OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 30.— posamezna številka Din 2.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo In upravnlStvo: Ljubljana, Cankarjeve nabrežje 9.	Nefrankiranl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi b« ne vračajo. PonutLski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. junija 1934.	Štev. 10.
•Vcrt za£ctts£t predlogi pred narodno sfeupšcino
Zakon o mestnih občinah
Notranji minister g. Zika Lazič je predložil Narodni skupščini v odobri« tev predlog »Zakona o mestnih obči* nah«, ki se nanaša na 74 mest, med njimi iz Slovenije na Ljubljano, Ma* ribor. Celje in Ptuj, proti kateremu pa so imeli svoje pomisleke pred vsem Zveza mest in gospodarski kro* gi. V četrtek, dne 14. t. m. se je vršilo posebno posvetovanje v Ljubljani s strani gospodarskih predstavništev, ki so zavzela napram osnutku nastopno stališče, katerega so brzojavno sporo* čili v Beograd:
Gospodarske organizacije soglasno odklanjajo predloženi osnutek zako* na o mestnih občinah, v kolikor ne uvažuje resolucij Zveze mest od 1. VI. 1934, ki se ji v polni meri priklju* čujcjo. Osobitp pa poudarjajo, da:
a) dosedanja avtonomija mesta Ljubljane ne sme biti v nobenem pravcu okrnjena,
b) načrt volitev mestnega zastop* stva ne odgovarja dosedanjim izkuš* njam in zahtevam mestnega prebival« stva, zato zahtevamo stanovsko za« stopstvo,
c) zahtevamo proste roke glede mestnih financ,
d)- enako glede okrnjene svobode mestnih nameščencev.
Predlagamo, da se definitivno skle* panje o tem zakonu odloži in da se zaslišijo gospodarske korporacije.
Osnutdc zakona o držav, računovodstvu
Ta zakon predstavlja najvažnejši dogodek v zgodovini naše zakonjvda* je. Zlasti v sedanjih časih, ko gre za očuvanje našega narodnega gospodar* stva in ekonomsko*finančnih interc* sov države, bo posegel v celokupno naše javno in privatno življenje. Za* hteva po reviziji zakona o državnem računovodstvu, ki je že polnih 24 let star, je bila na dnevnem redu vseh naših zborovanj. Osobito so bile naše zahteve usmerjene na revizijo določb, kjer so bile onemogočane malemu obrtniku dobave za državne ustanove.
Z novim osnutkom zakona so po* enostavljeni doslej mnogostranskl predpisi in je razširjena njegova ve* ljavnost na vse področje javnega gospodarstva. O podrobnosti predpis sov zakona nam še ni mnogo znane* ga, vendar, kolikor moremo črpati iz dnevnih poročil, ustreza vsaj v glav* nem našim zahtevam. Najvaižnejše je vsekakor ono poglavje, ki vsebuje p-edpise glede pogodb za državne do* bave. Za sklepanje takih pogodb dol o* ča novi zakon bistveno drugačen po* stopek, ki na eni strani poenostavlja postopanje, na drugi strani pa daje večje jamstvo zoper vsako zlorabo. Po dosedanjih predpisih se je morala vsaka državna ogodba po dovršeni K. citaciji predložiti v odobritev finanč* nemu ministru, kar je poslovanje zelo zavleklo in otežkočalo. Po novih pred* piših naredbodajalec ne more razpl* sati licitacije, ki presega vrednost
100.000	Din, ako ni že pred razpisom
licitacije dobil pristanek finančnega ministra odnosno ministrskega sveta. Čim dobi po novih predpisih naredbo* dajalec pristanek finančnega ministra, lahko razpiše licitacijo za vse dobave do zneska treh milijonov in izvrši vso nadaljnjo proceduro, ne da bi bilo treba še čakati na odobritev finančne* ga ministrstva. Na ta način se bodo lahko državne dobave izvršile hitreje in bodo s tem dobaviteljem že v na* prej zasigurana pravočasna izplačila, dočim se bodo na drugi strani prepre* čili vsi nezaželjeni in škodljivi vplivi na državno upravo. Brez licitacije se lahko sklepajo pogodbe do vrednosti 1000.— Din, kar bo odpravilo mnoge nevšečnosti zlasti pri manjših doba* vah.
V	zaščito domače industrije in obr* ti določa zakon poleg ugodnosti glede polaganja jamstva tudi še celo vrsto drugih ugodnosti, med katerimi je brez
dvoma najvažnejša ta, da morejo n. pr. obrtniki pri državnih dobavah do* biti do 25% izplačano že v naprej za nabavo potrebnih sirovin. Prav tako je mogoča brez javne licitacije doba* va vseh kmetijskih izdelkov, izdelkov domače obrti, nadalje konj in ple* menske živine ne glede na višino vrednosti. Pri ponudbah do 10.000 Din tudi jamstvo ni več potrebno.
Določbe novga zakona omogočajo komercijalizacijo državnih gospodar* skih podjetij in uresničujejo s tem eno že starih zahtev gospodarskih krogov.
Kontrola ne bo več čisto birokrat* ska, marveč se bo nanašala pred vsem na to, da prepreči prekoračenje prora* čunskega ravnotežja.
K temu zakonu samemu se povrne* mo še v prihodnji številki ter bomo posvetili posebno pažnjo njegov! končnoveljavni stilizaciji.
Obrtniki za reformo socijalne zakonodaje
Na svojem letošnjem nedavnem kongresu je Zemaljski savez zanatskih udruženja v Beogradu sprožil tudi vprašanje reforme socijalne zakonodaje. Glavni vzrok, zaradi katerega je bilo to vprašanje sproženo, je po izjavi Saveza naslednji:
.Naša socijalna zakonodaja je v glavnem plod burnih, povojnih časov. Nemiren duh, .ki je povsod po svetu zavladal po koncu svetovne vojne, je doprinesel, da so naši državniki smatrali, da bodo le s širokimi socijalnimi reformami mogli doseči uravnoteženje razmer. Glavna okolnost, ki je breme soci-jalnih obvez napravila še težje, je — po mnenju omenjenega Saveza — naslednja:
iNaša socijalna zakonodaja je zelo napredna in urejena po vzgledu gospodarsko naprednejših in kapitalistično močnejših držav. Naše gospodarstvo pa je še na zelo nizki stopnji, zaradi česar postaja breme soeijalnih obvez vse bolj nevzdržno. Za časa visoke gospodarske konjunkture je obrtništvo še nekako zmoglo vse te dajatve, ki pa so danes postale že nemogoče. Zaradi te^-ga je nujno potrebno zmanjšati ta bremena in reformirati soeijaJno zakonodajo tako, da ne bodo okrnjeni interesi delavstva, a da bodo vendar posloda-jalcem dajatve zmanjšane.
Dasi je z ozirom na vso štednjo in redukcije, ki sj> bile izvršene v naših socijalnih ustanovah, težko verjeti, da bo mogoče zmanjšati sooijalna bremena, ne da bi bili interesi delavstva okrnjeni, so vendar .razmere take, da naglo reformo naše socijalne zakonodaje diktirajo. INašega deJavca moramo zavarovati čim bolj, pa mu zaradi tega pri reformi ne smemo ničesar odvzeti. Toda dajatve bi za to zavarovanje morale biti občutnejše naložene tistim, tki kaj imajo, a ne tistim, ki ničesar ne posedujejo in ki ne 'bazirajo svojega dela in svojega zaslužka izključno na delavstvu, česar ne moremo očitati našim obrtnikom in malim trgovcem.
Tesarske pravice
Združenje tesarskih in studenčarskih mojstrov v Ljutomeru je opozorijo, da prekmurski tesarski mojstri, ki so pridobili obrtne pravice po bivših madžarskih zakonskih predpisih, omejene na mala dela, prekoračujejo obseg svoje obrtne pravice s tem, da prevzemajo vse vrste zgradb, tudi cerkve in mostove, ne samo v Slovenski krajini, ampak tudi po ozemlju bivše Štajerske. Le-te pravice jim seveda ne gredo. Ti tesarji so omejeni na povsem pripro-sta tesarska dela na podeželskih običajnih zgradbah, torej pritličnih hišah, hlevih itd., ne smejo pa prevzemati tesarskih del na drugih zgradbah, zlasti pa ne kljub obrtnici, ki krajevno ni omejena, del po drugih krajih izven področja, na katerem je veljal bivši madžarski zakon. Glede na to je kr. banska uprava dala sreskim načelstvom v 'Ljutomeru, Ptuju, Dol. Lendavi tin Murski Soboti nalog, da uvedejo zoper vsakega obrtnika, ki bi v označenem smislu prekoračil obseg svoje obrtne pravice, kazensko postopanje po par.
308.,	točka 1. obrtnega zakona.
Obrtniki, sodelujte pri našem listu!
Položaj trgovine in obrti v dravski banovini
Veliko nazadovanje števila trgovin In obrtov
Zbornica za trgovino, obrt in indu* strijo v Ljubljani je izdala statistiko
o	prometu trgovine in obrta v prvem letošnjem četrtletju, iz katere jc raz* vidno, da število trgovin in obrtov le* tos nazaduje bolj kakor v lanskem le* tu. V prvem letošnjem četrtletju Je bilo prijavljenih le 197 novih trgovin (v zadnjem lanskem četrtletju 166), a odjavljenih je bilo 648 (482), tako da je število trgovin v prvem letošnjem četrtletju nazadovalo za 451, dočim je nazadovanje lani v zadnjem četrtlet* ju znašalo le 316. Gibanje trgovin v zadnjih treh letih nam pokazuje sle* deča tabela:
prijave odjave razlika
1932	1069	1521	—	452
1933-	777	2107	—	1330
I. letoš.	četrti. 197	648	—	451
Kakor je iz te tabele razvidno, je bilo 1932. leta 452 odjav več kakor prijav, dočirri jih jc lani bilo 1330 več.
V	prvem letošnjem četrtletju je so* razmerje med prijavami in odjavami bilo še večje, kar pomeni, da so naši trgovci v silno težkem položaju. Naj* večje nazadovanje števila trgovin je bilo zabeleženo med lesnimi, v kateri trgovski panogi je bilo le 13 prijav, a odjav 69. Skupno je bilo v prvem le* tošnjem četrtletju 451 odjav več, ka* kor prijav, kar bi do konca leta po* menilo razliko 1800 .
Enako poslabšanje položaja mora* mo zabeležiti tudi med obrtniki. V prvem letošnjem četrtletju se je šte* vilo obrtnih delavnic znižalo za 412, medtem ko je v zadnjem lanskem če* trtletju ta razlika znašala le 335. Le* tos v prvem četrtletju je bilo prijav* ljcnih 274 obrtov, a lani v zadnjem četrtletju 204. Nasprotno je bilo letos odjavljenih v prvem četrtletju 688 obrtov, a lani v zadnjem 539. Gibanje obrtov v zadnjih treh letih je bilo, kakor nam pokazuje naslednja tabela:
prijave odjave razlika
1932	2007	2017	—	10
1933	927	2263	—	1336
I. letoš.	četrti. 274	688	—	412
Medtem ko je bilo leta 1932. obrt* nih odjav približno toliko, kolikor prijav, je bilo leto dni poznje že 1336 odjav več. Največje število odjav v 1. 1933 odpada na čevljarsko obrt, in sicer je sorazmerje: 112 odjav proti 20 prijavam. V prvem letošnjem četrt* letju sc jc znižalo število čevljarskih obrtov za 92. (Rapidno nazadovanje moramo zabeležiti tudi v krojaškem, kovaškem, mizarskem in mlinarskem obrtu. V prvem letošnjem četrtletju je bilo prijavljenih 16 novih mlinar* skih obrtov, a odjavljenih 46.
Letos opažamo
veliko nazadovanje tudi v gostilnU čarski obrti.
Ta pojav je značilen že zaradi tega, ker je doslej vladalo približno enako sorazmerje med prijavami in odjava* mi v tem obrtu, dočim je v zadnjem lanskem četrtletju padlo število go* stilničarskih obrtov za 46.
'Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave risalnih potrebščin, 50 kub. m hrastovega jamskega lesa, 40 kg usnja, 40 kg blank-usnja in sedlarskega materiala, 300 kg bele kovine, 300 kg cinkovega belila, 100 kg laka, 2600 eternitnih šablon, 15 kg pocinkanih žebljev, 2000 vetroklinov, 40.000 kosov strojne opeke. 500 kg karbida, 1000 kg dinamskega olja, 6500 m bakrene žice, 200 izolatorjev, 105 ključev za vijake, 700 podkev za konje, 4 gumijaste spiralne cevi, 500 m manesmanovih cevi, 10 šriber za vodo, 15 sit za rešetanje premoga, 15 plošč za zvijanje pločevine, 1200 kg navadnih žebljev, 120 ključavnic, 750 plinskih cevi, 120 plošč črne pločevine, 30 plošč kotlov-ne pločevine, 100 plošč za štedilnike, 50 rešetk za štedilnike in 100 vrat za štedilnike, 75 galvanskih členov, 15 ročnih črpalk, naprave za analizo jamskega zraka, 10 ventilatorjev, 1 troglasna piščalka zli tovarne, 6 električnih strojev in raznih strokovnih knjig; do 27. t. m. glede dobave 1850 kg žičnikov, 100 kg črne pločevine, 1 električnega ročnega stroja in strokovnih knjig; do 5. julija glede dobave 50 kub. m lesa . in 55 kg gumijastih plošč; do 12. Julija pa glede dobave 1 kompletnega agregata in raznega električnega materijah.
kajti
'boriti
Velesejem in naši obrtniki
Skupno združenje obrtnikov za okolico Maribora na Teznu je imelo v nedeljo, dne 15. aprila 1934 na sedežu svojega 'struženja na Teznu svojo redno letno igikujp&čino, kateri je prisostvovalo nad 100 članov. Skupščino je vodil agilni predsednik g. šabeder Joško, ki je ob ppl 10. uri otvoril zborovanje s prisrčnim ipazdravom na vse navzoče in z željo, da (bi skupščina potekla v hajlapši slogi in imedeefbojlnem zaupanju v korist obrtniškega stanu. Posebej je še pozdravil delegata Zbornice za TOI, tajnika O. o. ig. Novaka Julija in odredil ‘za zapisnikarja 'g. Luknarja Pranja, nakar je	tarvorlila za oveirovate-
lja zapisnika gg; rKlojčnika in Pfeiferja. Zapisnik zadnje redne »krupščine z dne
22.	10. 1933 je bil brez nigbvdra odobren.
Predsednik g. šabeder je pedal letno poročilo, iz katerega posnemamo, da šteje združenje Ob začetku leta 1934. 146 članov in je zanimivo, da se je ria novo prijavilo 8 obrtnikov, dočim jih je 42 odjavilo obrt. Oprava združenja je bila vestno na delu in je med letom sklicala več sestankov in eej, sodelovala pri raznih sejah in sestankih obrtniških organizacij v Mariboru in je predsednik štirikrat osebno v Ljubljani intervenirali v važnih obrtnih zadevah. Uprava se je mnogo trudila za zatiranje šuš-marstva in je bilo v ta namen sklicanih v večjih krajih v območju združenja več sestankov, na katerih so bila dana navodila iza zatiranje neupravičenega izvrševanja obrtOv. Uradnih Opisov je bilo rešenih 750. Predsednik g. Šabeder je podal tudi blagajhiiško poročilo, ki
na predpise glede pomožnega osebja, ki jih morajo sTužbodajalci upoštevati, da jim ne nastanejo občutni stroški. Izvajanja tajnika g. Novaka so bila sprejeta z odobravan jem od strani vseh navzočih.
Predsednik se je govorniku iskreno zahvalil za vsa stvarna pojasnila. V raapravo so posegli gg. Lužnik in Gornik in ponovno tajnik Novak, ki so navajali konkretne primere šušmarstva in kako površno so postopale obrtne oblasti proti šušmarjem. G. Lužnik je stavil predlog, naj se posreduje pri kr. banski upravi, 'da bodo vsi podrejeni organi točno izvajali uredbo kr. banske uprave.
70-letnica Antonije Ravnikove
Skromno, kakor je že sama skromna, je praznovala te dni po Bledu in daljni okolici dobro znana imejiteljica parne pekarne gospa Antonija Rav-nikova v krogu svojih domačih 7Qlet-nico rojstva in svoj god. Gospa Ravnikova je doma na Vidmu pri Krhkem iz znane rodbine Rostoharje-' ve, poročila se je v letu 1886. na Bledu s pekovskim mojstrom g. Jurijem Ravnikom. Z neumorno delavnostjo sta si v kratkih letih ustvarila na Bledu ‘ svoj dom, kjer se še danes izvršuje pekovska in slaščičarska obrt. Zavratna bolezen ji je leta 1914. iztrgala skrbnega moža in otrokom nenadomestljive-
g. Šabedru in vsem, ki so mu čestitali na današnjem odlikovanju.
Pri slučajnostih je še šivilja ga. Grašič opozarjala na tečaj za krojenje ženskih oblek z damskim ravnilom, ki se je vršil v prostorih Okrožnega odbora v Mariboru in priporočala vsem šiviljam, da se tega tečaja v čim večjem številu udeležijo.
Ker se k slučajnostim ni nihče več oglasil za besedo, je predsednik g. šabeder zaključil lepo usipelo Zborovanje in se zahvalil vsem članom za -udeležbo, prav posebno pa še predstavnikom obrtniških korporacij.
ga očeta. Nadaljnji hud udarec je gospo zadel, ko ji je v letu 1914. padel v Galiciji na bojišču sin Janko.
Izmed sedmih otrok jih živi še pet, in sicer tri (hčerke, ki so vse, poročene z 'Uglednimi uradniki, sin inženjer NanČi je šumarski svetnik v iBosni, Jurij pa vodi doma pekarno in slaščičarno ter je postal pred nekaj leti dvorni dobavitelj iNj. Vel. .kralja, “Vsa rodbina je znano narodna in se udejstvuje po vseh narodnih društvih. Krogu neštetih čestilcev Savnikove mamice, ki je mnogoterim okoliškim revnim otrokom botrovala pri krsitu in birmi, neštete lačne nasitila, mnoge potrebne oblekla, se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bo v jeseni živiljenja za vse delo nagrajena z obilnim zdravjem in zadovoljstvom.
Zborovanje mariborskih okoliških obrtnikov
To je ibilo soglasno in z burnim odobravanjem sprejeto. Med' tem je prišel na skupščino tudi obrtno zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, ki ga je predsednik prisrčno pozdravil.
G. Založnik je pokazal pota, kako bi se dalo omejiti šušmarstvo, podal statistiko mojstrskih izpitov in naglasil potrebo splošne obrtniške izobrazbe, kakor tudi potrebo močne organizacije, le v skupnosti se more obrtnik za pravice in izboljšanje svojega položaja.
Po krajši razpravi se je sklenilo, da znaša članarina za vsakega člana po 10 Din in za vsako zaposleno pomožno osebo še 5 Din.
O pavšaliranju malih obrtnikov glede odmere pridofonine je poročal tajnik O. o. (g. Novak.
Predsednik g. šabeder Joško je na-giašal v svojem daljšem govoru zasluge, ki si jih je pridobil za obrtno zadružništvo krojaški mojster g. Stanc Anton iz Ruš. (G. Stanc je bil rojen dne 27. aprila 1856 v Rušah in je tudi tu pristojen. Krojaške obrti se je izučil pri svojem očetu Antonu Stancu v Rušah od 1. 8. 1869 naprej. Kot pomočnik je delal do leta 1882. in je to leto postal samostojen mojster. Od tega časa je tudi član združenja na Teznu. Leta 1887. je bil izvoljen za podpredsednika ter je to mesto opravljal nad 40 let. Sedaj stanuje, telesno in duševno čil in zdrav, pri svojem sinu v Rušah.) Uprava je znala ceniti njegove zasluge in mu je v priznanje izvršenega dela dala napraviti diplomo častnega članstva, ki jo je g. Stanc v polni meri zaslužil, saj je bil nad 40 let podpredsednik združenja in redno sodeloval pri vseh pomočniških izpitih iz krojaške 'stroke ter bil nad 52 let član našega združenja. Navzočemu jjublilaatu je iskreno čestital in se mu zahvalil za izvršeno delo v korist obrtniškega stanu, kar so vsi navzoči pozdravili. V imenu zbornice in
O.	o. mu je čestital tudi tajnik g. Novak, ki je postavil g. Stanca za vzgled današnjemu obrtništvu. Prav tako sta mu čestitala obrtno zadružni nadzornik g. Založnik in učitelj g. Luknar za obrtno nadaljevalno šolo. Odlikovanec se je v ginjenih besedah zahvalil predsedniku
Težko je odločiti, ali je ljubljanski velesejem poudaril važnost številnih naših obrtnih panog, ali dajejo obrt« niki velesejmu tisti poudarek, ki mno* go pomeni in ki je velesejmu v veliko korist. Iz leta v leto je obrtniški del ljubljanskega velesejma nedvomno najlepši in najzanimivejši in se tudi ljudje v njem največ časa zadržujejo.
■Mnogi trdijo — in ne ravno neupra« vičeno — da ljubljanski velesejem sploh ni več velesejem, nego le raz« stava. Dejstvo je, da je od svojega začetka precej nazadoval in da vele« sejemska uprava — tako vsaj izgleda — ne napreduje prav posebno, nego se večinoma zadovolji s slučajnimi razstavljalci, ki razstavljajo iz leta v leto brez kakega posebnega načrta. Brez ozira na okoliščino, ali to vele« sejemska uprava dela hote ali nehote, moramo ugotoviti dejstvo, da ni naS velesejem ničesar izgubil, če je postal le navadna razstava, nego je nasprot« no s tem marsikomu koristil, a pred« vsem našim obrtnikom.
strogo določena, tako da razlika med posameznimi razstavljenimi predmeti ni več v obliki, nego le v lesu in po« sameznih podrobnostih, ki bistveno niso važne, a so sicer prijetne in za« pazljive.
Opredeliti in oceniti posamezne mojstre umetnike je nemogoče, ker so izdelki vseh izredno solidni in zaslu« žijo največjo pohvalo, ki pa jim jo tudi sama javnost v veliki meri daje. Kakor so doslej uživali mesto prvih strokovnjakov svoje stroke, tako bo« do nedvomno tudi vedno častno za« j stopali slovensko obrtništvo. K lepim ! razstavnim uspehom jim vsem iskreno I čestitamo.
j Poleg drugih obrtnih panog, ki so I bile vse, kar se tiče izdelkov, res čast« i no zastopane, moramo omeniti tudi i paviljon pospeševalnega zavoda za obrt pri naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo.
V	prikupnem paviljonu, ki je last omenjenega zavoda, je bila razstav«
i	ljena cela vrsta slik, za katero so se
izkazuje z ostankom iz leta 1932. 1063 Din, skupnih prejemkov 14.263 Din, izdatkov pa je bilo 13.955 Din in znaša tako prebitek 308 Din. Premoženje
G. ANTON STANC
združenja se ceni na 5.268 Din. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. Pfeifer, da je bilo poslovanje združenja vesitno in vzorno in zlasti so bili blagajniški posli v popolnem redu. S pohvalnimi besedami se je zahvalil upravi in posebej predsedniku za požrtvovalno delo in trud ter predlagal, da skupščina podeli razrešnico upravi in nadzorstvenemu odboru, kar je bilo soglasno sprejeto.
Delegat zbornice g. Novak Julij je pozdravil vse navzoče v imenu Zbornice za TOI in podal nato jasno sliko o položaju Obrtniškega stanu. Omenjal je naporno prizadevanje Gornice za zaščito malega obrtnika proti industrijskim podjetjem v oblačilnih strokah. Poročal je -tudi o delu Okrožnega odbora in združenja pri preganjanju šušmarstva in o novem zakonu za pobijanje šušmarstva. Opozarjal je dalje
Kdor pozna sistem inozemskih ve« lesejmov, bo našega podcenjeval, če se ne bo malo bolj poglobil v naše gospodarske razmere in sploh vse okolnosti, ki vplivajo n!a javno življe« nje. Trditev, da je naš velesejem le še navadna razstava, se je pojavila pred« vsem zaradi pomanjkanja sodelovanja industrije, ki svetovnim velesejmom dalje glavni ton. A mislimo, da to ne« sodelovanje ne pomeni za naš velese« jem noben minus, nego našim razme« ram primerno celo plus. Industrija, ki se ji ima sicer človeštvo za marsikaj zahvaliti, je na eni strani človeku olajšala življenje, a. na drugi strani njegov standard tako znižala, da se pojavlja vprašanje, kaj je važnejše.
Važno je vsekakor dejstvo, da ima« jo naši domači ljudje na velesejmu dovolj prostora, da razstavijo svoje izdelke in dokažejo javnosti neresnic« nost in neutemeljenost trditev o bolj« šem tujem.
Med obrtniki moramo predvsem omeniti naše vrle mizarje, ki so s so« lidnostjo in pravo umetnostjo svojih izdelkov znatno dvignili ugled našega celokupnega obrtništva. Kakor prejš« nja leta, tako je razstavilo izdelke svojih spretnih rok tudi letos veliko število mizarjev. Ljudje se jim ne ču« dijo več, ker že davno vedo, da je glas o njihovi solidnosti segel že tudi preko naših meja. V splošnem moremo ugotoviti, da se je naše mi« zarstvo sedaj že docela uravnovesilo. Medtem ko so arhitekti nekaj zadnjih let iskali obliko sodobnega pohištva, je ista danes v glavnih potezah že
zanimali žal le redki obiskovalci ve« lesejma. Morda to le zaradi tega, ker leži pavij^on na mestu, ki ga je lahko prezreti.
Misel, da Zbornica za TOI predsta« vi na ljubljanskem velesejmu našim •obrtnikom in sploh naštf javnlosti v fotograf ičnih posnetkih higijenične obrtniške delavnice, je bila prav po« srečena. Cel niz slik je pokazoval hi« gijenično urejene obratovalnice vseji mogočih obrtnih panog in so še vsi obiskovalci tega paviljona mogli ip razstavljenega materijala marsikaj na« učiti. Splošna želja je, dri Zbornica za TOI s takim poučnim in vzgojnim de« lom nadaljuje, ker ne bo tako naučila le obrtnikov mno#'h stvari, ki so sicer le težko posameznikom dostop« ne, nego bo tudi naši javnosti pokaza« la življenje in delo našega malega obrtnika, ki ga ne znajo ceniti tako, kakor njegovi pošteni izdelki zasluži« jo. Ne bi bilo napačno, ako bi se vse tako gradivo zbiralo v kaki posebni sobi Zbornice za TOI ali Vajenskega doma ali kake druge obrtne ustanove, kjer bi bilo vse stalno na razpolago obrtnikom in drugim zainteresiran« cem, ki nimajo sicer možnosti vpogle« da v to delo, ki je morda res malo nehvaležno, a je zato toliko koristnej« še za naše obrtnike.
Našim obrtnikom priporočamo, da tudi v bodoče v čim večjem številu razstavljajo svoje izdelke na našem velesejmu, ker je to najboljša rekla« ma in so tudi prodajne možnosti tam najboljše.
3$ naliti krajev
Za zgradbo novega parlamenta, ki še
ni dovršen, se je vršila nedavno v Beogradu seja, na kateri je bilo zaključeno, da se predvsem zahteva poročilo finančnega ministra glede materijalne strani tega perečega vprašanja.
Znameniti kitajski socijolog Hung-Chun-Chang, član Rockefellerjeve fundacije, je nekaj časa bival v naši državi in proučeval naše socijalne ustanove.
350 rudarjev iz rudnika Bogovina pri Zaječaru je prenehalo delati, ker jim lastnik že več mesecev ni izplačal mezd.
Stalna higijenska razstava je bila nedavno otvorjena v Beogradu. Priredili so jo v posebnih paviljonih in bo vedno odprta.
220.000 Din je poneveril blagajnik zagrebške židovske cerkvene občine Hamburger, ki so ga seveda zaprli. Mož je sicer veljal kot izredno soliden in pošten.
116,000.000 Din je bilo vzrok samomora generalnega ravnatelja zavarovalne družbe Assicurazioni Generali za Jugoslavijo Rajčeviča. Za to vsoto je namreč v imenu društva podpisal raznih menic za sebe in prijatelje.
10.000 žen sodeluje v javnem življenju Beograda. Organizirane so v 30 različnih kulturnih in socijalnih društvih.
Redni avtobusni promet med Dunajem in Splitom je bil nedavno otvorjen. Potnikov je baje vedno dosti, ker se jim zde spričo sedanjih razmer v Avstriji avtobusi zanesljivejše prometno sredstvo od vlakov, na katere se stalno ponavljajo atentati.
Strahovita vremenska katastrofa je zadela Savinjsko dolino, škode, ki še ni ocenjena, je baje okrog 20,000.000 Din.
Po treh mesecih suše je nedavno padel prvi dež v starobečejskem srezu. Žetev bo za 50 % slabša. Pri nas pa je nasprotno toliko moče, da škoduje pridelkom po poljih.
150.000 Din je veljalo gostovanje nogometnega moštva iz Brazilije v Beogra-db. Pa pravijo, da ni denarja.
Zaradi zadnjih nemirov na vseučilišču v Beogradu so zaprli in oddali beograjskemu okrožnemu sodišču 20 študentov in 2 študentki.
Slovensko pevsko društvo »Slavec« je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom sv. Save III. stopnje.
Spalna bolezen je zahtevala v Zagrebu smrtno žrtev, kakor obvešča mestni fizi-kat. Sicer se ni razširila, dasi je nalezljiva.
Peklenski stroj je eksplodiral v direktnem vagonu Pariz- Beograd na zagrebškem kolodvoru, ko je bil vlak pripravljen za odhod. Človeških žrtev ni bilo, škoda je seveda velika.
šolski pouk na vseh zagrebških šolah je bil zaključen že 7. junija.
Do ponovnih eksplozij je prišlo v ka-kanjskem rudniku, ki je nedavno zahteval nad 100 človeških žrtev. To pot ni bilo mrtvih, nego je prišlo le do panike, škoda je seveda velika.
Trboveljski slavčki so dobili vabilo, da sodelujejo na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi.
Največja knjižnica za izposojanje knjig in revij v naši državi je šentjakobska v Ljubljani, ki je lani izposodila knjige nad .55.000 različnim osebam.
Radi deficita 1,500.000 Din tožijo v Slavonskem Brodu prejšnjo upravo ta-mošnjega gasilskega društva.
Slovensko sadjarsko društvo je na zadnjem zborovanju zahtevalo, da je gostom v vseh restavracijah in hotelih brezplačno na razpolago sadje, kar bi seveda konsum silno dvignilo.
Cenjene naročnike vljudno prosimo, da takoj poravnalo naročnino za 1* 1934, kakor tudi zaostanke za leto 1932 in 1933. — Uprava.
Terezija Novotny 70-letnica
Terezija iNovotny je bila rojena 29. maja 1864 v Ljubljani, kjer s« je poro-
čila 1886. s pokojniim Teodorjem INo-votnim, s katerim je 1892. ustanovila še danes obstoječo slaščičarno in medi-
čarno Novotny, ki je prvotno imela svoje prostore v nekdanji fPremkovi hiši, v 'Gradišču, nakar se je po potresu preselila v Frohlihovo hišo na Dunajski cesti, a od 1938. leta dalje je na Gosposvetski cesti 2.
Terezije Novotny ni spremljala ravno sreča skozi življenje. Že 17. aprila 1906. ji je umiril v starosti 51 let soprog, nakar je sama prevzela vodstvo obrata, ki ga vodi še danes čila in vedra. Njeno sposobnost dokazuje že dolgoletni obstoj same tvrdke, a obenem tudi dejstvo, da jo smemo prištevati med najboljše te stroke v vsej Ljubljani.
Kakor je bila vedno dobra mati svojim otrokom, ki jih je rodila 6, od katerih so bili 4 sinovi in 2 hčeri, a živi le še najstarejši sin Teodor in hčerki Kisa por. Ecker in Ana por. Zobec, tako je bila vedno velika dobrotnica in ljubiteljica naših malčkov, ki jih nikdar ni pozabila. Noben revež ni šel praznih rok od njene hiše in neštetim siromašnim otrokom je bila krstna in birmanska botrica.
Jubilantki želimo še imnogo zdravih in veselih let in ji izrekamo tem potom vsaj skromno priznanje za njeno lepo in požrtvovalno delo.
Z gospodarstveniki na Bolgarskem
V	maju letošnjega leta so predstav* niki našega gospodarstva vrhili poset bolgarskim gospodarstvenikom, ki so nas obiskali septembra lanskega leta. Jugoslovenska delegacija je obstojala iz 52 udeležencev, med katerimi so bili tudi zastopniki Slovenije. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubija* ni so zastopali gg. predsednik Ivan
v Plovdiv. Kosilo, ogled mesta in ta* mošnjih tvornic.
27. maja odhod iz Plovdiva z avto* mobili v Rožno dolino, preko Karlo* vega, Kalovera in Kazamlika. Vožnja preko zgodovinskega prelaza Šipke v Gabrovo. Ogled tamošnjih tvornic.
28. maja odhod iz Gabrovega v Tr* novo. Ogledovanje mesta in znameni*
llfilt
Jelačin, podpredsednik Josip Rebek ter člani Ivan Bahovec, Milko Senčar in Fran Sire, Zvezo trgovskih zdru* ženj g. Josip Kavčič, Združenje tr* govcev g. iKarl Soss, Velesejem v Ljubljani g. dr. Ples, Zvezo obrtnih združenj g. Miroslav Urbas, Ljubljan* sko borzo dr. Ivan Slokar, a kot poročevalec se je delegacije udeležil g. Železnikar Saša.
Načrt, ki so nam ga predložile bol* garske zbornice, je obsegal ogled vseh večjih mest in znamenitejših in* dustrij, gospodarskih naprav, šol in drugih narodnih pridobitev. Program za bivanje jugoslovenske delegacije na Bolgarskem je bil nastopen:
23. maja prihod v Sofijo ob 11.40, intimno kosilo, nato ogledovanje nc» katerih industrijskih podjetij. Svečan sprejem delegacije v prostorih sofij* ske trgovinske in industrijske zborni* ce. Večerja na čast gostom.
24. maja prisostvovanje službi bož* ji na praznik sv. Cirila in Metoda. Kosilo. Po kosilu razgled mesta in iz* let do vasi Bojana ali Banki.
25. maja ogled državnega premo* govnika v Pirniku, kosilo istotam in povratek v Sofijo.
26. maja odhod iz Sofije z vlakom
tosti, po kosilu odhod v Varno na Crno morje.	J
29. maja ogled mesta Varne, prista* niišča, kppališča. Po kosilu poset car* skega letovišča Evksinov*grad, in Sv. Konstantina ob morski obali.
30. maja odhod iz Varne s parobro* dom v Burgas, ogled mesta iin podjetij.
31. maja odhod iz Burgasa v Sofijo.
I.	junija prost ogled Sofije. Na ve»
čer odhod v Jugoslavijo.
O posameznih pomembnostih s te* ga našega potovanja naših gospodar* stvenikov bomo poročali v eni pri* hodnjih številk našega lista.
Ljubljana. Amsterdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 1299.03 — 1309.83, Bruselj 797.18 — «01.12, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.80 — 173.40. Newyork 3383.28—3411.54. Pariz 2,25.27—226.39, Praga 141.90—142.76. Trst 293.46 — 295.86 (premija 28.5 odst.) A-vstrijski šiling v privatnem klirlngu 9.35—9.45.
Curih. Pariz 20.32, London 15.53, Newyork 307.625, Bruselj 71.90, Milan 26.53, Madrid 42.15, Amsterdam 208.65. Berlin 117.50, Dunaj, 73.17 (57.20), Stockholm 80.10, Oslo 78.05, Kobenhavn 6940, Praga 12.79, Varšava 58.1260 Atene 2.93, Bukarešta 3.05
3$ tujine
Nemčija bi se vrnila v Ženevo le pod
pogojem, če vse države sprejmjeo italijanski memorandum o razorožitvi.
Japonska eskadra vojaških avijonov je bombardirala nekatera sovjetska obmejna sela. Prišlo bo gotovo zopet do novih spopadov.
Kongres francoskih socialistov je sprejel soglasno resolucijo, v kateri zahtevajo razpust parlamenta in edinstveno akcijo vseh naprednih elementov proti desnici.
Na madžarski prestol more priti le katoličan, je nedavno izjavil v parlamentu Gombos.
Na Stalina je bil izvršen atentat. Stalin je bil ranjen v prsa. Atentatorja so ujeli.
Sovjetski časopisi javljajo, da se Japonci in Angleži dogovarjajo o sklepanju vojaške zveze, kar ima predvsem demonstrativen značaj proti Rusiji in Ameriki.
Belgijski parlament je sprejel zakonski načrt o povečanju sedanjega števila stalne armade.
Japonci bodo odpovedali londonski pomorski sporazum in se pričeli s polno paro oboroževati brez ozira na to, kakšni bodo uspehi nove pomorske konference v VVashingtonu.
Henderson še vedno trdi, da konferenca za razorožitev ni pokopana.
Francosko jugoslovenska trgovska komora v Parizu je imela nedavno redni letni občni zbor, na katerem je bila izražena želja, da bi se jugoslovenski uvoz v Francijo povečal.
V berlinskih uradnih krogih so zelo razburjeni, ker nimajo nobenega delegata v Ženevi.
Nova bolgarska vlada je razpustila koncentracijska taborišča makedonstvu-juščih, kar pomeni, da se smatra za zelo močno.
V Parizu in Innsbrucku so odkrili tajne Hitlerjeve centrale za propagando. Zaplenili so ogromno količino letakov, brošur in gramofonskih plošč.
Proti 110 komunistom se vrši monstre proces pred breslavskim sodiščem. Javnost k razpravi nima dostopa.
Strahovita vročina je zavladala v zahodni Ameriki. Boje se, da bo žetev docela uničena.
Sovjetske vojaške oblasti so pričele z dalekosežnimi strateškimi operacijami v vzhodnem delu Sibirije.
Konferenca asa razoroženje je odgode-na, ne da bi na njej prišlo do vsaj najmanjšega konkretnega sporazuma.
Nova serija atentatov je bila izvršena v Avstriji. Večinoma je namenjena železniškim in brzojavnim progam. Človeških žrtev ni, ker atentatorji izvršujejo svoje nakane vselej pred prihodom vlaka ali po odhodu istega čez najvažnejša železniška križišča ali ipostove in vija-dukte.
Bivši šef in ustanovnik češkega Sokola Jindra Vaniček je nedavno v zelo visoki starosti umrl v Pragi.
V južni Indiji je nastopila strahovita vročina. Mnogi ljudje umirajo zaradi solnčarice.
10,000.000 češkoslovaških kron znaša škoda, ki jo je povzročil nedavni požar v Bafovih tovarnah v Zlinu.
Izgnani dopisnik »l>aily Expressa« Ste-vensen piše, da se Nemčija oborožuje v največji naglici in izdaja vse svoje devize za nabavo surovin za tvornice orožja.
Dve in pol milijarde frankov bodo porabili Francozi za izpopolnitev svoje civilne avijatike.
500 ribičev je našlo sim'rt ob priliki zadnjega viharja nedaleč od Korejske.
Eksekutlvnl odbor tretje intemacijo-nal® se bo v kratkem sestal v Moskvi.
Nad 100 avstrijskih socialistov je odpotovalo v Rusijo, kjer se bodo za stalno nastanili.
Sprejem vajencev v Vajenski dam v Ljubljani
Sprejmemo v dobro oskrbo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. — Mesečna oskrba 350.— Din.
I KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
§ 361 obrtnega zakona
V	novem zakonu o obrtih je ne« dvomno {§ 361) najnesrečnejši, ki gla« si: »Prisilne združbe ne smejo niko« rour v nikakršni obliki omejevati usta« navijanja obrta, otvarjanja pomožnih lokalov in podružnic, zlasti ne smejo predpisovati članom določb o sprejo manju in zaposlovanju vajencev ln pomočnikov, o nabavljanju sirovin In orodja, o cenah in cenikih za njihove proizvode in blago, kakor tudi ne do« ločb o sprejemanju odjemalcev. Taki sklepi so nični.
Člani uprave, ki se pregreše zoper odredbe odstavka (1), se kaznujejo z denarno kaznijo po odstavku (1) § 399.
Ta člen odvzema skoraj vse važnej« še pravice združenjem, ker po njem ne morejo omejevati ustanavljanja obrta in otvarjanja podružnic, niti predpisovati določb o vajencih itd. Mar je potem čudno, če se člani vpra« suje jo, kakšen potnen imajo še sploh združenja, če v najvažnejših stvareh nimajo nikake besede? V interesu članov bi bilo, da ima združenje pra* viico podati svoje mnenje glede otvar« janja pomožnih lokalov in podružnic in da brez tega mnenja obrtna oblast sploh ne bi mogla izdati dovoljenja za otvarjanje istih. Prav tako bi bilo ze» lo važno, da bi smelo združenje pred« pisovati gotove določbe svojim čla« nom radi sprejemanja vajencev, tako glede predizobrazbe, kakor glede sta« rosti, časa učne dobe, števila vajencev
v	primeri s pomočniki itd. Združenje pa je danes v tem pogledu popolnoma brez moči in mora sprejeti kot vajen« ca vsakega, ki je 14 let star, telesno
Obrtniška samopomoč
Dovoljujemo si Vas vljudno opozo« riti, da se še niste prijavili kot član («ica) »Obrtniške samopomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, Beethovno« va ulica št. 10, pritličje levo. Ta vele« koristna ustanova obstoja že deseto leto. Namen iste je, da zavaruje obrt« nika, njegove svojce in nameščence obrtnih podjetij v slučaju smrti za po« smrtnino, ki se izplača takoj.
Ker živimo v težki gospodarski kri« zi, je za vsakega obrtnika ta ustanova zelo velikega in koristnega pomena. Nešteto slučajev Vam jasno priča, v kakšen težek položaj zaide družina pokojnega obrtnika«hranitelja in skrb« nika družine. Niti denarja ni za do« stojen pogreb, kakor ga zasluži ravno obrtnik, ki se trudi dan in noč, da vsaj skromno preživi sebe in svojo obitelj! Kje naj dobi v sedanjih časih uboga vdova denar za pogreb, kakor tudi za pogrebno obleko in drugo?
Vsak uvideven obrtnik se mora za« vedati, da ne sme zapustiti svoje dru« žine brez sredstev, ampak ji mora za« sigurati vsaj malo, toda zanesljivo in zelo potrebno podporo, ki jo nudi rav« no naša ustanova v slučaju smrti za« varovanca.
Mesečni prispevki po Din 10.— za člana so tako mali, da jih z lahkoto vsak pogreša. Zavedajte se tega, da ste takorekoč stanovsko dolžni pristo« piti k tej ustanovi. Le v skupnosti in vzajemnosti se pokaže moč obrtnika Vedno morate misliti na to, da tudi Vašo družino preseneti smrt, da Iz«
zdrav in pismen. To ne more nikakor služiti povzdigi obrta. Koristno bi bi«
lo,	da hi smelo združenje pomagati svojim članom pri nabavljanju siro« vin, kakor tudi pri reguliranju ceh za obrtniške izdelke. Zadnje bi bilo po« sebne važnosti, ker bi se gotovo pre« prečilo prodajanje pod ceno, ki tako zelo škoduje našemu obrtništvu. Zdru« ženje bi na vsak način moralo imeti pravico kaznovati one člane, ki pro« dajajo pod ceno in delajo svojim to« varišem umazano konkurenco, ker pod ceno more prodajati samo tisti, ki ne plačuje davkov, najemnine za lokal, zavarovanja pomožnega osebja, osta« ja dolžan na sirovinah itd. Taki obrt« niki se morejo le kratek čas odtegova« ti navedenim dajatvam, kmalu pa Iz« ginejo, ko so že napravili svojim to« varišem ogromno škodo. V današnjih časih težke gospodarske krize bi bilo želeti, da bi združenje moglo organi« zirati skupno nabavo sirovin za svoje člane, ki bi jih tako dobili boljše ka« kovosti in po zmernejših cenah.
Iz vsega tega je jasno razvidno, ka« ko zelo omejuje omenjeni člen zako« na o obrtih združenjem prav za prav vsako uspešno delovanje v korist svo« jih članov. Pravico imajo samo do onih del, ki jiih predpisuje zakon in to so prav za prav izključno pisarniški po« sli za obrtne oblasti. Pri novelizaciji zakona o obrtih naj bi se ta člen po« polnoma izpustil, kvečjemu naj bi se dostavilo, da prisilna združenja ne smejo biti udeležena pri špekulativ« nih podjetjih.
gubi Vas — očeta družine. Kaj bodo počeli siromaki, ako ni denarnih sred« stev?
»Obrtniška samopomoč« je danes edina obrtniška ustanova, ki se trudi in skrbi za obrtnika in njegovo druži« no. Edino ona Vam je koristna in po« trebna. Daje Vam posmrtno podporo, tolažnica Vam je in skrbi za obrtnika s tem, da ga sprejme v zavarovanje. Najprej biti član »Obrtniške samopio« moči«, potem šele drugih društev, — to naj bo Vaše geslo. Med nami ne sme biti omahljivca, ki bi ne pristopil. Pokažite svojo stanovsko zavednost s tem, da se takoj prijavite. Tovariši («ce) važno in koristno je, da se zdru« žimo v naši blagajni, tako da postane najmočnejša naša sooijalna ustanova.
Prijavite še danes svoj pristop, za« htevajte pojasnila, ki so brezplačna, in priložite znamko za Din 3.— za odgo« vor. V slogi in edinosti je moč.
S tovariškim pozdravom!
»Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10, Zbornica za TOl, pritličje levo.
Telefon 30—88.
*
»Obrtniška samopomoč« je sklenila, da osnuje poseben samostojen oddelek »za prostovoljno starostno zavarova« nje obrtnikov za Slovenijo«. Ker dela sedaj na predpripravah za izvedbo te« ga načrta, prosi vse obrtnike, da ji sporoče po dopisnici, če so pri« pravljeni v slučaju ustanovitve tega starostnega pokojninskega zavoda pri«
stopiti kot člani. Te podatke rabi, da bi mogla z ozirom na število prijav« ljencev preračunati odmero mesečnih premij.
Razglašamo, da ho ta ustanova na trdni in absolutno varni podlagi ter kot taka zelo velikega in koristnega pomena za obrtnika. S približno dvaj« set dinarsko mesečno premijo bo pre« jemalo članstvo, ki postane po letih dela nezmožno, stalno mesečno po« kojnino v znesku ca Din 400—500. Da se pa to izvede kot »prostovoljno za« varovanje«, je potrebno, da stopimo vsi enotno skupaj, ker to že stanov« ska zavednost zahteva.
Pomisliti moramo, da je danes de« lavstvo in nameščenstvo dobro zava« rovano, dočim obrtnik ne more biti. Ako postane dela nezmožen ter nima nikakih prihrankov, je skoraj primo« ran živeti od miloščine dobrih ljudi. Vse to bo odpadlo, če se strnemo v eno vrsto in izvedemo to nameravano zavarovanje. Vse druge podatke in zavarovalno tabelo bo »Obrtniška sa« mopomoč« poslala v pravem času na vpogled.
Ekskurzija na Poljsko
2e dolgo čutijo naši gospodarski krogi potrebo, da se podrobneje seznanijo s prilikami na tržiščih Poljske, ker so se poslovne zveze med Poljsko in Ju-goslavijo v zadnjem času kljub svetovni krizi in njenim negativnim vplivom na trgovinske bilance vseh držav sveta, zelo ugodno razvijale. Trgovinski promet med Poljsko in Jugoslavijo ne samo, da se ni v zadnjem času zmanjšal, ampak se je nasprotno celo povečal.
Devizne omejitve so kolikor toliko ovirale trgovinske odnošaje, vendar se je iz teh težav našel dokaj ugoden izhod z uvedbo kompenzacijske izmenjave blaga med Poljsko in Jugoslavijo. Ves aparat te kompenzacije se nahaja v rokah Poljske kompenzacijske družbe v Varšavi z ene in Poljsko-ju-goslovenskega gospodarskega komite-■ta v 'Beogradu z druge strani.
Kompenzacijska trgovina je omogočila kontinuiteto trgovinskih zvez med Poljsko in Jugoslavijo in je v gotovi meri vplivala na poglobitev teh zvez, ker zahteva kompenzacijski sistem absolutno reciprociiteto glede vrednosti uvoza, vsled česar je število izvoženih predmetov v stalnem porastu. Za ugoden razvoj poljsko-jugoslovenske trgovine se imamo predvsem zahvaliti aktivnosti Poljsko-jugoslovenskega gospodarskega komiteja v (Beogradu, ki je zastavil ves svoj trud za to, da se ta trgovina čim bolj poglobi. Prav v te svrhe organizira poljsko-jugosloven-ski gospodarski komite v drugi polovici meseca avgusta t. 1. ekskurzijo ju-goslovenskih gospodarskih krogov v Poljsko. Udeleženci ekskurzije bodo obiskali Katovice, Poznanj, G d in j o, Lodz, Varšavo in Krakov. Ekskurzija bo trajala 10 do 12 dni kljub temu, da je program zelo obširen. Celokupni stroški te ekskurzije s plačano voznino
II.	razreda, stanovanjem in hrano, bodo znašali okoli 3300 Din. Prijave sprejemajo Zbornice za TQI, odnosno neposredno Poljsko-jugoslovenski gospodarski komite v Beogradu, Kraljev trg 5-II.
PUNSKE NAPRAVE
P. n. občinstvu, osobito hiSnim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno javljam, da imam kot prvi ln edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-ščenje, da smem Izvrševati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnice in sploh vse tozadevne hišnogospodarske in industrijske naprave v vsaki pogojeni izmeri. — Kot prvi tovrstni domač, aprobiran strokovnjak se priporočam vsem interesentom
NOVAK PETER, izprašan mojster za vse plinske naprave. — Gregorčičeva 11, Ljubljana, Gradišče.
3$ organizacij
Združenje kovinarjev v Maribora je
imelo v soboto, dlne 26. maja 1934. svojo redno 'letno skupščino, ki jo je ob 19. uri otvoril mesto zadržanega predsednika ig. Siraka podpredsednik g. Franjo Kumerc. Skupščine se je udeležilo nad 30 članov. G. Kumerc je pozdravil vse navzoče člane, posebno pa novega referenta pri mestnem načelstvu g. dr. Milana Senekoviča in delegata Zbornice za TOI tajnika iO. o. J. Novaka in imenoval za zapisnikarja tajnika združenja, nakar je skupščina izvolila za ove-rovatelja zapisnika g. Babiča in g. Gustinčiča. Predsednik je nato v obširnem govoru očrtal delovanje združenja, zlasti glede šušimarstva, zlasti pa ostro ožigosal brezobzirno postopanje davčne uprave in posebno še reklamacijskih odborov, ki pri reševanju pritožb prezirajo dosledno vse navedbe obrtnikov. Ostro je obsodil one obrtnike, ki z nesolidnimi cenami kvarijo sebi in svojim tovari-[ šem že itak majhen zaslužek. V konikret-! nem slučaju je dokazal vso delo današ-j njega obrtništva. Neki tovariš je ob ' svoji zadnji uri naravnost stradal, pa ni dobil od nikoder nobene pomoči, a ko je umrl, ise mu 'je poklonilo venec. To govori več kot dovolj o pomanjkanju stanovske zavednosti, pa tudi pripravljenosti pomagati v pravem času. Po njegovem govoru je bil prečrtan zapisnik o zadnji redni letni skupščini z dne 22. H. 1933 in soglasno odobren. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 75 članov, 180 pomočnikov in 139 vajencev. Med letom je proslavilo 50-letnico izvrševanja obrti predsednika g. Siraka Ivana. Podpredsednik g. Kumerc je počastil tudi spomin v letu 1933. umrlih tovarišev, in sicer Hitela Karla, Gašperja Leopolda, Kantnerja Franca in Vnuka Karla. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo združenje dohodkov 23.633 Din, izdatkov pa 21.977.91 Din, tako da znaša prebitek za leto 1933. 1.655.55 Din. Premoženje združenja je vredno 22.804.55 Din. Blagajniške posle je z vso vestnostjo in skrbnostjo opravljal predsednik sam. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal g. Gustinčič Just, ki je predložil razrešnico upravi in nadzorstvenemu odboru, kar je 'bilo soglasno sprejeto. 'Proračun, pri katerem znašajo dohodki 12.905.55 Din, izdatki pa 21.750 Din (primanjkljaj znaša 8.844.45 Din), bo krit z raznimi dohodki in članarino po 120 Din. Pred zaključkom je prišel na zborovanje še obrtno-zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, ki ga je predsednik iskreno pozdravil. Ob priliki razprave o proračunu je sprožil g. Gustinčič Just vprašanje tajništva. Sedanji tajnik ima uradne ure samo ob sredah in sobotah od 17. do 19. ure, želeti pa bi 'bilo, da bi se nastavilo tajnika, ki bi bil ves dan članom na razpolago. Končno je tajnik O. o. g. J. Novak pozdravil navzoče v imenu Zbornice za TOI in O. o. in dal pojasnila v zadevi tajništva. V debato so posegli še gg. Urban, Kumerc, Kanba in obrtno zadružni nadzornik g. Založnik, nakar je bilo Sklenjeno, da se skliče sestanek članstva, ki naj glede tajništva in preselitve pisarne o tem razpravlja in sta-
vi	konkretne predloge. Pred zaključkom se je g. dr. Milan Senekovič zahvalil za pozdrav in obljubil, da bo kot mestni obrtni referent uvaževal predloge strokovnega združenja, nakar je predsednik zaiključil zborovanje z zahvalo vsem udeležencem za udeležbo.
TVRDKA
Jtoitmann
priporoča svojo veliko zalogo navadnega, solinskega in oraa-mentinega stekla za vse vrste
zgradb.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
Vsakih Din 10.000.-, odtegnjenih prometu, more zaposliti enega brezposelnega celo leto
Zaupajte torej vaš denar domačim denarnim zavodom, da bodo z novimi krediti poživili gradbeno delavnost in dali kruha delavcem, dela obrti in industriji ter povečali prodajo blaga.
Nalagajte denar v
MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO,
katera vam nudi ugodno ©brestovanje, popolno varnost, ter sedaj vložene vloge (t. j. po 1. januarju 1933) izplačuje na vsakočasno zahtevo.
S LAVI J A
GENERALNO
sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za
jugoslovenska	S^t0ai^	ravnateljstvo
zavarovalna	Manica rovanje za pogrebne stroške.	V LJUBLJANI,
zavarovalna banka Posluje po vsej Jugoslaviji - gosposka ul. 12.
V	Ljubljani	una svoje hiše v Ljubljani, Sara-
*	9	jevu, Osijeku in Novem Sadu.	Telefon 2176 in 2276.