Izhaja dvakrat na teden.
s Velja za celo f§ leto $3.00
tete
I Published semy g weekly.
1 Subscription 5 $3.00
yearly.
S DiimHimoinninmamtimiuic» ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 1 ŠTEV. (No.) 20.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
1. 1919-, AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
"EDINOST** I 1849 W. 23. St.
Telephone: Canal 98.
ft Chicago, 111.
I ZA RESNICO I IN PRAVICO.
s

CHICAGO, ILL., PETEK, ii. MARCA, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster GeneraL
VOJSKA MED PANAMO IN COSTA RICO.
Ameriški časniki so napravili izvrsten dovtip, ko imenujejo vojsko med Panamo in Costa Rico "opera
NOVI KORAKI ZAVEZNIKOV, predloga bo najbrž sprejeta.
Z zavezniki so mogoče vsakovrstne Nadalje Anglija premišljuje, kako komplikacije. —- V državnem de- bi stem> da zaseda nemško ozemlje, partmentu ne vedo nič oficijene- PrisiliIa Nemčijo, da plača vojno od-ga in — molče.—Do sedaj še ni škodnino. S 50 odstotno carino ji znano, ali bodo zavezniki okupi- 3e zagotovljen le majhen del cele rali tudi Koblenz iz okolico.
Washington, g. marca.—Ko bi en-buffa". Tihi in neznatni državici tenta skušala zacariniti blago, ki gre
sta kar nenadoma začeli vojsko, komično vojsko, kar je na eni strani smešno, na drugi strani pa silno ma-
iz Amerike v Nemčijo, bi prišlo prav lahko do novih konfliktov.
Naš državni department ni do se-
lo razveseljivo, ker bi zamoglo po- daj prejel še nikakih uradnih poro-vzročiti še velike zmede in preliti še čil o situaciji v zasedenem ozemlju
veliko človeške krvi.
Hardingova administracija z Mr. Hughesom v državnem departmen-tu ne mara, da bi jo mogel kdo obdolžiti, češ, glejte jih, kako iščejo vsakovrstnih pretvez, da bi mogli posredovati in se vmešavati .v tuje razmere. Najmanj pa si želi tega v
ob Renu in državni uradniki se hranijo povedati svoje mnenje o tej zadevi. Ententa ni do sedaj Združe-
svote. Sedaj nameravajo zasesti še vsa nemška pomorska pristanišča, tako da bodo imeli Nemčijo čisto v krepljih.
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGO SLAVI JI.
(Izvirno poročilo za ''Edinost".)
Ljubljana, dne 29. jan. 1921. (Zakasnelo.)
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
UPORNIKI V RUSIJI.
Sovjetske čete bombardirajo Kron-stadt.
London, 10. marca.—Delavci v sovjetski Rusiji so splošno zelo o-gorčeni proti revolucijonarnemu gi-
v tem oziru že storila in kaj še misli storiti.
General Allen, poveljnik ameriških čet v Koblenzu do sedaj še ni tem slučaju, ko je vsa stvar za zdru- Idobil od svoje vlade nobenih navo-žene države tako malega pomena, dil.
Dejstvo pa je, da so .Združene Dr- Amerika se ne bri?a za vojsko med
zavezniki in Nenci.
nih držav čisto nič obvestila, kaj je banju v Kronstadtu in prosijo za dovoljenje, da bi smeli prijeti za orožje in iti v boj proti upornikom. Tako pravi brezžična brzojavka iz Moskve. Ta brzojavka poroča nadalje, da se uporniki že tudi sami med seboj prepirajo. — Koliko je na tem resnice ?
žave jamčile za teritorijalno nedotakljivost in neodvisnost panamske republike.. Da je ta republika napadla Costa Rico, nikakor ne morejo mirno gledati. Po nesreči je pravosodni minister White svoj čas razsodil teritorijalni prepir med Panamo in Costa Rico v prid Costa Rice, Panama pa se zdaj noče ravnati po tej razsodbi. Saj je imela pravico vložiti priziv, tega pa do sedaj še ni storila formalno; Costa Rica pa zahteva, da se mora razsodba u-dejstviti.
Združene države so poslale obema državama enako noto ter jima prigovarjale, naj nehajo z vsemi sovražnostmi in da bi bilo bolj pamet-vložiti priziv proti Whitejevi
Washington, 10. marca.—Predsednik Harding in njegovi svetovalci so se zedinili, da se ne bodo brigali za nadaljno zasedanje nemškega ozemlja od zavezniških čet.
Ameriške čete na koblenškem o-zemlju ostanejo mirne in se ne vde-ležijo prodiranja zaveznikov.
no
razsodbi. Vlada jima samo prijazno prigovarja naj to storita, ker se je zdi to najbolje, da se prepreči prepir med njima, ne da bi bila razžaljena čast ene in druge. Druhal, ki je žejna ropanja, se zelo boji Strica Sama, in prebivalstvo v Panami in Costa Rici je do skrajnosti prevzeto od patrijotične navdušenosti, zato je potrebno, da jih Washington malo pomiri in zastraši s Stricem Samom. Potrebno je, da Washington s treznim premislekom In pravično razsodbo uravna razmere in jih spravi zopet tek, ker državici sami zdaj nista sposobni za to. Brez dvoma sta tudi obe vladi sami preveč razburjeni, da bi si upali nastopiti proti masi in ustaviti boj. — Tako pišejo " Chicago Daily News".
-o--v
CIGARETE PREPOVEDANE V
ZAVEZNIKI POSTOPAJO BREZOBZIRNO.
Nad ozemljem, ki so ga na novo zasedli, so takoj proglasili zasedeno stanje.
Dusseldorf, 9. marca.—Celo preteklo noč so patrulirali oddelki zavezniških čet po mestnih ulicah. Kolikor je znano, ni prišlo do nobenih spopadov, ker se domače prebivalstvo ne zmeni veliko za tuje vojake, teh dveh točk obstreljujejo
Francoski general Degoutte je dal Kronstadt, kjer je glavni sedež upor-zapreti vsa gledališča in vse kon- nikov.
certne lokale.	j Prvi napad sovjetske infanterije
Zastopniki pokrajinskih vlad so so uporniki odbili in prizadeli sov-bili povabljeni na posvetovanje z jetskim četam velikanske izgube.
Komunisti zborujejo v Moskvi.
Deseti kongres komunistične stranke je bil, kakor poroča brzojavka z veliko težavo otvorjen sinoči v Moskvi.
4i Republika je .obdana od nešte-j vilnih sovražnikov", se glasi brzojavka. "Kratek odmor, ki smo ga imeli, je že zopet pretrgan od novih intrig zaveznikov. Rešiti moramo naloge, ki stoje pred našo republiko, istočasno pa^se moramo bojevati proti domačim upornikom".
Poročila iz Rusije si nasprotujejo.
Kopenhagen, 10. marca.—Poročila o položaju v Rusiji si nasprotujejo med seboj. Zadnje brzojavke, ki smo jih prejeli danes iz Helsingfor-sa, poročajo, da se je zavezniškim četam posrečilo zavzeti trdnjavo Krasnaja. Gorka in Sisterbeck. Iz
sedaj
zavezniškimi generali in ob tej priliki je bilo razglašeno zasedeno stanje.
Vse časopisje je pod strogo cenzuro.
DRŽAVI UTAH. Salt Lake City, Utah, 9. marca.— načrtih zaveznikov, kako
Kaj pravi Bonar Law o načrtih Anglije.
50 procentna carina na nemški eks-port.—Anglija bo zasedla nemška pristanišča.
London, 10. marca.—Andrew Bonar Law, ki je govoril v imenu spodnje hiše, je podal sledečo izjavo o
!	bi se da-
Governer Države Utah je danes pod-	la Nemčija prisiliti, da bi plačala
pisal postavo, ki prepoveduje pro-	vojno odškodnino,
dajati cigarete. Ta postava, ki bo	Kakor pravi, pride naslednje dni
stopila v veljavo čez 90 dni, da tu-	pred angleški parlament predloga,
di splošno prepoveduje kajenje, na	na jse nastavi so procentno carina
gotovih, natančneje označenih jav-	na vse nemško izvozno blago. Ta nih prostorih.
Druge brzojavke, istotako iz Hel-singforsa, pa trdijo, da so uporniki celo zavzeli Petrograd.
Iz Finske poročajo, da skuša na tisoče ruskih ubežnikov priti na Finsko.
AVSTRIJA MORA TAKOJ IZPOLNITI POGOJE MIROVNE POGODBE.
Izročiti mora živino, Italiji, Jugoslaviji in Rumunski.
Dunaj, 9. marca.—Restavracijska komisija je danes uradno zahtevala od avstrijske vlade, da mora glasom senžermenske mirovne pogodbe takoj izročiti določeno število goveje živine. Jugoslaviji, Italiji in Ru-muniji mora dati vsega skupaj 20.000 glav goveje živine, med temi 6.000 molznih krav.
V Belgradu se položaj ni izpre-menil. Vlada se trdovratno drži svojega nasilja in se ne ozira na zahteve opozicije. Od Radičeve strani.je prišel v Belgrad delegat dr. Basariček in imel informativne pogovore z vsemi klubi. V opozicijskih vrstah so ga opozorili na škodljivost Radičeve abstinenčne politike, vsled katere dobivajo centralisti vedno večjo moč, opozicija pa se slabi. Na zahtevo raznih klubov se je 15. t. m. sklicala konferenca klu-bovih načelnikov, da poišče poti iz sedanjega položaja. Poklicani so bili tudi načelniki klubov, katerih poslanci še niso prisegli. Na konferenci je dr. Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba zastopal mnenje, da so izvoljeni poslanci z voljo ljudstva zadostno kvalificirani za izvrševanje poslanskih dolžnosti in da sinejo zato sodelovati v konstituan-ti tudi poslanci, ki niso položili prisege. To stališče, ki so ga sprejele vse izvenvladne stranke, so demokrati in radikalci odklonili. Sprejel pa se je Koroščev predlog, naj se izpremeni poslovnik in v to svrho izvoli poseben odbor.
Dne 18. t. m. se je vršila prva seja tega odbora, na kateri je bilo sklenjeno naj se odločitev glede prisege prepusti vladi. Čudno se zdi, da so se socialni demokrati izrekli za pri-držitev neizpremenjene prisege, medtem ko je vsa opozicija zahtevala izpremembo oziroma opustitev prisege, dokler ustava ni sprejeta. Vladne stranke so odločile, da ostane prisega za konstituanto neizpre-menjena. Ako zavzame to stališče tudi večina v zbornici, potem je to vprašanje rešeno. Klubi, ki zahtevajo drugo obliko prisege, bi bili v tem slučaju preglasovani ; odpade pa potem zanje odpor proti prisegi., ker bi potem poslovnik in stara oblike prisege -ne bila več absolutistični diktat vlade, ampak sklep kon-stituante. Zadnje dni je stopil Jugoslovanski klub v ospredje z akcijo, da se spravi notranjepolitični voz v tek. V to svrho naj bi služil za podlago Protičev ustavni načrt, ki bi mogel zjediniti za dela znatno močnejši blok, kakor je sedanji, ki stoji na stališču centralističnega
(Dalje na 2. strani.)
NEMŠKI ŠKOFJE ZA VERST-VENO ŠOLO.
Škofje nemške države so izročili državnemu zboru svoje zahteve glede šolstva. V imenu katol. prebivalstva poudarjajo med drugim tudi to-le : " Srca katol. staršev vznemirja izza dni nesrečnega prevrata skrb za bodočnost verstvene šole. Državna ustava dovoljuje sicer možnost, ustavljati verstvene šole; to-j la vsi znaki kažejo, da hočejo me-rodajni krogi simultani šoli * dati [prednost pred verstveno šolo. Da se varujejo interesi katol. staršev in katol. Cerkve, v prid šoli in državi, sporoča episkopat svojo sodbo o pomenu konfesionalne šole, kakor tudi svoje zahteve, ki naj se pri postavo-:dajalni šolski oblasti vpoštevajo, — "Katoliški starši imajo po svoji vesti sveto dolžnost in neoporečno pravo (kar je utemeljeno tudi v čl. 120. drž. ust.), da vzgajajo svoje otroke v katoliški veri. Cerkev ima vsled ibožjega ukaza nalogo, da starše priganja k izpolnjevanju te dolžnosti in da napravi z naukom ter vzgojo j iz otrok dobre kristjane. (Cerkveni zakonik c. 1372). Državne nared-be ne smejo ne staršev, ne Cerkve ovirati v izpolnjevanju in izvrševanju te dolžnosti in te pravice". V nadaljnjem zahtevajo škofje "katoliške šole za katoliško deco; v teh šolah naj poučujejo in vzgajajo katoliški učitelji in učiteljice v zmislu in v soglasju z voljo vzgojnih upravičencev in v duhu katoliške vere". Škofje nadaljujejo: "Uvedba simultane šole znači v svojih posledicah — žal — največkrat razkristanjenje šole". — Uspešna vzgoja je možna le tam, kjer vlada polna harmonija v mišljenju in življenju učiteljev in otrok. — Dalje poudarjajo škofje svoje prepričanje, da toli potrebni in zaželjeni verski mir v verstveno razcepljeni domovini veliko bolje podpirajo in ščitijo konfesionane nego simultane šole. Ako bi se preprečile verske šole, pomeni to nov kulturni boj. Domovina bi bila še bolj razdvojena in veliko bliže prepadu. Bilo bi torej predrzno in neodpust-ljivo, če bi kdo hotel povzročiti tako in toliko nesrečo!
ZA 5 NOVIH NAROČNIKOV DOBITE BREZPLAČNO "EDINOST"!
ŠIRITE LIST "EDINOST*

STARČEK SI JE POGNAL KROGLJO V GLAVO.
V Chicagi se je danes zjutraj u-strelil na svojem stanovanju, 154/ Harding Ave., 75letni Vaclav Šidlio. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Antona, kjer je .kmalu izdihnil. Starček je bil že dolgo časa silno otožen in potrt, kakor je izjaVila njegova družina.
NOVA HABSBURGERICA.
Genf, Švica, 9. marca.—Prejšnja avstrijska cesarica je porodila deklico. Nekdanji cesarski par ima danes vsegaskupaj osem otrok; dva sta bila rojena že v pregnanstvu.
>s®®®®®®®®®®®0®®®®®®®®®®0®®®®®®®®®
H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA M0H0RJEYIH KNJIG
ZA L. 1921.
Med njimi je tudi novo delo:
"KAKO SI OHRANIMO ZDRAYJE."
Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA.
• Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom! Pozneje teh knjig ne bomo imeli več.
* * + * * + * * + + * + * * * * +
NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim d o šl je te nekaj denarja.
NAJVEČ DENAkjA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O temr se boste pre-oričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI
Obrnite se osebno ali pismeno na:
+	EDINOST,
+ 1849 West 22nd St.	CHICAGO, ELL
+
* * * * * * * * * * *
***** >********fff*********'X
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Lzjaha dvakrat na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chi-^ cago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
------=3=g
Žalostna povest o sramoti Severne Dakote.
Ameriški rdečkarji so doživeli nov strašen fiasko, ki jim bo ostal za vedno na čelu kot pečat sramote in laži in bo odprl oči tisočem, ki so bili tako neumni, da so kedaj verjeli rdečemu sleparstvu in sledili takim propalicam. Cela državna posest Severne Dakote je na tleh s svojimi financami in s svojim gospodarstvom. Štirideset bank je zaprlo • vrata za vedno. Milijoni državnega denarja so šli po vodixin milijoni nesrečnih žrtev, ki so bile tako nespametne, da so sledile rdečkarjem. dviga zdaj pesti proti njim ter jih preklinja. Cele farme bodd prišle na kan t, ker so farmarji mislili, da sledijo svojim prijateljem, ko so sledili nagnusnemu socializmu. Mi smo naše slovenske farmerje svarili pred Tpwnleyizmom in pred Nonpartisan League. Naši rdeči časopisi (Pro-sveta i. dr.) pa so hvalili in priporočali, kar smo mi grajali. Danes so tisti slovenski farmarji, ki so nam verjeli, veseli, oni, ki so sledili rdečkarjem, pa kolnejo.
"The Minneapolis Evening Tribune" prinaša člarjek o tej nesrečni aferi pod naslovom "Story of North Dakota Shame", "Povest o sramoti Severne Dakote".	*
Poseben odbor severnodakotske zbornice je razkril poskus, ustanoviti socijalistično državo in njega žalostne posledice. Najgrši način slabe uprave javnih zadev. Administracija je zavozila v velikanske dolgove. -
Bismark, 4. marca.—Tukaj sna zbornica je zaslišala poročilo, ki ga ji je dal posebni odbor, izvoljen od zbornice, da preišče zadeve javnega lastništva, za katerega se je potegovala Nonpartisan liga.
To je bila
''povest o žalostni sramoti Severne Dakote'' in o preža-lostnih posledicah, ki jih je povzročila vlada Townleyizma.
Omenjeni odbor je cele tedne porabil za to preiskavo. Razmere, ki jih je našel, so tako sramotne in tako nečuvene, da jih je treba javno razkrinkati preje, predno se bi storil en sam korak, da bi bil poklican v javno življenje le eden izmed tistih, ki so zakrivili te razmere. Tako splošno mnenje.
Javno mnenje po celi državi pa zahteva tudi, da »se krivci na smejo takoj poklicali na odgovor. Townleyevi privrženci, ki so krivi vseh naših finančnih homatij, naj sami pojedo juho, ki so jo skuhali in naj sami gledajo, kako bodo prišli iz blata, ki so vanj zašli.
Še
nikdar se ni slišalo kaj podobnega, kakor se je zgodilo tukaj, o kaki upravi v Združenih Državah. Poročilo jasno kaže, kako so poskušali v Severni Dakoti ustanoviti pravno socijalistično državo. Da, še več kot to! To je povest o najgrši zavoženi upravi državnih zadev, kolikor jih pozna zgodovina državnih uprav.
Tako so nat>unkali rdečkarji nesrečni državi $18.729.322.47, dolga,
v to
svoto pa še niso vštete velikanske svote, ki jih garantira država za 40 bank, ki so propadle, kar znaša najmanj štiridesetkrat toliko. Najmanj $1.185.000 denarja, ki je bil namenjen za šole in vzgojo, so porabili za razne svoje špekulacije. Državna postava zahteva, da se morajo bančne obveznice plačati z gotovim denarjem. Ti možje so govorili, da imajo dva milijona kapitala, v resnici so imeli pa samo 48 tisoč. Kako so delali, kaže to-le:
Townley (ameriški Kristan) ni' bil v ravnateljstvu banke, vendar je naročil banki, da je morala izvoliti v odbor može, ki jih je on predlagal. Tako je prišel v odbor F. W. Cathro kot generalni direktor in J. R. Waters kot manager; oba popolnoma nezmožna človeka. .Townley in Lemke (Trotzky in Lenin) sta vodila National Nonpartisan League, League Exchange, The Consumers United Stores Co., The U. S. Sisal Trust, The Courier News Fargo, The Pubislhers National Service Bu-'reau, The Scandinavian-American Bank. Preiskava je dognala, da so se posluževali izmišljenih imen, ki so jih »kazali nezavednim farmarjem kot delničarji ali direktorji podjetij, da so pridobivali člane in da so ko-lektirali za razne fonde. (Bog ve, če je del milijondolarskega fonda tudi romal tja! Mrs. Minka Aleš naj bi to preiskala!)
Banke, ki so bile naklonjene ligi, so dobivale javni denar, ki so ga razni državni uradniki tam-nakladali.
Bank of North Dakota je že leta 1915 imela $2.241.600 deficita ali primanjkljaja in vendar je dobila dovoljenje, da sme nadalje poslovati. Smela je neomejene svote posojevati v socijalistične svrhe. Preiskava je razkrinkala, kako so razni državni uradniki, ki so vidili državni odbor za zidanje hiš, za državni denar zidali sami sebi krasne rezidence (prav kakor naši rdečkarji s svojimi fondi). Podobne stvari so se godile pri raznih državnih mlinih in ' 'elevatorjih".
Strašen je del odborovega poročila, kako so zbirali od farmarjev prispevke za svojo politično propagando, kako so pobirali od farmarjev državne ceke, ki so jih potem nalagali na banke in je šlo vse skupaj v me. Na tisoče državnih tožb za odškodnino zaradi goljufije bo posledica tega. Farmarji bodo hoteli imeti svoj denar nažaj. Ubogi farmarji so se dah preslepiti, da so podpisali obveznice na stotisoče, ker se jim je reklo, da bodo dobili vse povrnjeno z velikimi obrestmi. Sedaj bodo morah te obveznice plačati in še sitnosti bodo imeli. Ako ne bodo hoteli plačati, bodo morali hoditi pred sodišča in si najemati drage odvetnike Tako bodo se leta in leta plačevali za svoje "rdeče navdušenje" Nekaterim najbolj navdušenim rdečkarjem, ki so podpisali večje svote preti popoln bankerot; pognali jih bodo z njihovih lastnih ft^i. '
Vse ljudstvo v državi je trgovalo s svojim dena/ t potom raznih
^MBjj^^^Bi^BflBWKgiHBMirraM	• "..............k w	i /	*:,.-: ■*•'
"EDINOST" _•
bank in njihovih čekov. Glavna banka pa je'bila državna banka "Bank of North Dakota," kjer so nalagale svoj denar vse druge banke in po njih seveda ljudstvo. Toraj je na ta način strašno udarjeno vse ljudstvo, ki je zaupalo svojim državnim bankam! Strašne posledice socijalističnih prismojenih sanj za ubogo državo in še bolj za ubogo ljudstvo!
\ odboru, ki je vodil celo to preiskavo je bilo šest neodvisnih članov in trije člani Nonpartisan League. Tako Minneapolis Evening Tribune.
----o--
Rojak Leopold Adamich, ki
ha že nad leto dni in se nahaja do osem mesecev v okrajni bolnišnici, je zdaj mnogo močnejši in se počuti skoro popolnoma zdrav.
Avtomobil je povozil osemletno Julijo Flander, ko je hotela priti prek ceste. Oddali so jo takoj v bolnišnico, kjer se ji zdravje hitro
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI.
(Nadaljevanje 1. strani.)
vladnega ustavnega načrta. Temu predlogu se ni pridružila samo o-pyzicija, ampak tudi nekateri člani vladnih strank so simpatizirali ž njim. Toda zagrizeni demokratski centralisti z Pribičevičem na čelu so napeli vse svoje sile, da bi ostali na krmilu in izsilili centralistično ustavo. Kako se bo ta boj končal, ali z zmago pametnih politikov in pravih rodoljubov ali z zmago reakcionarnih elementov, se bo kmalu pokazalo. Zanimivo pa je dejstvo, da so
dveh plemen. To je ravno zastr,upi- (vrača.
lq naše medsebojno razmerje, odtod Starišem Geo! Čanko je umrla se-izvira vsa korupcija v upravi, vne- demnajst mesečna hčerka.
b6vpijoče gospodarske krivice nad
prebivalstvom osvobojenih pokrajin, CLEVELANDSKE NOVICE, vsa nasilja nad tem prebivalstvom, Umrl je splošno znani rojak An-vsa njegova grenka razočaranja in ton Zaviršek, ki je imel doga letu nezadovoljnost. In ta klika je v Ju- gostilno na St. Clair ave. blizu 33. goslaviji še danes na krmilu. Ako ceste. Padel je po stopnicah tako nebi se mogli Srbi in njihovi mero- srečno, da si je zlomil tilnik. Oddajni krogi oprostiti usodnega vpli- jpeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer va Svetozarja Pribičeviča in njego- mu pa niso mogli več pomagati, in ve klike, bi sporazum s Hnvati in je kmalu potem zdihnil svojo dušo. Slovenci ne bil težak. In ta spora- Ranjki je bil doma z Višnje gore, zum ne bi bil v srečo samo Hrva- rojen leta 1875. Bil je član društev torn in Slovencem, ampak prav ta- Edinost, sv. Jožefa in Moose Club. ko ali pa še bolj tudi Srbom; zakaj V Clevelandu je bil splošno znan po
se slovenski ''samostojneži'' popol-.tudi oAi potrebujejo nas; kakoTmi jsv^g^u^^^j^^Z
potrebujemo njih, tudi oni bodo v
zvezi njih.
nopravnošt v domovini, hočemo po- jkih krogih, gojev, da se moremo razvijati na nadni smrti
noma vpregli v Pribičevičev voz m izjavili, da se bodo z vsemi silami oorili proti Korošce vim avtonomi-stičnim prizadevanjem in glasovali za centralistično ustavo. Iz tega se vidi, da tudi ta pametni predlog načelnika Jugoslovanskega kluba ne
bo prodrl. Če se ta predlog ne sprej sten in ugoden, hočemo pokrajinsko me, se bo zgodilo ravno nasprotno; samoupravo.
veseli nacavi. Mnogim je pomagal z brati močnejši nego brez Vselej, kadar jih je videl v zadregi, Mi hočemo svobodo in rav- ;poznan je bil dobro tudi v ameriš-
Novica o njegovi ne-
■	je globoko potrla vse.
dosedanjem kulturnem, socialnem in Tu zapušča ženo,, brata in več sorod-gospodarskem temelju, ki nam je la- nikov. %
tega, kar veleva zdrav razum.
Razporočiti se želi. — Mrs. Mary
ik:
jbila stara
Kakor hitro bo poko- Zakrajšek, se je poročila, ko je
15 let. Sedaj ko je stara
To j pan centralizem in Vesničev poslov je popolnoma po načelih logike da-jnik, kakor se bo v konstituanti po- ;i7 let toži svoje-a mož! VOSSM nasnjih dni. Vse, kar se je v zad- javil na površju Protičev ustavni na- kra šek za Sv Takona V njih dveh ,et,h storilo, se je stpHlo U bo sporazum dovršen, vsi tri- bi	d^ let z a Jot
- je bratje se bo našli na skupnih tleh
v odkritem sporu z razumum. Na politikih, ki drže državno krmilo v rokah, leži neko veliko prokletstvo. Začarani so po nekem zliduhu, ki jim je skalil razum in vest. Njihova dela so kratkega veka in slabih posledic; zdi se, da jih vodi zakrknjena oslepelost, da delajo vse tisto in ravno tisto, kar mara bodočnosti naroda najbolj škodovati. Malenkostno strankarstvo in silni pohlep po vladi jim je zmedla pamet, da kopičijo greh na greh zoper troime-ni narod in državo, prav kakor bi se '»il celi podzemeljski svet bivših političnih pijavk v njih na novo poživil. Le temu dejstvu je pripisovati, da je sedanja vlada pridržala neiz-" premenjeno prisego in prevzela nase vso odgovornost še večjega nereda v narodnem predstavništvu. Odsotnost Radiča iz skupščine so izrabili v svoje namene in v dosego svojih ciljev. Gotovo pa je, da
IZ SLOVENSKIH NASELBIN,
, , .. ,	,s^ega življenja je morala zunaj de-
v blagor,ljudstva in mlade države, lati, in da jo mož pretepal. Mr. Fr.
Zakrajšek zanika te trditve.
Dobro znani rojak Mr. John Zu-lich se je povrnil iz države New York zopet v Cleveland, kjer je pričel s prodajo farm v obzirnem obsegu. V kratkem izda cenik raznih larm, ki so naprodaj vsake velikosti in cene in v različnih kra-
Kdor izmed rojakov se misli podati na farme, naj se posvetuje z Mn John Zulichem. ali naj piše po njegov cenik na naslov: John Zulich, 6313 St. Clair avenue, Cleveland, O.
JOLIETSKE NOVICE.
Delavske razmere se v našem mestu spet nekoliko zboljšuiejo. Je-klarna je uvedla pri svojih plavžih
osemurni delovnik, tako imajo pri	, --------
dotičnem delu zdaj tri obrate mesto J 3 ' drZav' dveh. Pravijo, da se uvede tudi po drugih oddelkih osemurni delovnik v bližnji bodočnosti.
Mr. John Pleše, veleposestnik v Jol letu in farmar v bližnjem \Yil-mingtonu, se je pred dobrim tednom
ciji, ker se je pred'5 leti poškodo-
mora. podvreči opasni opera-	^ ^
if nrp r? r lafi ^ ^ 1.—lL.	J
val, ko so se mu konji splašili. Nadlegovala ga je trebušna mrena čedalje bolj. Te dni se je spet zdrav in vesel, kakor že navada, vrnil na
bodq njihovi politični načrti ban- svoj dorh.
krotirali, kakor hitro se bo Radič s 1 Rojak John A. Težak, 1012 No
svojimi prikazal na pozorišču v Bel-j Chicago St., se že. nad tede^ dni* Klopi __ Dllo R gradu. Toda odsotnost Hrvatov od j nahaja v, bolnišnici sv. Jožefa. Par ure zintrai	—s
ustavotvornega dela bi bilo nekaj |dni je bil v kritičnem položaju, da neznanec itreltti	""T
najhujšega, kar bi se nam moglo je bil vsak obisk-prepovedan, a zdaj dal pet L S il^Lerih jeS
ki smo pristasi pa poročajo, da se že počuti mnogo jvsak smrtonosen	J
m pnde v nekoliko dneh iz bolnišnice popolnoma zdrav.
Mr. John Kirinčič, večletni last- jlec nik trgovine "My Store'
tukaj v spanju ustreljen Slovenec, zaposlen pri O. I. M. jCo. kot "d raj man" Mr. Blaž Koche-" var, doma iz Žuženbcrka na Dolenj-" skem. Bil je na nočnem delu ko se je priplazil do njega neznan človek, ki je pričel brez vsakega dovoda nanj streljati. Blaž je dremal na klopi — bilo je nar:reč kroo 2.
zgoditi, nam vsem, ki smo pristaši narodnega edinstva.
Ne trdim, da bi se ustava brez Slovencev in Hrvatov ne mogla skleniti, trdim pa, da se taka ustava ne bo mogla mirno izvesti in da ne bo dolgo obstala. Edino, kar bi se s takim delom doseglo, bi bila skrita notranja kriza, ki bi se prej ali slej končala z — revolucijo, česar nas pa Bog obvaruj.
Ustava mora biti delo sporazuma, kakor je rekel Radič. Ta sporazum med nami bi bil pa sam ob sebi prijel in sicer brez vseh posebnih težav, ako se ne bi bila med Srbe na eni in med Hrvate ter Slovence na drugi strani takoj iz početka vrinila strankarska klika političnih špekulantov s Svetozarjem Pribičevičem na čelu. Ta klika ni pooblaščena niti od srbskega naroda ne, dvignila znamenja razdora: srbsko nadvlado, srbsko vladarinsko obliko in oboje postavila na konice bajonetov ter zvezala z absolutističnem centralizmom. Vse to ji pa ni bilo cilj in načelo, ampak samo sredstvo, da doseže in zavaruje politične in gospodarske interese svojega kroga. Ta klika pozna v dnu svojega srca le troje: kapitalizem, sovraštvo do pozitivnega krščanstva in pohlep po neomejeni oblasti, po go-spodstvu nad ljudskimi masami. — Vse drugo ji je samo krinka za slepljenje navzgor in navzdol. Ta klika je dobila močno oporo v raznih krogih in v enem plemenu na računi širokih ljudskih slojev in ostalih!
Vzroka temi^ groznemu činu ne
ve nihče. Domneva se, da je mori-
jlec imel namen Kočevaria oropati.
^	j	, . na 300 lTa motivacija je pravzaprav še naj-
St., je pred par tedn, prodal jbolj verjetna, ker je bil ravno pret
ves svoj delež svojemu tovarišu Mr. J; Petrie-ju. Zdaj razprodaja g Kirinčič tudi
Inji dan "pay day" ter je imel Koče-;var pri sebi krog $300 denarja. Ne-
^H	sv°ie	P^- srečni Kočevar ic živel s'svoio dm-
"^čno , premoženje, |žino na :3o Lurmo/e St. Zapušča
namerava
, .	spomlad z.jženo ter šest„otrok
družino podati v staro domovino
starosti od 8
<¥ 4* 4*
-h +
+
-fr +
* * + * +
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA. •	A. J. KRASA,
predsednik; -	tajnik.
* * * * * *
t
*
+
4» +
4* *
* 4-
Novice iz Jugoslavije.
Stanovanjski urad zasegel — cerkev sv. Jožefa. — Stanovanjski urad je — na pustni torek — zasedel cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Med vojno so uporabljali to cerkev za skladišče, ker še ni bila dograjena. Za skladišče ni več p.otrebna. Ljubljanski župan dr. Tavčar jo je izpraznil in jo vrnil svojemu namenu, pri čemer je, kakor slišimo, postopal ku-lantno, kot človek, ki je kulturen. Jedva je prišlo to na uho kulturno-bojnim orjakom in duševnim pritlikavcem, je stanovanjski urad — po čigavem nalogu? — zasegel cerkev — v javni prid. Silno radovedni smo, kakšen javni prid da je to. Da ne bodo ljudje stanovali v cerkvi, je jasno, skladišča stanovanjski urad tudi ne potrebuje in če bi ga, bi si ga moral iskati kje drugje in ne v cerkvi, ki ni bila zgrajena za to, da služi za večne čase za "ma-/gacin".'
Velika tatvina. — V Kristanovi gostilni na Tovorniku pri Kranju so bili dne 30. januarja domači skupaj.
poškodoval ] Senturščani so vrgli dva Jagodica iz hiše; zunaj je Miha Anžič z nožem osuval na tleh ležeča Franceta in Jožeta Jagodic pa težko poškodovan.
Pegasti legar v Medžimurju. — V
spodnjem Medžimurju, zlasti" okoli Čakovca, se je razširil pegasti legar (tifus). Prepovedani so vsi sejmi in ustavljen vsak promet z okuženimi kraji. Pegasti legar spada med najtežje nalezljive bolezni. Kakor so dognali zdravniki, ga širijo uši. V vzhodni Galiciji in Ukrajini, kjer so doma našim vojakom dobro znane gališke uši, je umrlo na pegastem legar ju več desettisoč ljudi. Kdor se hoče varovati pred to -boleznijo, naj skrbno pazi na snago obleke, las stanovanja.
- "EDINOST"
1
Tako ni pričakovati, da bi se že* v bližnjem času odpravile prometne tožkoče v Slov. goricah.
Odlkovanje. — Odlikovani so: Z redom sv. Save III. r. Matej Hu-bad, ravnatelj Glasbene Matice, z redom sv. Save IV, r. Risto Savin in Anton Lajovic, z redom sv. Save V. razreda Stanko, Premrl in ravnatelj opere Miroslav Rukavina.
..Umrl je sin in sorodnik znanih skladateljev Ipavcev, dr. Josip Ipa-vič, okrožni zdravnik v St. Jurju ob južni železnici in skladatelj.
• . -o-
ZADNJI POZDRAVI IZ AMERIKE.
Trgovci in podjetniki, pošljite nam oglase za velikonočno številko!

oglasi v "edinosti" so - najcenejši.
oglasi v "Edinosti** imajo
vedno največji uspeh.
POTNI LISTI.
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev S. D. Z. v Cleveland!!, O.
Pred odhodom na parnik La Sa-'voie podpisana še enkrat pozdrav- 2 "ameriškimi potnirnilisti lahko "po
ljava svoje sorodnike, prijatelje inj tujejo v jUgOSlavijo, kadar hočejo, znance na Chisholmu, posebno, Za nadaljna pojasnila o potnih lis-Louis in Charley Barago in njun|; tih> Q kretanju parnikov itd. pišite
družine ter John Komedarja in nje- na naš naslov, 'govo družino. Vsem kličeva: Po-
Zadnji čas smo imeli skoro však teden druge določbe glede dobave
jugoslovanskih potnih listov. Od i.l , V društvo se sprejemajo člani od 16.
, J, , S do 55. leta. Za smrtnino se lahko za-marca pa je zopet nova odredba, da varuje za $I5Q $3QO $soo $IOOO $J5oo
mora iti vsaka prošnja za potni list' in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek* blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani.
najprej v stari kraj na vlado v odo-brenje. Vsled tega bo vzelo par mesecev, predno bo mogoče dobiti potni list. Kdor toraj želi potovati na poletje, ta mora takoj uložiti prošnjo ako hoče dobiti svoj potni list pravočasno.
Za italjanske in ameriške potne liste ostanejo stare določbe. Rojaki
m
Kratkotrajna republika. — V neki medžimurski vasi so se zbrali kmetje, pristaši Radičeve stranke in rekli: 4'Zakaj ne bi imeli v naši vasi republike ?" " Dobro*', so kim-nili Vsi po vrsti in šli od hiše do
z gosti v gostilniških prostorih. To)11^ hiše ter vPisali vsakega vašča-
na v Radičevo stranko. Na to so sklicali v šolo veliko republikansko
prilik?o je porabil Jožef Rakovec z Javornika, ki se je vtihotapil v ne-razsvetljeno druge) sobo, v kateri je ukradel in odnesel okoli 37.000 kron denarja. Kristanovi so tatvino precej naznanili orožnikom v Kranju, katerim se je posrečilo, da so ugotovili, da je bil tat Rakovec, ki je skril denar na razrfih krajih ; orožniki so našli 336.432 kron, med denarjem je bilo za 7429 kron kovanega denarja. Rakovca so zaprli.
Napad. — S kolom je bila napadena in na glavi poškodovana* 57-letna Marija Župec iz Iške loke.
Po plesni zabavi. — Fantje s Šen-turske gore in od Sv. Lenarta se gledajo že precej časa po strani. Neko popoldne, ko so fantje plesali. je plesal France Jagodic od Sv. Lenarta z Rebernikovo Tončko s Šenturske gore, kar dvema fantoma s Šenturske gore ni bilo všeč in so se fantje pričeli prerekati in Iclofutati. Jože Jagodic je udaril Franceta Jagodica po glavi in ga
zborovanje, odstranili sliko kralja Petra in slovesne} proglasili novo republiko. Na veliko presenečenje vseh pa so se drugo jutro pojavili v vasi orožniki in polovili najhujše kričače. Tako je bil konec republike. —
Avtomobilska vožnja Maribor — Gornja Radgona. Že delj časa se govori o ^avtomobilski zvezi med Prekmurjem iri Mariborom. Brez dvoma je taka zveza v sedanjih prometnih razmerah zelo potrebna. — Kljub temu pa je vprašanje, ali bi moglo podjetje nastaviti tako ugodne vozne cene, da bi se promet z avtomobilom izplačal. Slišimo, da se je za to zvezo zanimala Jadranska banka in se že pogajala z okrajnim zastopom v Št. Lenartu. Ker pa je ta zahteval, da mora avtomobilsko podjetje plačati polovico vseh stroškov za vzdrževanje okrajne ceste in napraviti na vsaka 2 km izogibališče, so se pogajanja razbila.
Se
BENJ. BASKERV1LLE, D.D.S.
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom.
Njegov urad je na:
2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.)
Phone: Canal 5426.

533

1


Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
" Vsem se priporočam.
NenfeeR
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
t
PHJONE: CANAL 2534.
6=
I
EE
I
33
zdravljeni in na svidenje!
Ob tej priliki se želiva tudi zahvaliti tvrdki Zakrajšek, and Cešark za točno postrežbo, ker sva bila v teku 24 ur preskrbljena s potnim listom in vsem kar je bilo potrebno za odhod. Zato to tvrdko tudi drugim rojakom priporočava, ker sva sprevidela, da stori za svoje potnike vse, kar je mogoče.
Loujs Komedar in Anton Baraga.
Predno zapustiva suho zemljo in se podava na široko morje se še enkrat zahvaljujeva vsem prijateljem v Clevelandu, ki so naju spremili na postajo, pred vsem Martin Ro-gel-u in njegovi ženi. Vsem lepa hvala.
PRISELJEVANJE.
V kljub temu, da so nekateri naši "vse-vedeži" že več mesecev -begali ljudi s trditvijo, da bo s 4. marcem priseljevanje ustavljeno, naj poudarimo, da je 4. marec za nami a nove naselniške postave še vedno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je še stara postava1 v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj mesecev, ako več ne. Naši rojaki imajo toraj še vedno dovolj prilike, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila. *
DENAR.
Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost dolarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni resnična, ni opravičena, temveč umet-
Rojakom, ki so namenjeni v sta- no vzdržana in vsled tega ni trajna
1 . .	-	*	Pr> nacpm mnanin Hn U. _____i____
ri kraj, priporočava to tvrdko, s katero midva potujeva, to je Zakrajšek and Cešark. Midva sva bila pri iazno sprejeta- in dobro postrežena in zadovoljna odhajava na parnik.
Končno kličeva vsem rojakom sirom Amerike: Z Bogom in na svidenje.
VINKO ARBANAS
Po našem mnenju dolar ni več vreden kakor 40 jugoslovanskih kron. Kolikor dobimo zanj več, dobimo takorekoč "za šenk'\. To nenaravno in neopravičeno razmerje se ne more vzdržati. Krone skoro ne morejo biti cenejše kakor so. Ako Vam je na tem, da se okoristite s sedanjimi cenami, tu imate svoj " chance", ne zamudite ga.
Ni imamo izvrstne direktne zveze s starokrajskimi denarnimi zavodi in Vam zato lahko točno postrežemo CVETLICAR IN PRODAJALEC bodisi, da hočete poslati denar na ka-vsakovrstnih	ko osebo ali pa, da ga naložite v kak
CVETLIC IN ROŽ zanesljiv denarni zavod. V tem slu-T . .	* čaju Vam mi preskrbimo hranilni
Izvršujem vsakovrstne pogrebne knjižico in do tlej, da dobite Vi hra-vence. Pri men, dobite najlepče Jop- nUno knjižico v roke, smo mi odgo-ke za zemtovanje m druge slavnost- VOrni za denar. Naše cene so vedno
med najnižjimi.
Za vse drugo se obrnite na slovensko banko:
Zakrajšek & Cešark,
70 — 9th Ave., NEW YORK, N. Y.
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago.
ne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, II?. Phone: Canal 4340.
j.
* * * + * + * + + * + * + * * + * * * * * + + + +
ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ?
. TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi sirom Amerike> da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam
ne bo naredil prošnje (affidavit)' za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
' JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.)
CHICAGO, ILL.
1849 W. 22nd ST
& * * * *
SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O
On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite Vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo.
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.

SLUŽBO DOBI Pošteno dekle,
ki bi opravljalo hišna dela.
Mrs. Kalom, 3612 Dough las Blvd.
DVA POSESTVA NA PRODAJ
v Zagradcu pri Starem Trgu.
Razen večjih hiš in lepega gospodarskega poslopja polje, obširni gozdovi in vinogradi v Mavrilinu.
Za pojasnilo se obrnite na Mrs. Lucija Kure, 1849 Allport St., Rear, Chicago, 111., ali pa na Ivana Mihel-čič, trgovca v Starem Trgu pri Kočevju.
tt**************************^
POZOR!	POZOR!
PRODA SE GROCERIJA
blizu nove Slovenske šole in Narodnega Doma, ki se postavi v kratkem. Lepa prilika za podjetnega Slovenca, posebno za mesarja. Trgovina je prostorna, ter je rent sedaj še zelo nizek. — Pisma naslovite na "Lepa prilika", cf. Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.



i - SiS' '>'-■
"EDINOST"
Meta je prebledela in povesila oči, da se ne bi nehote spogledala z Janezom in zbudila v njegovem srcu težke slutnje ali celo ovadila skrivnosti, ki jo bo izvedel siromak gotovo sam prezgodaj.
Janeza, pa je pretreslo ime ljubljene sestre po vsem telesu in kar stemnilo se mu je pred očmi pod grozno slutnjo. Prisiljeno se je zasmejal in pogledal po obrazih, če bi videl kje zapisano potrditev svoje sumnje. Samo na enem obrazu jo je bral, kakor se mu je zdelo, in z novo mrzkostjo mu je napolnila dušo misel, da si upa kdo sumničiti njegovo sestro ali le slutiti kaj podobnega. Niti samemu sebi ni odpustil takšnega natolcevanja, kakor hitro se je zavedel. Delal se je ravnodušnega ; toda ni se mu spešilo in na glasu se je razodeval notranji nemir. Zavest' razburjenja pa ga je razburjala še bolj, ker se mu je zdelo, da ova j a sam svoje slutnje.
Mati je sklenila roke in vzdihni-la, da se godi tako, kjer je izginila vera.
Janez pa se je jezil na glas, da ga ne bi izdajalo molčanje, na hujskače, ki bi jih ugnal on hitro, ako bi imel deset odločnih tovarišev. Neljubo mu je bilo, da mu ni nihče u-govarjal; najrajši pa bi bil ostavil družbo; toda ni si upal. Kaj si bodo mislili, če odide! Morda bodo steknili glave skupaj in ugibali in Meta, ki gotovo ^sliiti in sumi ali celo ve, ta bo namigovala in pripovedovala in obrekovala. O, same ne sme pustiti družbe.
Težko je pričakal Janez, da so se vendar že vzdignili spat. Za razburjeno glavo pa ni zrahljana nobe na postelja. Janez je preobračal na ležišču trudno telo in se boril z mislimi, ki so silile vanj, kakor se o-teplje in beži pred srditimi osami nepreviden deček, ki jim je razdrl ponevedoma osišče. Oh, vedno nove težave in sitnosti brez konca in kraja! Komaj se je bil nekoliko privadil novemu delu in novemu živ-
ljenju, komaj se mu je bila priljubila Jemčeva družina toliko, da se mu je zdela prijetnejša tesna delavska hišica od prazne domače, ki mu je bila kakor izumrla z materino smrtjo: že ga je vznemiril zopet in spomnil domačih nadlog prihod Ko-sove Mete. In komaj se je bil z njo pogovoril in jo prepričal, da se je z razmerami izpremenilo razmerje; komaj se je sprijaznila ona z mislijo, da ji ni dolžan on nobenih posebnih ozirov: že prihaja nova stiska nad ubogo, od vednega nemira utrujeno srce. In Bog ve, kaj vse ga še čaka. A naj pride nadenj, kar hoče, domov ga ne spravi, domov ne. V.
Gospoda v Javorju pa »ni čutila, da bi se krajšali dnevi. Zdeli so se ji vedno daljši. Naravno. Psa pesto-vati se naveliča človek, izDrehod preseda brez zabavne družbe, branja je kmalu dosti in jesti in piti se ne more črez gotovo mero; kaj naj sc počenja ves ljubi božji dan !
Prvi teden so izpolnila dolgi čas vsaj obiskovanja sosedov. Toda stranko, ki te obišče ali ti vrne o-bisk, obiraš en dan, dva; potem je zabave konec, in kaj potem! Oh, kratkost življenja našega je dolga!
Dame niso prikrivale svoje nezadovoljnosti. Kadar 30 sedele za mizo, je bilo slišati izza polnih krožnikov vzdihovanje in stokanje in demonstrativno zehanje. In, neznosno! Gospod Klepš, ki je zamišljen iedel svojo juho, se niti zmenil ni za to.	^
"Jeseni na deželo!" se je pikro smehljala gospa. "To je novo in zanimivo in nezaslišano. Čudaštvo -e nam je posrečilo izborno. Niti misliti si ne upam, kako govori o nas ves lepi svet, ki se je že vrnil v mesto. Res, duhovita, genialna mi-
sel r
"Oh, škoda", je zehala hčerka, "da je človeku odrekla narava zimsko spanje! Kako prijetno bi bilo v Javorju zaspati o Vseh svetih in se prebuditi o Veliki noči!"
Klepš je tolažil, da pride kmalu mladi gospod ^fosterih, in omenjal, koliko ljudi da živi zadovoljnih v tem kraju.
"Slab okus, papa", je dejala Ber-ta, "slab okus".
"To so ljudje", je razlagala gospa, "ki niso prišli nikdar iz domačega kraja. Naravno je, da ne hrepene po tem, česar ne poznajo; čudno pa, da nas ti primerjaš z njimi. &dor nima pomočkov za boljše življenje, se mora zadovoljiti s tem, kar ima; pri nas bi bila malopotrebnost nespametna, pokora starega Tantala, ki trpi glad in žejo poleg jedi in pijače".
t Klepš je vstal od mize in šel. On ni poznal dolgega časa. Bral, pisal, jračunil, premišljeval je od jutra do večera. Kratek odmor mu je bilo edino razvedrilo i ntudi tak odmor je porabil v zadovoljno preračunja-nje posrečenih špekulacij in pričakovanih dobičkov. Kar je bilo pridobljeno, ni prišlo več v poštev; z denarjem je rasel pohlep, ki je dušil naravno misel, čemu da zbira pravzaprav. ko ima več, nego bi mogel potrošiti s svoio družino, in kakšen užitek da mu daje denar. Od vednega razburjanja mu je bilo oslabelo srce, ki 'ga je ponoči časi s tako silo butilo pod rebra, da je kar planil iz rahlega spanja, in želodec, kakor da bi se hotel maščevati nad udi, ki so se bili za časa Menenija Agripa za-rotili in uprli proti njemu, ta je kljuboval, trmast in uporen, najboljšim zdravnikom. A glava se ni ozirala ne na srce, ne na želodec, glava ni
mirovala; naprej in naprej je izpeljevala ali izpreminjala po razmerah stase načrte ali snovala nove, da ne bi usehnili stari viri dohodkov, da bi se napeljali še novi.
Tvornica je* delala izborno. Pomnožila so se bila naročila, pomnožilo število delavcev. Toda kaj, ko ni svetlobe bre^ sence! Čim več je dela, tem bolj čutijo delavci, kako da so potrebni, čim več ji hje, tem bolj se zavedajo svoje moči, tem o-blastneje nastopajo, kakor da bi vedeli, da se boje ljudje navadno le onega, ki more škodovati in je tudi pripravljen škodovati.
Tako se je bal gospod Klepš, da se ne bi delo oviralo ali ustavljalo. V prometu je bil tir uglajen in zapreke odstranjene; a delavci, delavci ! Na stroj se človek zanese, na človeka ne. Dobro bi bilo zgraditi
še par delavskih hiš, ki bi pri najemnike na tvornico; še boljš še cenejši pomoček pa bi bil, če se povzdignile med delavci druži ske razmere.
Gospod Klepš je obiskal gospoda. I župnika, podaril dvajset kron za cerkev in začel govoriti o delavskih razmerah ; kako da ga boli srce slišati o divjih zvezah. Župnik je prikimal in mu stisnil roko. Z ostrimi besedami je obsojal Klepš svobodno ljubezen, ki vzame ženski svobodo, moškemu ljubezen in otrokom srečo dobre vzgoje.
"Kako more biti svoboden, kdor je suženj strasti!" je dejal. "Kje se more govoriti o ljubezni, kjer ni spoštovanja!" je modroval. "V pravem zakonu", je pristavil, "so otroci božji blagoslov, v divji zvezi neznosno breme".	(Dalje prih.)
VSI NE ZNAJO HITRO OBOGATETI.
Vsa umetnost ameriškega trgovskega uspeha obstoji v tem, da znajo ameriški trgovci vedno na nov način svet opozarjati nase. Kdor ne zna vzbujati pozornosti, ne bo nikoli imel velikih uspehov. Z malimi cen-V! ako jih znamo prav obrniti — si zamoremo prav veliko pridobiti. Velikansko omejenost kaže tisti trgovec in podjetnik, ki se boji izdati par centov za oglase. Ne zaveda se, da bi mu bili bogato povrnjeni, saj vedro na novo opozarjajo občinstvo, naj kupuje pri njem.
Slovenski trgovci in podjetniki v Ameriki! Lepo priliko za uspešne
oglase Vam nudi velikonočna številka "Edinosti". Ako se oglasi sploh kdaj splačajo, potem bodite sigurni, da se bodo splačali sedaj! Ne zamudite lepe prilike in nam nemudoma pošljite svoje oglase! S tem boste podpirali v resnici dobro, pravo katoliško podjetje, ki Vam bo šlo na roke v vseh ozirih, na drugi strani pa boste imeli tudi sami dobiček. Malenkostni stroški Vam bodo povrnjeni z bogatimi obrestmi. "Edinost" ni razširjena samo po Clevelandu in Chicagi, temveč po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki.
Opozarjamo Vas, da bomo velikonočno številko tiskali nekoliko, prej, zato nam nemudoma odgovorite!
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJ AČ
«317 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O.
CENIK KNJIG.
ki smo jih ravnokar prejeli i z stare domovine. Poučne, zabavne in razne druge knjige.
DR. 0HLEND0RF0YA ZDRAYILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
»e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast 2 in proti izpadanj* las. Alpenpomada za brke in brado; ( kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstra- 1 nim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru- | slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma g naturni. Rane. opekline, potne noge in za druge bolez- g ni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, po- 3 šliem Vam iih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsa- § komur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi | velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —
g	JAKOB WAHCIC . I
j 6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
Amerika in Amerikanci ..........$2.50
Vojska na daljnem vzhodu, slikanfi 1.50
Vojska na Balkanu, s slikami...... 1.50
Vrtec, mladinska knjiga s slikami.. 1.50
Oliver Twist, vezano .............. 3.00
Stepni Kralj Lear, povest.......... 1.00
Straža, povest ..................... 1.25
Zgodbe Napoleonskega Huzarja..*. 1.25
Ivan Tavčar, povesti, vezano ...... 1.50
Pravila za oliko .................. 1.00
Skrivnost najdenke ................50
Poezije Franceta Prešerna ........ 1.00
Rodbina Polaneških, roman, vezano,
Korejska brata, povest, Rev. Spilman .50 Preganjanje indijanskih misijonarjev, Rev. Spilman ...............50
Mlada mornarja, Rev. Spilman.....35
Valentin Vodnik, prvi slovenski pes-
nik .....-..........................
Vzorniki prvega sv. Obhajila ...... 1.00
Peter Rokodelčič, povest .........75
Mladost, korotanska povest ...... .50
Alešovec, Kako sem se jaz likal.
Povest slovenskega trpina ...... 1.50
Vodnik marijanski ....................j qq
Žel isca v
728 strani ......................4.00 - • •
Naša zdravila ..........................................:	ali Poganstvo in krst


3E
"3=

POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH
1828 West 22nd Street	"Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, I1L	te vedno štev. Canal 5889."
1.25
1.50
125 •50 1.25
Fran Levstik, poezije . r............ iD JaromiI' Pravljica
Kobzar, povest ................... 1.00
Doktor Zober, izviren roman...... 1.25
Sosedov sin, spisal Jos. Jurčič...... 1.00
Jos. Jurčič, Spisi, IV. zvezek ...... 1.25
Nasveti za hišo in dom............ 125
Petelinov Janez .................. 1.25
S. Gregorčič, poezije .............. 1.00
Martin Krpan, za mladino ........ 1.00
Gospodinjstvo ......•............. 1.50
Trenutki oddiha, povesti...........75
Slovenski pravopis ...............75
Kratka zgodovina slovenskega slovstva ............................
Kraljica mučenica, zgodovinski roman ............................
Večeri ob Lemanu ................ 1.00
Fran Erjavec, Izbrani spisi, povesti 1.25 .F. S. Fin ž gar, Pod svobodnim soln-
I cem ........................
Bob za mladi zob, pesmi za mladino
Taras Bulba, povest .............
Angeljček, za mladino ............ 1.00
Sisto e Šesto, povest .............75
Kraljestvo čebel, mladinski spis.....75
Vojska in mir, misli seljskega modrijana ........................ __ ^ '75
Umni kmetovalec ..................
Poljedelstvo ..........».. ...........50
Bisernice, Ivan Šašelj ............ 1.00
Na potu v večnost, nabožna knjiga.. 1.00
Venec slovenskih povesti .......... 1 00
Zlatokopi, Spilman ............... [50
Iz moje celice, M. Elizabeta ...... 1.00
Stoletna pratika ...................
Naša pota, kulturna-politična predavanja ..............................
Nebo žari, pesmi ..................
Prihajač, povest ................... 1oo
Francoska slovnica ................50
Zlpčin v Sarajevu ...........|.....50
Pegam in Lamberger, povest.......75
Država brez Boga ......j..........50
Slovenski Sadjar .............. IOO
Nj iva, spisal Rev, Meško...........25
Knjiga o lepem vedenju, vezana____2.00
Austrijska ekspedicija..............50^.
podobah ...................
Podrobni načrt za poučevanje vero-
Luka .......................... .25
. 75
zvennjaku, knjiga s podobami za
otroke ......................... I OO
Knjigovodstvo ................... 1.50
Slovensko-hrvatski katoliški shod,
J9i 3 ..........................1.50
Spolne bolezni .................... 1.00
Črna Gora, pripovedna pesem...... .25
Temelji krščanstva, Dr. Svetina.....75
Kateheze za prvence ...............75
Dore, povest .......................75
Don Kišot iz La Manhe ...........35
Povestice, Tagore ......•...........45
Na valovih južnega morja pripovedka ...............................35
Boy, krasen roman, spisal A. Kalan I.50
Zvesti sin. povest .................50
Patria, povesti iz irske junaške dobe .50 Cvetje na poti življenja, krasne poezije, M. Elizabeta .............. 1.00
Barvaste črepinje, povesti .........50
Pravoslavje, spisal Dr. Grivec.....75
Vstajenje, povest...................50
Odiseja, povest ....................75
Kazaki, povest ................... 1.00
Na različnih potih, povest .........45
Narod, ki izumira .................45
Sv. Cirif in Metod ...............50
O rož novi spisi ....................50
Svetobor. povest .................. 1.00
Malo življenje, Dr. Detela ........ 1.00
Dve sliki. Rev. Meško.............75
Šotor Miru, poezije ...............75
Dedek je pravil, pravljice .........75
Cesar Maks in Mehika ............ .25
Car in tesar, pripovedka ...........35
Tri povesti grofa Leva Tolstega.....75
Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska
povest .....'..................... 1.00
Hudo brezdno, povest . 4...........75
Juan Miseria, povest .............. 100
Bitka pri Visu .....................75
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali ppštnih znamkah, vseh cenah vračunjena.
Poštnina je pri
Pisma naslavljajte:
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
T'B	<—
"S"
■fevJli