožefa. — Vsi v PneMo I'olo ' Št. 4. — Predsednik : Frank Ka- l; stelie; tajnik: Frank 3Iisma.sh.'|
12: buagajnik: l)an Radato-;* vich. Seji* si- vrše vsakega 10. vi mesecu. — Vsi v Midvalle. 1'tah.;'
6t. 5. — Predsednik : Frank .Mn- j " lii: r ; tajnik: Joseph Ponikvar. »J10;* \V. 2nd St.: blagajnik: Frank/ /iiitz. Seje s<> vrše vsakega 10. v j mesecu v lastni dvorani, na *»27j Kini St. — Vsi v Led vili, < olo. j1 Št. 6. — Predsednik: Joseph] 7 Kapsch; tajnik: Mike Kapsch.j ( r»0s N. Spruce St.; blagajnik:!
, l*aul Strck. Seje se vrše vsakega, j j 10. v mesecu v Slovenskem Domit.^ Vsi v Colorado Spring, Colo. ^ i Št. 7. — Predsednica : Mary Les-
sar; tajnica: Mary Prijatelj, 4"»74 i I Logan St.: blaga jnica : Frances j j Baudek. Scje-se vrše vsako prvo ( • nedeljo v mesecu oh 2. uri popol-;^ ' dne v Domu Slovenskih Društev.! : Vsi v Denver, Colo.	j;
Št. 8.: — Predsednik: Peter^ ^ Medosh; tajnik: Joe Bohorich, 4. j . 4. No. S; blagajnik: Joe Bohorich. _ Seje se vrše vsakega 16. v mese-- en. — Vsi v Mulberry, Kans. i] Št. 9.: — Predsednik: Anton j: " Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospect Heihgts; blagajnik: 1 John Logan. Seje se vrše vsakega '•!12. v mesecu. — Vsi v Canon :
City, Colo. ( Št. 10. — Predsednik: Peter Go-_ shell; tajnik: Frank Oražen, P>ox 622; blagajnik: Frank Melilc. — . Vsi v Victor, Colo.
\
Št. 11: — Predsednik: Frank p Bek; tajnik: -Toe Blatnik, Box ^ 257;' blagajnik: John Meršek.
Društvo zboruje vsakega 14. v d: mesecu. — Vsi v Rokvalle. Colo.
i Št. 12. — Predsednik Ludvig "i Mihelich; tajnik: Anton Sever.
junak, sedaj naj rue poljubi ona v preprosten kaftanu!"
Zdajci one vstane, pogleda liri" stro naokoli in pregleda vse. Ozr^ ;se in pozna svojega ženina. Takoj 1^'ga odvede s seboj in se z njim po-c". roei.
A on? Mili bože, kako umen in ^ smel in kalio lep je postal! Kadar sede na konja, zaviha čepico in upre roki v bok. tedaj je kakor I t kralj, pravi kralj! Gledaš ga in ne J moreš si misliti, da je bil to nekoč 5~ Vanja.
(Konec prihodnjič).
10
Ukradeni prednji del kočije.
Žerovnik Janez iz Vokclj in * France Dolžan sta ukradla sed-p larju Jos. Razin^erju prednji del kočije in pa zakopala v pnoj na dvorišču hotela Vejra v Spotlnji n Šiški. Deželno sodišče v Ljubljani tt- jc obsodilo znto Žerovnika v 8 in ie- Dolžan a v 3 mesece težke ječe.
Box ."»'?: hlasajnik*: Andrej l ijač-ko. Seja se vrše Vs.ike«ja 1."». v nie-sten. Vsi v 1'h-ar i "recck, Ctah.
Št. 13. — l*re Isednik : Frank Trlep; tajnik: Anton l.esjak. Bx 11 s ; |»la<rajnik : Anton l. -sjak. Si je se vrši- vsakega 11. v incse-cu. \*si v Froiitenae, Ka'is.
št. 14. — Pred sedli i 18: Marko Pel rich; tajnik: Joseph Kopav-nik. Box Hull: Majrajnik: Joe Brodnik. Vsi v Standard* ille, Ftah.
Št. 15. — Predsednik: Peter Piedovich: t.ijtrk: Frank Palice, k. U .1. Box i:;: blagajnik: Ni<-k Balich. \*-»i v Bingham Canyon, j Utah.
Št. 16. — Predsednik: Louis ! Lovšin: rn.;u!. a: Anna Sie-dce.
|s]«i k. b. St.: blagajnik: Anton !l»::par. Se.ie s,* vrše vsako prvo jir drit2o nedeljo v mesecti. Vsi i v Pueblo. < "olo.
j Št. 17. — Predsednik: Mike Ju-
jnšieh: tajnik: Anton Mohar; bla-ipajnik: Somas Salmo. Sej«* se vr-|še vsakega 14. v nieseeu. — \ si \ Frideiiek. Colo.
Št. 19. — Predsednik: John .Ta-jiužieh; Anton Meiu-in; blagaj-nik- Frank Okoren. — Vsi v lii-n-
i
vt r. (Vilo.
Št. 20. — Predsednica : Frances 31 iklich ; tajnica*. Frances 1'oni-ikvar. 610 W. 2nd St.: bhmajni-jca : Anic Težak. V se v Lead-j vilic, Colo.
Št. 21. — Predsednik: John |/'ajc; tajnik: Matt Polajner, Box i 2.w9; blagajnik: Math Ogrinc. Seje se v d še vsako tretjo nedeljoo v mesecu. — Vsi v Ely, Minn.
Št. 22. — Predsednik: John Re-| bolj: tajnik: Nick Brozovich, l»x i J 2S: blagajnik: (?) , Vsi v Toelo, Ctah.
Št. 23. — Predsednik: Tiouis l Mežnar; tajnik: Frank Avpich, i 2."."»S E. 7."ith St.; blagajnik: Fr. Poje. Sejo se vrše vsako prvo ne-
-	deljo v mesecu. — Vsi v Cleve-: landu, O.
Št. 24. _ Predsednik: Frank
Muhieli; tajnica Frances Sajn, t Box 171: blagajnik: Fr. J.Miko. : Vsi v Salida, Colo.
Št. 25. _ Predsednik: John
; Podbovšek; tajnik: -Toe Alieh, Bx . 617: blagajnik: Anton Volčič. ; Seje sc vrše vsakega 14. v niese-'cu. _ Vsi v Wilburton, Okla.
i	IŠfKM DOIIRE DCHiARIE.
Imam mnogo najboljšega Iks.i. v vttlnL
-	suh in zilruv kraj. Lahko delate vsak dan. ni močvirja, ni i>ovod»*nJ in «l<»l>ra
f* Htuili'n^tiica. 1'lsiCaiit visoke <«»n«* dobrim dbjjarjetn. stalno d»*lo in plačam v..?.nJo, J če delajo nekaj im-seeev r.:i mene. MAX . FI.KISCI1EK.	Kewi.s St.. Memi.hia.
Tenn.
I	-	——-
; Gosulich črta
p . ^
-	Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
1	Parnik "Etelvedere" odpluje
1. maja* Parnik President Wilson odpluje 8. maja.
Potom listkov, izdanih za vae kra-
II	je v Jugoslaviji in Srbiji
lUizkoSnr upptlnoxli prvrRi. drugega in tretjega razreda
Potniki tretjeqa razreda dobivajo a	brezplačno vino.
i; PHELPS BROTHEBS & Cd.
''	Piiiengcr Department
n 4 West Street	New Yark
TRIJE BRATJE	| čl
I	g
_ 11-■	iv
V nekem rarstvu jc živel »-ar. ki jt
je imel tri sinove. Ti mu reko: oi
"Miiostivi «r«^p<hlar * očka. bla- e,
goslovi nas. gremo na lovi"
j Oče jih blagoslovi in oni se raz" ir
idejo na razne strani. Najmlajni i
'gre in zaide. Prijezdi na poljano.
Tu leži poginul konj, okoli njejra J
.pa se je zbrala množica zven. ptiči
in golazni.	s1
i . . i ' Vzdigne se sokol, poleti k cai* j li
jjevicu. inu sede na ramo in reče: d
"Carjevie, razdeli nam kouja!"(ii
j Že dolgoleži tu. mi se ]>repiraino n
.jin ga ne znamo razdeliti."	n
j Carjcvič skoči s konja in raz" >
deli mrhovino. Zverem odloči ko*
sti, pticam meso. golazni kožo. a n
' mravljam glavo.	tj
i "Hvali ti. earjevič!" pravi so-
kol. Za to uslugo se lahko izpre" \
minjaš v sokola in mravljo kadar
ti drago'."	Id
j Carjcvič udari ob zemljo, se iz" | ši
'!premeni v sokola, dvigne v zrak Ij
•in poleti v deveto deželo. Od tej
dežele je več ko polovico izginjalo1 c
v kristalno goro.	g
j .
Prileti naravnost na dvor. se iz- h premeni v mladeniča in vpraša n dvorno stražo: "Ali un vzame vas n car v službo?**	ž
"Kdo bi ne vzel takega juna" v ' ka.!'	e
Stopi tedaj v carjevo službo in živi pri njem par tednov.	č
Carična zaprosi očeta: "Moj k gospodar"očka. dovoli, da grem z carjevičem set.it po kristalui go- u ri.-'	p
Car dovoli. Onadva sedeta na 'j konja in od jezdit a. I^ri jahata do l! kristalne gore. kar skoči pred n.ln V "izlata koza. Carjcvič sc požene za i 'tujo. a koze ne dohiti in sc vrne. A
I	;glej. carične ne najde vec!"
•j Napravi se v starčka, da ga t ■j ni bilo mogoče spoznati, gre v firnd "■in prosi «-arja : *" Veli«-anstvo. na" r '' jemi me za pastirja!"
Dobro, bodi pastir! Ako prileti t t troglavi zmaj. mn daj tri krave, ] * ako šesteroglavi, mu <Mlšte,i- dva" -|najst krav!"	«
i	Carjevi«" požene čredo T-es. hrl-
-	be in <loline. Ztlajci prileti z jezera s "t troglavni zmaj: " Kli. carjcvič. ,
-	česa si se lotil! Ko bi se moral jir j
-	nak boriti, pase čredo! Sedaj pa i mi izroči tri krave!".
"Ali ne bo preveč i Jaz pojem ( i na dan račko, a ti zahtevaš tri krati ve! Niti ene ne dobiš!"
Zmaj se razsrdi in zgrabi mesto treh kar šest krav. Carjcvič <
1	se hipoma izpremeni v sivega so"
e kola. odbije zmaju tri glave In po* : .. žene čredo domov. h *'Xo, dedek", ga vpraša car, o 'ali je priletel troglavi zmaj!"
Ali si mu dal trij<rave?*' j. . "Ne, veličanstvo, niti ene mu t. nisem dal!"
[_ Drugi dan žene carjcvič zopet na pašo. Z jezera prileti špstern-p glavi zmaj in zahteva šest glav. "Ej, požeruh! Jaz pojem na račko, a ti bi rad šest krav! Xc dam ti niti ene!" j Zmaj sc razljuti in zgrabi mesto ^ šestih kar dvanajst. Carjevie se izpremeni v sivega sokola, se vrže na zmaja in mu odbije šest glav. . Ko priženo domov, ga car vpra* ..|ša: "Ali je priletel šesteroglavi
II	zmaj? Ali ti mnogo čredo man i" a ka?"
"Priletel, priletel, toda ničesar ni vzel!"
- Pozno zvečer se earjevič izpre-1 eni v mravljo in zleze skozi malo razpoko v kristalno goro. Tu jc sedla carična. _ "Zdravstvuj!" jo pozdravi car" £ jevič. "Kako si prišla sem?" rm "Odnesel me je dvanajstero-
2	glavi zmaj, ki živi na očetovem jc-rm zeru. V zmaju tiči skriniica, v skri"
ra -- -	...
njici zajec, v zajcu jajec. v jajcu
JJizrao. Ako ubiješ jajce in dobiš zr-
r«|no takoj ti je možno kristalno go-
™[ro razvaliti in mene rešiti."
r«t: Carjevič zleze iz. gore. sc zopet
^ 'izpremeni v pastirja in požene čre"
r* do.
^ Kar prileti dvanajsteroglavi aa zmaj: "S'isi se polotil pravega de" la! Namesto, da se kot junak boriš. ^ paseš čredo! A./"sedaj mi doslej dvanajst krav!' *
_ ""Preveč bi bilo! Jaz sam pojem IT vsak dan račko. Cesa pa si ti ne i- zaželiš!"
^ Spopadeta se in kmalu porazi carjevie dvanajsteroglavega zrna" ja. mu razpara trebuh in najde •• na desni strani skrinjico. V njej M je bil zajec, v zajcu račku, v ra~
iAce njihovo stanovanje do zad- ^ njega k«»tička.
Sledil«* so težke ure iu vsako minuto je bilo pričakovati, da «*■
j prijavi /.lasti jni Komihu j»oLicija.|
i Računali so. dn ImkIo najmanj te-J
deu tlni viseli med življenjem in'
smrt jo. vendar so biii prepričani.S
<la bodo trajale najtežje ure ne-J
gotovosti ^iuiii par <lni. ker bi po-
ilicija, ako jt* dobila dotični akt/
roke, takoj «lai1e>: ali jutri izvršila
potrebno opazovanje in potem po. j
stavila zarotnike pod ključ.
S kakimi občutki se je podal Ko- o
j mill dot i čn c ga in prihodnjega duej
;v urad. more samo oni razumeti.
ki jc sa.ii na lastni koži skušal g
• lake neprilike. Vsakokrat, ko so 1
se vrata odprla in ko je vstopil v.I
Romihovo sobo kak višji oficir, jej i
že mislil Romih, da- je sedaj konec
vsega, da je prišel dotični olieirjj
v svi lin. da. ga odpelje pred kr\a-i*.
ve srwlnike. Dvajsetkrat, trideset-y
krat so se ponavljale dnevno take!1
duševne muke.
Prvi tlan je srečno potekel;/'
dtnioi dan se tudi ničesar ni zgo-.s
diio. a nevarnost jc bila š«* vedno j1
ista. Ko sc tudi tretji dan ni ogla-'
sila policija niti pri Romihu, niti. ^
pri kakem drugem ikwmii zarotni-!1
ku, so naši prijatelji sklepati, dal
je največja opasuost že prešla,]
pač pa. da čaka še vedno odgovor-1f
ii<»st Komiiia j»rc«l vojaško oblast-j1
'jo v trenutku, ko se ugotovi, da
Ije do|?r-ni akt obtičal )>ri lijem. |
< Kmi dair po tem dogodku se je
oglasil pri Romihu otieir. ki mu j«' ^
•naročil, naj gre nemudoma k svo-i' , ^ jemu šefu jHtlkovniku. Romih je
'bil prepričan. <ia ga tira polkov- j nik na odgovornost radi izgubljenega akta in da pride sedaj stvar ■ i v<aj kolikor toliko na dan. Sliko njegovega duševnega <-tanja pre- t 1 puščamo bralcu. Naš prijatelj sto- ( pi v polkovnikovo ko1n> in se pre- f zentira na vojaški način. Polkov-' nik ga -e-»no premeri «<d |H*te dotj glave. Honiih stoji pred njimi j vzravnan in kakor iz kamena iz-jj . klesan p»isluša. kaj bo. Srce niuf, i je tolklo ^ko/i ovratnik, bil je pa!,
pripravljen na vse. kar pride. Pol-.I kovnik mu pa v si>)|i«|«aruciii ko-;j manilan(i>vi-!ii Tonu r«: **<io-;j
I	pod»nadp^»ro4*nik. jM»ročali mi h
. o vašem postopanju v pisarni..." . Pri takšnem uvodu je bil Koniih 1 - prepričan da »a že imajo. Toda ;
polkovnik natlaljuje: ""Zadovo-j . ljen S.-H1 7 vašim delom in vas l»om . zato porabil za zapisnikarja v pri- I i hodnji zaupni ^eji. ki t-e bo vršilr, i! v kratkem nieil avstrijsko in nem- i . jško generaliteto pod j»rcdse<l-. stvom njegove cesarske vi-okosfi .. armadnega poveljnika midvojvo-jjde Friderika. Vam kot vojaku ni ;
II	potreba Še posebej naglašati. ila J bo ta zapisnik najstrožje za-j, upen. *
j Lahko ali težko si je naslikati 1jRomihove občutke. Vendar pa se je imel v oblasti, z navidez ginje-niui giasom se je zahvalil na izkazanem mu zaupanju in ponosno J odkorakal.
Dotični izgubljeni akt sc ni ni-jkdar več našel. Zarotniki Še dailies ne vedo, kako in kani je izgi-• nil. Nekaj tednov pozneje je Ro-I ! mili bil službeno vprašan, kje je " ta akt. in je že imel iz previdnosti pripravljeno ekspeditno knjigo, iz katere je bilo razvidno u-' jradno potrdilo, koje si je pravo-ajčasno priskrbel in ki je povedalo, j da je akt že zdavnaj ekspediran "jna pristojno mesto. '.J Romih je pozneje res fnngiral I pri dotični zaupni generalski seji in je iz nje prinesel obilo važnega vojaškega materijala.
i METANJE PARNtKOV
, |	KEDAJ ODPLUEJO I'
____NEW YOERA______
. Rochambtiu	22. aprila — Havre
(1 La Touraln«	24. a»r1la — Havre
Adriatic	24 aprMa — Cherbourg
New York	24. april« — Cherbourg
jc Behwdwe	| 1. mala — Trat
La Lorraine	1. maja — Havre
v i St. Paul	1. maja — Cherbourg
P Prea. Wilaon	i maja — Trat
.'{ Philadelphia	8. maia — Cherbourg
1- Leopoldina	9. maja — Havre
, . Franca	12. maja — Havre
' i La Savole	22. maja — Havre
U.! New York	22. maja — Cherbeuro
■ I Sueeuehanne	' 22. maja — Tret
H! Aochambeau	27. maja — Havre
(0j Adriatic	2*. meja — Cherbourq
La LarralM	29. maja — Havre
ill i »t. Paul	" 29. mala — Cherbourg
; Are—tlwa_' 1. limn« — Trat
Glede cen is vozne listke in vta druoa
<e ; pojasnila, obrnite e* na tvrdko
la,	rHAIfKlftKlftll
B	Mi Nw Ywti
še
ia	"
j*	OfdriTi katar
flfilfik mehurja in od-ij.	itnuu tne ▼ 24
-c HHM ^'
Ko je razpadala Avstrija...* j
Poročilo o slovenski špionažni službi, ki je veliko
pripomogla k razpada dvojne monarhije.
—-
Vojno ministrstvo daje špijonažni materija! na razpolago;
(Skozi Romihov#oddelek so nam- j. ret* vedno prihajali iu <»dhajalii ^raz?ii časrniki nemškega mišljenja. Kadi tega. je Rouuh privolil j v to. tla vzame llrezigar akt do-j . mov. da ga tam ]>repi.še ter ga po-i j vrne sveT-er na stanovanje. Takojv se j«* tutli z^'Hlilt*. Po dovršenem, prepiMr iH>?»lje llrezigar po zaues- ^
!ji\i o,el>i	jui I^iiuihovo sta- ,
i- • i -» i d novanje. Ker j»a ga ni ono doma.
m* je oglasila pri vratih njegova j
gazdi.ri -ii, ki je naročila, naj sc ^
pismo. iloločeiH» za Homiha. položi j.
| pod pleteno '"laco" čiščenje '
•čevljev j »red vratmi. (iazdariea je j
idla namret* že v negližeju t večer-! ^
ni obleki» in rad i tega ni hotela I .
odpreti vrata v prisotnosti moža J*'
ki je prinesel pismo. Rekla pa je. '
da bo takoj pn njegovem odhodu^'.
jv/fhi pi vino in ga i»i>|ožila na lio-i'' -1 ' i iiniiovo mizo. Prinašale* j«* položil
pismo pod "taco" ill se nato od-' j st ranil, v sfKxInjem nadstropju je ^ prisluškoval, ali se vrata res', rnlpro iu ali vzame gazdarica ino. Ko je slišal šum. iz katerega ^ je moral sklepati, da sc j« tu dilo. se je odstranil uverjen. da je! \ve v re*lii
J	r
, llruffvga dne ob :». p.ri {^»zvani'.
Itri-zi^arje\ telefon. Urezi gar se!j
• »g la si iu Kotnih vpraša, kje je 7
a""-
) Itrizigar odgovori: *".\kt je bil p j včera j izročen.*"	*	\
Komih - "Kaj? To jii mogoče, r 'ja/ akta nis.m dobil. Pridi takoj j I s,m di, se stvar razčisti."	j
1 llrc/.igar -e takoj napoti v voj-'l no miiii?«trstv<i in razloži Itomihu. 1
I	kak
o j«> njegov zaupnik izrin'-il akt gazdariei. V skrbeh se oba na- ' l«»tita takoj na Romihovo stano-.' ,1 vanje, preiVeta -»e enkrat cel ko- ! iridor. na katerem se je nahajala ! k ibitična "taca"'. jhmI katero je i»i- ' ( lo položeno pismo, preiščeta vs«* 1 i kotičke Komihove sobe. a akta ni J bilo nikjer. Nato vpraša Romih!^ ! ira/darieo kaj se je zgodilo s pis-j' . uoni. a oua mu ne more dati toč- • • ne»u odgovora, .lako sumljivo je « bilo. ker ni znala povedati, kami* , je dala to pismo, uiti se ni vedela h . * po-.uiiijati. ali je pismo takoj, ko!' , je pritiašalec «mIŠi-1. pobrala izjhHli1 . tat*e, ali pa ga je \zeia kasiieje.j . !<ploh je gov/>rila jako megleno inj -zmedeno.
II	Vsa kd
o si lahko predstavlja, v kakem duševnem položaju sta se, i nahajala Romih in llrezigar. zla-j ( .ti prvi. kajti račimati sta liioglai
-	z možnostjo, da je policija zasle-l Jdovala naš*^ zarotnike in da je pri-;
i dobila Romihovo gazdarico v svr-
-;ho. da pride zarotnikom na sled.: i .
-(Ta stimnja je bila toliko l>olj u-1 pravičena, ker je gazdarica tako
-	zine<leno iu nejasno odgovarjala! na vsa vprašanja, ki so se tikala)
-pisma, kajti nemogoče je bilo, da^ e se ne bi gazdarica spominjala.! :-Jkam je prejšnji vever dala to pis-i r( nio, :iko bi bila poštena. Romih sij ni mogel nič drugega misliti, ka-| s*jkor da je priš«*l akt preko gazda-. j rice v roke e. kr. policije. ' j Zbrali so takoj Kavčič. Žer-'( a j a v, lirezigar in R^nnili. da se po-" svetujejo, kaj napraviti in na ka-1 e.ko stališi-e naj se postavi Romih, ako ga pokliče njegov poveljnik j *'.na o<lgovor. V tej stvari se seve-i i',da ni moglo ničesar voč napraviti!
in jasno je bilo \-scin, <la je konec j i- njihovega delovanja, ako jih je »- p»lieija zasledila in da morajo v j teiu slučaju pričakovati najhujše, j i- Jasno jim je bilo. da bo Romih ci-i i- tiran na odgovor o<i svojega -vo- j i- jaškega poveljnika v momentu.< ko se ugotovi, da dotični akt nil bil ekspediran na najvišje vojno!
poveljstvo, ampak da je obtičal <a pri Romihu.
»-| IVeveiitivna sredstva, ki so se le-
motrla v tej zadevi z vršit i. so bila >e samo ta, da so nasi zarotniki vse »- druge listine, ki so jih imeli doma š- in ki so pričale o njih veleizdaj-djnnškem delovanju proti Avstriji^ je takoj npravili na varno, zjk slučaj, ►-{da bi prišlo do hišne preiskave h pri njih. kajti pričakovati so mo-tii rali. da jim bo policija v najkraj-še« času za petami in d» jim pre-.
I>a bi se mogli naši Kntentni > prijatelji čim točneje informirati.r
0	vojaškem položaju Avstrije, s"Jr naši zarotniki na	mogoč«* na- i: čine poslušali, da bi dobili uataiič-1 v no sliko o vojaški moči Avstrije n in o strategičuih načrtih ztlružc-U ne avstrijsko-nemške armad**. To. s kar s»- je zvedelo po kavarnah in i sploh v javnem ži\Ijenju na l>u-'I, naju, nik;tkor iu* hi moglo zado- ii sfovati. Treba si je bilo poiskati s avtentičen vir. ki bi mogel dajati u Kmenti informacije o vseh zade- j vab A v» t rije iu Nemčije.	||
Najboljši vir za take infornia-jč c i je jc bilo sigurno <*. in k. vojno I
1	it i 11 ist r>t \ o na I hi naju. V vojuem v ministrstvu je bilo sicer mnogo n naših somišljenikov, ki so ra«le t Volje povedali, kar se"je dogajalo d v njiliov ih o«hb-lkili. A \ st rij>k«>[ \ vojno ministrstvo pa je imelo na n stotine iwhlelki v in vsak oddelek j .se je havil le s š|MHrijaluiiui \*]»ra-'s Sanji. Informacije, ki so se mogle^j dobiti i m | tak rli somišljenikov, m» , hib* - n «*r interesantue. nikakor j pa s«* ni mogla dobiti do>biti i'/ j njiii točna -lika o vojaškem polo- , žaju avalrijsko-neiiiške arjnade. \
Iskali je bilo torej treba moža,! ki ima v rokah \se niti. ki so sit j iz vojnega ministrstva. Takega moža je našel |m dolgem iskanju Kavčič, ki nam je že znan. Kavčiči je s svojo spretnostjo pridobd ^ nhalno eu teče ga liomiha za lia-j rodne namene.
Romih j«* imel v vojnem mi n-j* sti'stvu za namene našdi zarotiii-J kov krasen polo/aj. ker je bil ol vem tem, kar se je \ vojnem uu- ' niististvu douajaLo. ura<lno iufor-j utiran. Ker naši zarotniki uvi-j* deli, da Iu lol lLoiudi liepreceidji- | va pridobitev za njihovo idealno( delo. .o »mat lali za svojo prvo na {' logo, da ira pt wlohe. Poleni ko je Kavčič > princijMi pridobil za ' to idejo. si» na {»»vabili Kavčič." iverja v ill I beži gar na skupen se-j' islam k v Nmwaldegg pri l h m n ju kamor zahaja l>unajean. da ^e krepi z dobrim "4ir»»»eingerjem 1 ali »ličnim prvovrstnim vinom. ' Naša četvoriea se je zbrala neko • iied•• Ijo t ujioldne zunaj v Neu-Muhlcggu v mali gostilni "zum ■ lleurigctt". I'o dobrem vinu so si* jeziki kmalu razpletli iu Romih je: inlprl svojo široko slovansko du-i' šo. Z veseljem i>rcvzt*l težko iu Miirtnonevamo nalogo, »la 1*> in-; formiral naše zarotnike o vseh i va/nih stvareh, ki jih l»o v voj m m ministrstvu dozual. l>ogovo-rili so se o vseli podrobnostih, ka-li ko bo dajal Konuh in formacije na < raz]xdago. \*eltka teak«W*a je «d>-j stojala na mre. v tem. da je l^4*-! mili v vojnem ministrstvu dobival v roke vse akte, da jih je pa mo-' ral takoj napre.i oddati, in opasuost jc loin, da ne bi imel vsako-' krat dovolj časa. da jih prepiše o/.iroina da ckaeerpira iz njih važ-J ne iMnlatkc. Tu je moral llrezigar
i
sko. iti ua pomoč s tem, da je mo-. ral vsakokrat, ko na je Romih te-4 left»ničiio poklical, zapustiti svoj urad ter teči \ voji»<» ministrstvo,J da ckscerpira akte. S<*v*sla je bila ta opa.sno>t, da se je morab» to dogajati neopaženo, ker drugače Iu prišel Romih v kako preiskavo,! ako bi se le kolirk^tj moglo do-1 miicvati. ila ne varuje u *adne taj-J n*Mti.
o iitaterijalu, ki gu je dajal Romih ua razp«»lairo. Ih»iuo še kasneje pregovorili.
I>a ni bil ta posel tako enostaven iu da je mogla zadeti naše prijatelje vsak čas kaka nesreča oziroma da so naši prijatelji bili vedno v nevarnosti, da jih opazijo, naj pove sledeča anekdota:
Nekega dne — bilo je meseca novembra 1!»17 — je sporočil |Romih lirezijcarju. nuj pride takoj v vojno minihtrstvo,|i:ar se
jc tudi zgodilo. Romih je imel važen ukt, ki je bil namenjen najvišjemu vojnemu (»oveljstvu (k. und k. cMwste IIeereal.itung). Akt je hd jako <»J»širne vsebine in nemo-
• goee
je bilo, da bi se v prostorih . Romiha ekwfrpiral, tako da ne hi •t vir \ibudiU m kakega nuni«.
r ' . r ,£r.	. -
GLAS VAT?ODA. 20. APR. 1020
J Rati bi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj JOHN MIKLAVŽU". ! p«»domače Bevček iz Volčje njive pri Mirni na Dolenjskem. : Nahaja se nekje v Penusylva-niji. Ker mi je neznano njegovo bivališče. zato prosim cenjene rojake, če je kateremu znan njegov naslov, naj mi ga sp >-roči, za kar s«- že vnaprej zahva-i ljujeni; ako pa sam čita ta o-li glas. mi j st* javi svojemu prija-. I telju. ker mu imam nekaj važ-.i nega sporočiti i/, stare domovine. — Jacob Možina. Box 2S. Mclntvre. Imliaua ("o . Pa.
•20-21—I
] BARVE, LAKI IN OLJE-
Pozor rojaki! Imate priliko naročiti j v^sikoi rstue barve 7:1 hišo. znotraj in
zunaj. !«• to\arniških cenah, hnitlia,
1 !,
katero jaz zastopam. iz<leluje že nmo-
r '
Ko let različne barve, kntere iN»tret»n-jjjete za vašo hiA«>. <I»ot>itc mešane !»ar v I ve. ali pa l«-a«l in nlje>. Ako h. nVte ixa-^jriM'iti. pis'te ali pa pribite t.i -l i o k P , i »eni.
1*1 RITAN OIL & PAINT CO " i Frank tilavlrh. l.V.l K. 70th St.. Clevc-* ■ taiol. n.. zastopnik. V» pinna naslo-' vite direktno na mene. ali na na družbo
Rad bi izvedel za moje prijatelje]! ( FRANKA RFPARČIC, doma iz j vasi Ret je pri Loškem potoku, t JOŽETA VESEL, doma iz. Pod-! pre«ke. FRANKA MCLEC ali, MEVČEK. doma nekje pri L«»-| žu. ter TONETA VALENClČ TAFCA. za tega mi ni znano, od kje je doma. Prosim eenjene ro. 1! jake. ako kateri ve za njih na-; ■ ' slov. da mi ga naznani, ako pa t' sami čitajo. jih opozarjam, da! mi javijo v najkrajšem času.! Joe Bencina Doline. R. F. D.| Hox G4J. Ridgwav Pa.
J j VSEM DOOARJEM!
J T kaj v Kentucky sem kup: l 40 I tisoč dreves, pripravnih za izdelo-' • vanje dog. Potrebujem 100 na-! t daljnih prvovrstnih dogarjev, da , se takoj lotijo dela. Potrebujem 1 (tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer k ni boljšega podnebja kot je tukaj ;. v Kentucky. Lahko delate vsak 1 dan ter zaslužite lep denar. Ne bo - mis nadlegoval dež; tukaj ni ne mraza, ne mrzlice, ne moskitov. a Pridite takoj, pripravljeni za de-" lo. — II. Kramer.	ju4. Ila-
zard. K v.	. (IS—W)
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
Suho importirano iz »tarega kraja IBOKSA 50 FUNTOV ZA $14.00
Mošt iz svežega grozdja, sod f>2 galon jfT2.00, sod 2t> galon $43.00, srni 10 galo.i $21.00. Zdravilno vino Ferro China zu-
boj 12 steklenic $21.00. Špecijalna cena za večja naročila. Denar se pošlje naprej v re- 1 gistrii anem pismu ali Postal Money Order.
S. KUCICH
DalmatinskolCa). Grapes Co. 66 C0RTLANDT STREET	NEW YORK. N Y
• 1
——	PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
^^^^^ Take ponudbe vam m nudi noben drugI zdravnik.
•	\ ^'L^g^^k J:|?* liuam toliko zaupanja v svuj us]*-h in uposot*-
MNMjj^B n«.st. tla va«i morem ozdraviti. «la za kvoJp prizade-TTj^^^BB vanje pri vašem zdravljenju ne zahtevam niti rem ''všBK^K ,a v,iaprej- ''tacajte za mojo uslugo, ko boste zdra-vi. .laz sem najstarejši Specialist v Plttshurgira. s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu I	1,1 dale*. da jih hitro ozdravim. Govori se »lovrnsko
K j^^H	Dr- B. F. MULLIN, špecijalist.
411 FOl'RTH AVE, J nadstropje. PITTSBURGH
I	I'azile na štev. Ill četrta Ave.	PKNNA.
^CT^L^RENZ f^T
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	\ JL C
ŠPECIJALIST MOŠKIH BC LEŽIM I
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ru^
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kef| znam slovensko, zato vas moicin popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškii bolezni. Zato »se. morete popolnoma zanesti na tn«ne, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit* 1 I čimpreje.
Jaz ozdravim xastrupi|eno kri, mazull« In lis* po teieau, beteznl « iriu, Izpadanje las. bolečine v kosteh, stara rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ladcah, Jetrah In ialodcu, rmtnlco, ravmatllzem, katar, zlato tlio, naduha Itd.
Uradne ur« »o: V pondeUek. sredah In petkih od ure ilutraj de i.
poooldna. V torkih, tetrtklh In sobotah od 9. ure Slutrai do t, ure zvečer. Oh nedeljah pa do 2. ure pipoldna. M PO iT I NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT« IME IN
NASLOV.
Dr. L0RENZ 644 atc.____Pittsburgh, pa
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvatsko *e iz ataraea kraja, sate vaa lalje zdravim, kar vse razumom.
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
pil OR HART na Harvard univerzi pravi: — To jo ona najbolj značilnih knjig tei^a časa.
Ko jo odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar« tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni. da jih predsednik prečita, pred-110 se sestane konferenra. Med temi do-kumemi jo bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški ]>os]anik na Danskem, je podal v 4*Xow York Times" svojo ooeno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno poka zujo vso intrigo, zaroto in diploma-tične lajno proooso. ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi .vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $.°,.00
IšT-em svojega prijatelja .TAKO- R. HA CRNKOVIČ. Naha ja se ne-( kje v West Virginiji. Prosim da se oglasi svojemu prija-J telju: Joseph Delaeh. 783 South Canal St.. Milwaukee. Wis.
T™"m
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sreein naznanjam vsem! smodnikom, prijateljem in znancem. da je nemila Smrt pretrgala' n it življenja moji ljubljeni s->-
{►rocji
BARBARI JELENC
dne S. aprila	«»l) lb. uri do-
poiilne. lb»lehala je iui siLšii*i skozi , let<» dni. Rojena je bila Iti. junijsij 1S!)5 v .Manistique. Mieh. Pogreb se je vršil dne 12. aprila ob S. uri 1 » zjutraj iz hiše žalosti na min»-' % i dvor. Tukaj zapušča mene. dve iu . p«d leta starega sineka ter stariš««. Sl . (-štiri sestre iu štiri brate.
Tem potom najiskrenejša hvala p arišem i»okojniee Mr. iit Mrs. v i <«eo. Frankovieh ter sestram iu << i bratom za njih požrtvovalno po- \ -1 nioe in tolažbo. Nadalje hvala r
-	društvu Lady Foresters, katerega I
-	elaniea je bila pokojniea. za evet- 1
-	1 iee in ki so jo spremile k zadnje- z mu počitku. Hvala društvu
-	Knights of Columbus za njih > krasni venee. Hvala vsem znanim
-	iti ^e tu neznanim za njih trud.
-	venee iu evetliee. Naj iskrene j.ša
-	hvala društvu Združeni Slovenei i -tev.	SNPJ. v Shebovganu.
-	Wis., katerega elaniea ji' bila tudi . «»n:i. za podporo, katero je *lobi--' vala skoro ves ."-as njene bolezni, f ter za krasni vene«'. Najlepša hva-
-	Ia rojakom Mr. .laek Menhardtu.
-	M/. Leo Majenu in Mr. Frank Sa-
-	je-tu v ShelKiyganii, Wis., ki so ...me vzeli jvk| svoje okrilje za e-asa
-	bolezni ni"je pokojne žeiiL*. Torej še en k rat nmja naj iskrene jša hva-
i 'a vsem. ki ste izvršili svojo ma-
-	tei iir ko. prijateljsko in bratsko Ii dc'.lnoKt.	i
Tebi pa. moja nepozabljena in l ljrba ženxi ter mati. klieem : poei-i -vaj mirno v ^v»»ji rojstni ameriški a zemlji!	j
Martin Jelene, sc»prr:g. i- I	Rafael, sinko.
•-! Manistitpie. Mieh.. 14. aprila
0	1920.
NAZNANILO IN ZAHVALA. |
;1 Tužnim iu potrtim srcem nazna-j.'njamo žalostno vest sorotlnikom in znaneenf jh> širni Ameriki. dai a'je nemila sntrt ]>retrgala nit živ-j r- lj* "ja naši nad vse ljubljeni in : nepozabni hčerki oziroma sestrici
MARY ANNIE.
y Dne :10. marca okoli 4. lire po-( -.j poldne je hotela čez tir poulične ,J železnice. Ko je kara octtla, je sto-j.ijula zanjo, da preide čez. Nnto pa pridrvi velik tovorni avtomobil I Farmers Motor Kx.pr«»ss Company lt of Pittsburgh in jo povozi, tako u da je obležala z veliko rano na seneu na mestu mrtva. Rojena j'4
; ibila dne fi. januarja lf>!4 v I5rad-
1	i
n -loeku. Pa. Rila je mirnega zna-caja ter vse ni priljubljena. Pogreb |_|se je vršil 1. aprila to je veliki čeli trtek iz hiše žalosti po katoliškem . obredu v cerkev Matere Božje na v Rankin. Pa., od tam pa na katoli-[_tško pokopališče v Rraddock.
Lepo s«' zahvaljujemo vsem onim. ki so nas tolažili v najbrid-kejši uri našega življenja in stali ob njeni strani, posebno Mr. in Mrs. Anžlovar. ki je tudi botra '- bila ranjke. nadalje družinam Ar-^ ' liarjevi. Mlakarjevi in Žnidaršiče-vi. kakor tudi mojemu hratit j Martinu Hudale. ker jc ves čas •tal "b njeni stranj ter nas tolažil. ; Lepo se zahvaljujemo tudi društvu Združeni ttratje SDPZ.. ka-teremu je tudi ranjka spadala, za krasni venee. katerega je dništvo t na krsto položilo v zadnji po-' /drav. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem. ki st<» se v<l^Iežili po-! ffr»-ba in skazali ranjki zadnjo least.
Tebi pa. ljubljena in nepozabna hčerka t«*r sestrica, naj bo lahka j ameriška rodna zemlja. Na veselo pt viden je nad zvezdami! Spavaj 'mirno. Čeravno krije te gomila, v -rcu naš«'ni vedno si!
Žalujoči ostali: Joseph in Mary Hudale, stariši. Josephine, pest rica. Martin, Joseph in Edward, i	bratje,
ej P.raddoek. Pa.. 17. aprila 1020. -i	(20-22 -4)
t j ^^HH^^^^HBHHp
- % i —
ROJAKI. NAROČAJTE 8E MJ 'GLAS NARODA". NAJVEČJI 3LOVENSKI DNEVNIK V ZD* DRlAVJJL	. _
Koroške novice.
kako bi bilo najbtdjše urediti res, zamotane razmere v planinski za-| drugi Luže nad Irlobasnieo. I)eba- j ta je bila deloma prav razburljiva in naffe^!. ilbtbaščani > « zalite-; vali mesto in ulogo zase kot na j-J bližji. Dobrolci pa so trdili, da vaje.i ne dajo iz rok. češ. da > » «uu ustauovniki in začetniki začetniki zadrugi*. Na posredovalni predlog /upnika Po^janca s«> uredili. <la bo najboljše tako: Vsaka' izmeti pe:ih zainteresiranih občin, to so: Dtkbrlavas, škocijan. Glo-' basilica. Rikarjavas in Žit ara vas, ima sorazmerno v odboru svoje število mož. ki zast« ;>aj • prigla-, Šence. Izvoljeni s<> i»;li: načelstvo .\Tartin tireif. kmet \ Ruhovju. za
ob-ino Dobrlavas; piKlnačelnik .'Janez < 'irgoj. kmet \ (Ilobasnici. za občino Clobnsniea: Zii I)obrlo-v;is Mihael Trad Kipej. .los. Plavc-( Sekol.in Tomaž Iglove-Kokic: za t Škocijan Jurij Kačnik-Erjave i i Miha Kaenik-Joger: za Kikarjo-j vas Lovrenc Sturm, kmet v M"-krijah : za Zitarovas Simon Skru-j ti. gerent \ Žitarivasi; za (ilohas-nico p. ter Huter in Janez Jekl v „ Podjuni. Imenovani možje ki mo-( rajo biti seveda udje zadruge, so t bili predlagani okrajnemu glavarstvu v potrditev. Planin.-ka zadru-■ ga 'Luže' j»* za živinorejo v Pod juni vidikega i*oatena. Možje, ki » vstopili s» daj v vods'v<». so p«v pohir»ma novici, šel je Koberer. | prejšnji načelnik. o«lstopil:je pote n Kranj*, ki ima d>> odločitve
i
in ukrepa «>kr. glavarstva -Š4- v r«»-,kali v<e knjiire in poteiu j h »loži račun. Plot okoli velikega planinskega pašnika j-1 močno razdrt. 1 Poprava bo stala najmanj MOtHi — 40CO K. Plače pastirjem bo treba s.v.šat i. Varnostne razmere ) lani - in prej že leta 101S. je lulo pokra-"jdenih veliko ovac in tudi velikih 'j goved je treba urediti, morda za '.•"•a*: nastaviti enega or< žnika " ittl " Ako bodo naši kmetje kazali pravi ^ razum in dobro voljo in ako nam ! gre vlada na roko. bomo iz 'Luž napravili krasen planinski paš ni k. Dobro vodstvo, skrbni, če-" tudi dobro ]»lyčani pastirji, urim« v gnojenje in oskrba planine ter -e '" veda gmotna pod[MirVi od vlade iu razni drugi potrebni pogoji bodi :l ljudem vzbudili zanimanje in ve " sel je do planine, ki l»o gotovo ve I liko pripomogla do \sestrauskeg;
napredka našo žalibog precej za ° ncmarjeiie živinoreje. V prvi vrst »- se naj goni kot drugod tudi n» t Luže plemenska živina, (iospodar i- >k»» zborovajije v Dobrlivasi je bi i- lo zelo |M>neno in zanimivo. Go ^ vorniki: kmet Kačnik-.loger ii i- Skoeijana. sinški nad poštar Kav t- ii i ha r 'in župnik Poljanec. SO go b vorili jako stvarno in času pri i- memo. Kmetje sami so se zani i- mali in posojali v tlebato. Bil j< u res pravi parlament podjnnskil k ki netov. Na gospodarskem shodi r. so .se enoglasno ^prejele resoluei je o maksimalnih cenah za živi !no, o vrnitvi planin živinorejskin j. zadrugam, o zavarovalnem pri i- spevku zoper nezgode pri mlatil nicah. slamorezuicah in drugili i- polje<lelskih strojih ter ustanovit vi k ui tu rnonteh ničnega zavoda v r Ljubljani za osuševanje travni a kov. Stavil in utemeljeval je te re-n solucije župnik Poljanee. n_______
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
L	. .
,J Jiojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak
t _
■'	H
i ^^^H^fl^^^H
j GEORGE % .».LETICH,
i ki je ]»ooblaščen pobarati naroč-. nino za (Jlas Narrxla in izdajati pravoveljavna potrdila. Sinlaj se nahaja v Forest City in okolici. Prosimo rojake, da mu gredo na in ga priporočamo. Za naklo-_ njetu»st se vam že vnaprej zahva-^ ljujemo.
i	Upravnivo Glas Naroda.
S	(15—4 v d)
i-feiiiš - .-v ->	S -	.	.
Iz Grabstanja.
Nemila smrt nam je pobrala enega izmed najboljših mladih delavec v našega kraja za našo mlado državo. V nedeljo 2H. svečana /.j.itraj je odšel po kratki bolezni f v večnost Anton Sniolak. tukajšnji poštar in organist, v cvetni hu.adosti 'AJ. let. Velika vdeležba pri njegovem pogrebu je pričala, .-snko spoštovan in priljubljen je >!: dasi j«- bilo njegovt» ilelo t i bo.
oiez zunanjega hrupa. Pogreba so i! ,e vdeležili častniki tržaškega I i>t š|M>lja, dr. Hrušak. učiteljstvo. i uj »g.«vi stanovski tovariši iu veli-j rvo ljudstva. Na grobu je jM»ve»lal i/.t;[>Hik Bayer, v čem se je umrli i p« >ebno otllikoval: zvest je bil k I vi dno Bogu. zvest domovini, vest-j no je izpolnjeval svoje stanovske dolžnost ter ljubil svoje ljudstvo. II. 1 je domačin, sin priproste, u-" h, ge matere. Obiskoval je samo tukajšnjo ljudsko šolo. / lastno marljivostjo pa se je naučil orgla-. u.i-i. napravil iz]ut o meščanski š^ili. lansko poletje pa z odliko post. rski tečaj v Ljubljani ter bil ' |>< eni nastavljen k«»t vodja poštnega urada tukaj. Priboril si je 3'/. aiarljivi..i samoukom res lepo .1 ž bo. Ko bi bil imel uživati on in f a.* -gova mati Sad žrtev in truda.
.i*' legel v grob. Domači moški - zb -r, pomnožen s pevei-vojaki tr-i .... kega pešpolka. mu je pod vod-•."t oni njegovega prednikn-organi-: t • Jožefa Dobernika zajH'1 j>re.l i t novanjem. pred p<f.št<» in na
i	r. b\> lej>o žalovStinke.
■
r Iz Dolinčic pri Rožeku.
! Smrt jemlje najboljše! Cgb-dnn u f? farjev o '"iizino je zadel v so-
h :o 2.S. februarja hud lularec — iit ;r rt ji je vzela skrbljivo mater. ,- V* nemirljivi dogodki onih me.se-•, ko je i>o našem Rožn divjid<i j u uško vojaštvo, s«) ji zrahljali [. 'i avje. vaj je bil njen sin inler-ii au. njen mož. župan Rurar. ]»ii je moral bežati pred podivjanimi jj !i• uškimi tolpami čez Karavanke K.juh rahlemu z<lravju je s svo-( ji: ii skrbno vzgojenimi otroci ka mravlja skrbela za Rutarje\ d« m. Tako je daleč naokoli zašlo vi a po svojih dobrih lastnostih
i.
I*« greb rajne je pokazal, da uživa " K tarjeva družina povsod spbtštu , ji štovanje. Iz celega lloža so 1 ' at. rva trumonui prihajali ljudj« k [Migrebu. da takega ljudje Š«- n» 111 p- unijo. Na domu sta blagoslo vi' i krsto njen duhovni sin Jože: D Uernik. prefekt v Kranju, ka i- omu je bila rajna skrbljiva du ►t j h«vna mati. ter župnik Ogris i-L* Č. Petero duhovnikov je sprem I j: lo razno na zadnji poti. Šent ; jar'obski pevci so na domu in ol i c - rtem grobu zapeli ganljivi na li errobnKM. Nato se je -o<l svoje dn
0	Iu v ne matere poslovil na grobi nj "t duhovni sin Jožef Dobernil-in domači žnpnik-dekan Hiittner
ii
Iz LibeliČ.
1	S«Nla.j. ko nas hočejo neki liuj ! sknei zopet spraviti v nemški ja (r»- i. vstajajo spomini na trplje
nj • našega ljudstva v vojnem ča u. Oproščen ni bil nihče, ker ta ko je učil takratni občinski pisat Mejtl: "Mi moramo ljudi tja i^pravljati. pa ne domov." In takr . f so porebno gorski posestniki. 5T 1; let stari možje, med temi oče os u i iiu-:-'» otrok, umirali na fronti K j Cela vrsta hiš je brez gospodar ° j . Posebno nam gre k srcu uso-a dn bi\-šega Stifnika. Mož je kot 'edini Slovenec med Nemci in Ma-■džnri ruske ujetnike stražil. Vse. i- ka- so njegovi tovariši zakrivili.
o zvalili na njega. Ni znal nem a št-., zatorej se ni znal zagovarjati, t- M« ral je pogostoma za drutre kaz-e *i '»retrpei. Od ža los'i je v tujini "n "1. Zatorej pa Slovenec ne spa ta "♦*(! Nemce in Ma<lžare. am a pa'- k svojim. k Jugoslovanom. H i- i - bo taksno ti-plienje. kot j«1 bil • rajnejra Stifnika, nemog<vče. i	Ir Dobrlevasi.
^ ikaj se je vršilo veliko zboro-^ .*» •; • kmetov, zbranih iz cele P<V iuue. Ker je načelnik dobrol-jkmetijske podružnice Kranjc-' Zil -n odvtr pi!. je bilo treba izvoli* i novega načelnika. Izvoljen je bil M. C.reif. kmet v Bukovju, name nik Josip Plavc-Sekol. Na a r»< \—bilo župnika Poljanea so pri-Išli načelniki in o«lboriiiki kme-ti j-1 »h podmžnie t in sicer za Do-| br'o'-as in Železno Kaploi. Za na-čeln*ka te zveze je bil izvoljen g. p žt'p»ik Poljanee. Potem so se na.i-š.lH.ljši raupnrfcr-in najuglednejši I posestniki iz vseh interesiranih
I občin zelo temeljito pogovarjali, • *
. - - * V ■	C li'ti	.	. . .
AINŽE PITOV!
ALI
ZAVZETJE BASTILB
t i Lt M-M m
fipical Aleksandei Duma«, st.
o.I	i Nadaljevainje.
Billot je videl »no/a pasti ter zakričal.	i
Takoj Je imel pioko na rami. skozi noč je švignil blisk iu prine b	zgrudil i: rtev na tla. <-♦ se v toin trenutku slučajno
t on 1 i vsjh4. Konj * i • •>»i I kropijo \ vrat ter padci na tLa.
p, ., a s.., >iuatr:«li /a mrtvega. Tedaj pa so vdrli dragoci v Tui-b rije ter fu i. e!: za- «-.|oViiti begunec. Slednji pa so imeli t«.laj na1 razpolago velik prostor ter se razkropili pod drevjem.
Billot e /op. i ii n o nabasal svojo puško ler rekel pitovu:
Mivlnii. «la tu š prav i'risla »va ob pravem času.	i
|'ito\ m nič. •»..r . lgov«»r 1. tem\cč b* i/Mr»-Iil svojo puško v naj 1 \ečjo gnečo tlragotu-ex
1»;.. j«- n'k-1 Bllot. brezpotrebno junaštvo ni liikako »un:išt\o Pojdi s.-m. Pito\ ter pazi. da si ne zapleteS sablje med noge.
i akajte v« nd; r gospod Billot. < e bi izgubil vas, bi ne vedel. I*a m n.i; grem .'a/ poznam Par/a kot ga poznate vi. N ikdar še
nisem bil tukaj.
pojdi, pojd . je rekel Billot. Oba sta odšla in ko sta dospela na nasprotno s*ian teiyise, sta skočila navzdol na obrežje.
12. kaj se je dogodilo v noči od 12 na 13. julij 1789.
Ko sta stala oba .»jaka na obrežju ter videla na mostu Titilerij bliskanje orožja rove čete. ki očividno i i b la prijateljska, m« se spla/da pra\ do rob.-, obrežja ter šla po strun m bregu reke Seine navzdol.
I i;i v Tuib r jah je bila enajst. Kakorhitro sta dospela po.l »Irev-jc. ki je raslo ob r.-k st:i sedla Billot in Pitov na travo ter pričela s posvetovanjem.
šlo i«> /a odbV-ii- v in tozadevno vprašanje j.- stavil najemnik:
—	Ali I očeta o>tati . 'ct sta h la. \ sorazmerni varnosti ali se pa M-ečj \ tumult t« r s • vdeležiti boja, ki bo brt/ dvoma trajal skozi daljšo polovico noči.
Ko je bilo to v r»r-.išanje stavljeno, je čakal Billot na odgovor Pitova.
Pii.»\ v sok o 7i.-t.-l v čisla n j n najemnika in to radi znanja, latero ie bd poka/-il j i rej šn i dan in radi dokazov poguma, kojih ptiča je hI Billot tekem zadnjih ur. Pitov je čutil to, a mesto da bi bil raditegn poui»s»ic>i j«* bil le š- bolj hvaležen svojemu dobrotni-I u. Pitov je bil pO svoii naravi z«-lo ponižen človek.
to>-pod Billot. - j«- rekel. - \i st»- očivi«lno bolj pogumni ii .ia/ si-n manj strahopeten kot sem mislil. Horae. ki je bi drugačen človek kot sva midva, vsaj glede poezije, je vrgel svoje orožje proč ler zle/al pri p»»«m napadu, .laz pa iiuaui še vedno svojo puško. taško za pat muc »u -abljo. kar dokazuje, da sem pogutrnejši kot j«* bil Horae.
Kaj misliš s tvin .'
Da je hihko i, » ibolj pogum« u človek z;»d«-t o«l kr«»glje.
In potem '
1'otein. dragi «»o*po.l. čnjte me. Ko st«* zapustili svojo pri-stavo. sle rekl:. da .;•• < aŠ namen i,: v Pariz ladi n«'k«« izvanredno va/i* vt va i i ...
Sa.j r«-s. priš« 1 sem radi ►katljiee in ladi nobene »Iruge
stvari!
i e se boste pu-tili prevrtati od kroglje. t>e bo mogoče rešiti < aib've. radi K.tter.- si« prišli v Pariz.
K s. de-etkrat imaš prav, Pitov.
Ali »uj« Te od tukaj. k;«k«» ra>b:jajo in k.'ko kri če — je na-daljev d l',To\ ojačen I..-s trga k«>t papir in železo se zvija kot konoplja.
Narod j«> raz k i -en. Pito\
Min: se pa «la je tu«li k t iti j nekoliko razkačen.
Kaj, kralj '
Seveda : Avstrijei. Neniei. <-« sarski koi jib imciiuejo. vsi ti so \ojuki kralja, t >• to4-« j napadajo narod, je kralj oili. ki j »n t<i \ k.i/.uje io da ilaj*- i.ika povelja, mora h' t i kralj zelo razkačen.
Ti imaš prav. a 'udi ne, Pitov.
To mi ne />[ mogoče, moj dragi gospod Billot, kajti če bi štud:ni!i big k<». bi mor- li priznati da j«' t«> nemogoče.
T imaš pnL.\ t ti« li nimaš prav. Pitov U'r boš takoj uvidel,
zakaj.
To ! i mi ^ilo /"'o ljubo a dvomim....
Vidiš P.tov. na dvoru sta dve stranki, namreč ona kralja, ki ljubi re'od. in ona kraljice, ki ljubi Avstrijce.
In to prihaja < «i tega, k« r je kralj Francoz in kraljica Avstri-jatika. j» n k; l Pitov bistroumno.
Počakaj! Na -,,-;.ni kralja sta gospoda Turgot in Necker in l.a strani kralj"« gos,a».l de Brctenil in madama Polignac. Kralj ni gospodar. k<-r j«- bil prisiljen odpustiti gospoda Turgot in Neckerja. Kraljiea je gos)M»dai o-a in t«» pnmenja, da vladata «1«» Breteuil in Po-lignn«'. Paditt-ga gre lotli vse tako slabo.... \'iiliš Pitov, vse zlo prihaja «»1 nuolama Deficit. Madama Deficit j«' jezna in v njenem ioiciiM m<p;.d«jo čete iwtrij«M branijo Avstrijanko. To je popolno-VI enostavno.
opiosTitc. gosj.od Billot j«' odvrnil P tov. — Deficit jo la-tili.ska t»«-«*«l« ter poi.o nja : — manjka. ^ »'sii pa manjka.'
Manjka «l«»na.ja. sto vragov! Manjka denarja in ker so ga poy 111 na dvoril, imen i j«jo kraljico M^damo Defieit. Ne jezi se to-i«; kr-dj, temveč s.« j«*zi kialjiiu. Kralj pa m- j»-/i raditega. ker gre xse tako .dalio.
Kaznuiem, .1«' rekel Pitov. - Kaj pa s škatljico."
S.»j r« s. Pit' .-! Ta prokieta politika me vedno zavaja na sti ripoia. I »a. pre.lvs.-rv škailjica! Prav imaš. Pitov. Najprvo mo-r a in o \ i.bt doktorju I'llln-rta m nato m- vrnemo k politiki. To je sveta <loiinost.
Nič b«»lj sv«'t"-?a ni k«»t so svete dolžnosti. — je rek«*l Pitov.
Torej pojdiva \ zav«xl Loui- Le (irauil. kjer se nahaja s««ba-fclijan (iilln-rt. — je rcki l B Hot.
Poj«liva, ,ie r«'ke| Pitov ter vzdihnil. kajti zapustiti je leoral mehko le/, šče. '»i s«* mu je priljubilo. Sploh pa se ga je kljub M-likenin rozburjetijn * »-«"-era loteval spance, ta stalni go^t čiste vc-kti in iCMloVucg« tcb->»«.
Billoi je že stai iu tudi Pitov se je dvignil, ko je bila ura dvanajst.
Z«li se mi. «la za pro zavod Louis Le Grand ob poldvanajstili.
—	je rekel Billot.
- - Da. gotovo, - -je odvrnil Pitov.
Ponoči zai«te človek lahko v zasedo. Zdi se mi. da vidim '»gnje bivaka jiri jušt • -I»t fiei iči. I.ahko mc aretirajo ali ubijejo. Prav imaš Pitov, uieite ne smejo aretirati ali ubiti.
{Dalja prikodajii.) ^ ^ L
k _
n'i iliiiiwi^iliili'liajniTiu Alii aVajr
j., .... 4	lt	r >	L,: i*	.Ji	j. 1 ,,	j. *	. 1