OD NOTRANJIH ZADEV DO VARSTVOSLOVJA – ZGODBA O NASTAJANJU IN RAZVOJU FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE Uredniki Andrej Sotlar, Anja Zahirović, Maja Modic, Barbara Erjavec Fakulteta za varnostne vede OD NOTRANJIH ZADEV DO VARSTVOSLOVJA – ZGODBA O NASTAJANJU IN RAZVOJU FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE Uredniki Andrej Sotlar, Anja Zahirović, Maja Modic, Barbara Erjavec SEPTEMBER 2023 Naslov Od notranjih zadev do varstvoslovja – zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede Uredniki Andrej Sotlar, Anja Zahirović, Maja Modic, Barbara Erjavec (vsi Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Jezikovni pregled Barbara Erjavec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Deidra Jovanovic s.p., Grafično oblikovanje in marketing Tehnično urejanje Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje Deidra Jovanovic s.p., Grafično oblikovanje in marketing Univerza v Mariboru Založnik Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Univerza v Mariboru Izdajatelj Fakulteta za varnostne vede Kotnikova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija https://fvv.um.si, fvv@um.si Izdaja Prva izdaja Vrsta publikacije E-knjiga Dostopno na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/807 Izdano Maribor, september 2023 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND). Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 378(497.4Maribor)(082)(0.034.2) UNIVERZA v Mariboru. Fakulteta za varnostne vede (Ljubljana) Od notranjih zadev do varstvoslovja - zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede [Elektronski vir] / uredniki Andrej Sotlar ... [et al.]. - 1. izd. - E-publikacija. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2023 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/807 ISBN 978-961-286-776-8 doi: 10.18690/um.fvv.7.2023 COBISS.SI-ID 162411523 ISBN 978-961-286-776-8 (pdf) ISBN 978-961-286-777-5 (trda vezava) DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.7.2023 Cena Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Sotlar, A., Zahirović, A., Modic, M. in Erjavec, B. (ur.). (2023). Od notranjih zadev do varstvoslovja Citiranje – zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.1890/um.fvv.7.2023 Kazalo Brez preteklosti ni prihodnosti 9 Pogled kronistov 11 Zgodba o fakulteti 13 Razvoj študijskih programov 41 Značilnosti raziskovalne dejavnosti 63 Študent naj bo 79 Knjižnica 87 Strokovne službe 91 Insignije 95 Naš dom 107 Seznam zaposlenih 1973–2023 111 SBrez preteklosti ni prihodnosti Stavba fakultete nas že od vsega začetka gostoljubno sprejema in nam ponuja priložnost za osebno in strokovno rast, srečevanje s študenti Spominska publikacija proslavlja izjemno in obujanje spominov. Žal je po dolgih letih pomemben mejnik Fakultete za varnostne vede prilagajanja v izobraževalne in raziskovalne namene Univerze v Mariboru – petdeset let delovanja, utrujena. Zato načrtujemo in se pripravljamo na ustvarjanja, izobraževanja, raziskovanja in deljenja njeno celovito obnovo in nadgradnjo. Priprave znanja. na izvedbo potekajo, pojavljajo se izzivi, ki nas še bolj utrjujejo v zavedanju, da novi dom nujno Ob tej priložnosti se oziramo nazaj in se potrebujemo. Z njim bo Fakulteta za varnostne zahvaljujemo vsem, ki so s svojim trudom, znanjem vede dobila tudi simbol svojega statusa: veliko, in predanostjo soustvarjali našo zgodbo, hkrati svetlo in moderno zgradbo – prav takšno, kot si jo pa omogočili, da na današnjih trdnih temeljih z po petdesetih letih služenja družbi in državi tudi optimizmom zremo v prihodnost. Začetki naše zasluži. fakultete segajo v leto 1973, ko so naši predhodniki s polno mero poguma in zagnanosti sprejeli izziv, Ko se ozremo v prihodnost, vidimo mnoge izzive, da ustvarijo ustanovo, posvečeno izobraževanju, s katerimi se bomo soočali. Svet se spreminja raziskovanju in napredku v varnostnih vedah. s svetlobno hitrostjo, tehnologija nas obdaja Skozi desetletja smo prehodili dolgo pot, prežeto na vsakem koraku in s tem prihajajo tudi nova z vzponi in padci, a vseskozi smo vztrajali in se tveganja in grožnje. Naša fakulteta ima priložnost razvijali v skladu s potrebami družbe ter vedno ostati gonilna sila v raziskovanju in razvoju novih novimi varnostnimi izzivi. znanj, ki bodo prispevala k večji varnosti in stabilnosti v družbi. V spominski publikaciji so zapisane zgodbe, ki so soustvarjale našo fakulteto. Od dolga leta Prihodnost je polna priložnosti. Naša naloga je, da enega študijskega programa do širokega spektra ohranimo zagnanost, inovativnost in znanstveni interdisciplinarnih programov, ki jih ponujamo duh, ki so nas vodili skozi preteklost. Le tako bomo danes. Od prvih pionirskih raziskav, ki so odstirale kos izzivom prihodnosti in ostali odgovorni do nova obzorja v varnostnih vedah, do izjemnih družbe, ki nas potrebuje, zakaj le varna družba je dosežkov naših raziskovalcev, ki nas postavljajo na uspešna družba! zemljevid mednarodne znanstvene scene. Danes je Fakulteta za varnostne vede priznana institucija, Ob praznovanju petdesetletnice Fakultete za ki izobražuje nove generacije varnostnih varnostne vede se zahvaljujem in čestitam strokovnjakov, soustvarja sodobno varnostno kronistom, ki so zapisali spominsko monografijo, kulturo in sodeluje pri oblikovanju varnostne vsem, ki ste prispevali k razvoju naše fakultete politike. V naših predavalnicah in hodnikih vlada v preteklosti, vsem, ki ste del njene sedanjosti, ustvarjalno vzdušje, kjer se študenti učijo od in vsem, ki boste z nami soustvarjali njeno najboljših profesorjev in raziskovalcev, prejemajo prihodnost. Skupaj smo močnejši, skupaj bomo znanje in veščine ter se pripravljajo na izzive, ki jih oblikovali boljšo in varnejšo prihodnost in skupaj prinaša sodobni svet. se bomo veselili prihodnjih dosežkov fakultete. Igor Bernik, dekan 9 ZPogled kronistov fakulteta so tudi mnogi drugi, ki skrbijo, da lahko prvi normalno študirajo in jim drugi nemoteno prenašajo znanje. Zato smo predstavili tudi knjižnico in druge strokovne službe ter posebej izpostavili pomembnost institucije tajnika Zgodovina Fakultete za varnostne vede in njenih fakultete, kot stebra zakonitosti in stabilnosti predhodnic je tako zanimiva, da se je zgodba, ki je fakultete. pred vami, pripovedovala kar sama od sebe. Treba jo je bilo samo še zapisati. No, skorajda. Zgodbo Akademski prostor je tudi prostor simbolike, so vendarle pripovedovali številni sodobniki in ki jo najbolje poosebljajo akademske insignije. soustvarjalci njenega razvoja, na nas, kronistih, Zato smo se odločili, da poglavje namenimo pa je bilo, da smo jih znali vprašati prave stvari. In tudi insignijam dekana in predstavimo nastanek upamo, da smo jih. ter pomen dekanske toge in verige skozi oči oblikovalk. Podobno smo storili s predstavitvijo Zgodbo o petdesetletnem razvoju fakultete smo stavbe, v kateri deluje fakulteta. Prav nič nam ni zgradili na osnovi pričevanj direktorja Oddelka za bilo podarjeno, dekani so se morali vedno boriti notranje zadeve pri Višji upravni šoli (Pavle Forjan) za pridobivanje ustreznih prostorov in njihovo in osmih dekanov (Peter Jeglič, Boris Žnidarič, opremljenost, sedaj pa smo prišli tako daleč, da Anton Dvoršek, Tomaž Čas, Milan Pagon, Darko smo lahko predstavili, kakšna bo stavba fakultete Maver, Gorazd Meško, Andrej Sotlar), ki smo po prenovi. jih po potrebi dopolnili s podatki iz drugih virov. Razen pri zadnjem dekanu, smo od preostalih Spominsko monografijo zaključuje seznam že imeli pisne zapise, pripravljene za predhodne zaposlenih na Fakulteti za varnostne vede in spominske publikacije. Nekatere dekane smo njenih predhodnicah med letoma 1973 in 2023. prosili še za dodatna pojasnila, zelo koristna je bila Po razpoložljivih podatkih je bilo v tem obdobju tudi razprava, ki smo jo imeli ob promociji zbornika na fakulteti v celoti ali delno zaposlenih 135 oseb. o petdesetletni raziskovalni dejavnosti fakultete. To so bili nosilci razvoja institucije, ki pa so jim Poglavji o študijskih programih in raziskovalni pomagali tudi številni zunanji honorarni sodelavci dejavnosti temeljita prav na prispevkih tega z drugih fakultet in iz prakse. Verjamemo, da jih je zbornika. bilo vsaj še enkrat toliko! Fakulteta za varnostne vede se od drugih fakultet Nam, ki smo si nadeli ime kronisti, je bilo v veliko razlikuje tudi po razvoju študentske populacije, čast in veselje zapisati najpomembnejše, kar se saj je bila šola dolga leta namenjena samo je v zvezi s Fakulteto za varnostne vede zgodilo delavcem Republiškega sekretariata za notranje v petdesetih letih. Zagotovo obstaja še nešteto zadeve, študij pa je bil organiziran »iz dela«. Šele zgodb in nešteto podatkov, ki bi si zaslužili sredi devetdesetih let je šola postala popolnoma ovekovečenje, a če kdo, potem se v akademskem odprta za vse kandidate, ki so izpolnjevali razpisne svetu zavedamo, da obstajata samo dve knjigi: pogoje. Občutke študentov smo zato predstavili popolna in tista druga – dokončana! Hvala vsem v njihovih petih pričevanjih v petih različnih in vsakomur, ki ste nam pri tem pomagali. obdobjih razvoja fakultete. Kronisti Ko pomislimo na fakulteto, po navadi najprej Andrej Sotlar, Anja Zahirović, Maja Modic in pomislimo na študente in profesorje. Toda Barbara Erjavec 11 Zgodba o fakulteti* D Sedemdeseta leta 20. stoletja Družbeni (pod)sistemi za uspešno delovanje in razvoj potrebujejo ustrezno izobražene in usposobljene kadre. Z varnostnim sistemom ni nič drugače. Pravzaprav so tu tovrstne potrebe še večje, saj imajo organizacije za zagotavljanje varnosti pristojnosti in pooblastila, s katerimi posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Zato morajo biti zaposleni v teh organizacijah ne le strokovno podkovani, temveč tudi vzgojeni v duhu zakonitega, legitimnega in humanega ravnanja. Vse to in še več velja tudi za vodstvene in vodilne kadre. Slovenija, ki je bila vse do leta 1991 del Jugoslavije, je relativno pozno, a v luči kasnejših osamosvojitvenih teženj še pravi čas vzpostavila izobraževalni sistem za vodstvene delavce organov za notranje zadeve. Kot se spominja Pavle Forjan, so vodilni v takratnem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve namreč uvideli, da izobraževanje za potrebe slovenske policije zunaj Slovenije (npr. na Višji šoli za notranje zadeve v Beogradu) ni ustrezno, saj so bili tam predvsem pravni predmeti prilagojeni zakonodaji republike Srbije, ki se je razlikovala od zakonodaj drugih republik. Tako centralistično naravnan študij zato ni mogel biti v interesu drugih republik, katerih PAVLE FORJAN, DIREKTOR ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI zakonodaja se je zelo hitro razvijala in razlikovala VIŠJI UPRAVNI ŠOLI V LETIH 1973–1980 v urejanju posameznih pravnih zadev. Zato je bila sprejeta odločitev, da se tudi v Sloveniji vzpostavi višješolski študij za področje notranjih zadev. Glede na takratno zakonodajo, ko je bilo mogoče višje ali visoke šole ustanavljati le z zakonom, so * Poglavje temelji na izpovedih dekanov v Sotlar in drugi (2013), ki so jim dodana nova pričevanja in aktualni podatki. 13 poiskali rešitev, po kateri je bil leta 1973 na Višji Jeseni leta 1973 je začela s študijem prva generacija upravni šoli, kasnejši članici Univerze v Ljubljani, študentov notranjih zadev. Danes to štejemo kot ustanovljen Oddelek za notranje zadeve, katerega začetek študija varstvoslovja in obeležujemo kot direktor in s tem predhodnik kasnejših dekanov dan Fakultete za varnostne vede. Na začetku so se je postal izkušeni delavec kriminalistične službe na šoli izobraževali predvsem operativni delavci s in Republiškega sekretariata za notranje zadeve področja javne varnosti in delavci službe državne Pavle Forjan. varnosti, kar se je odražalo tudi v predmetniku in izboru predavateljev. Splošne pravne predmete so Šlo je za zanimivo rešitev izobraževanja, kjer je Višja tako predavali profesorji Pravne fakultete Univerze upravna šola opravljala formalnosti, kurikulum, v Ljubljani, kazensko pravo predavatelji s sodišča in izbira predavateljev in študentov, financiranje idr. tožilstva, ostale splošne predmete profesorji Višje pa je bilo v pristojnosti Republiškega sekretariata upravne šole, strokovne predmete pa predavatelji za notranje zadeve. Pri tem moramo omeniti iz vrst operativnih delavcev Republiškega veliko pomoč vodilnih na Višji upravni šoli in Pravni sekretariata za notranje zadeve. Ko je diplomirala fakulteti Univerze v Ljubljani. Tudi v kasnejših letih prva generacija, je postalo jasno, da bo šolanje in desetletjih je bila pomoč predavateljev z drugih obstalo. In ne samo to – s Pravno fakulteto je bil fakultet zelo pomembna za razvoj fakultete, sklenjen dogovor, ki je omogočal, da so diplomanti pri čemer velja omeniti vsaj še Fakulteto za višješolskega programa lahko nadaljevali študij sociologijo, politične vede in novinarstvo (sedanjo na takratni drugi stopnji na Pravni fakulteti in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani), pridobili diplomo univerzitetnih diplomiranih v zadnjem desetletju in pol pa Fakulteto za pravnikov. Mnogi izmed njih so v kasnejših letih elektrotehniko in računalništvo Univerze v in desetletjih prevzeli najodgovornejše funkcije v Mariboru. Ni bilo dovolj, da je šola spoštovala policiji in Ministrstvu za notranje zadeve. zakonodajo s področja visokega šolstva – visoki standardi so se zagotavljali tudi s sodelovanjem s širšim akademskim prostorom. DIREKTOR PAVLE FORJAN S SODELAVCI IN PRVO GENERACIJO ŠTUDENTOV ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE V ŠTUDIJSKEM LETU 1973/1974 14 Osemdeseta leta 20. stoletja V osemdeseta leta 20. stoletja je višješolsko izobraževanje za potrebe notranjih zadev vstopilo s pomembnimi izkušnjami, a vendar tudi s korenitimi institucionalnimi spremembami. Izobraževalno okrilje, ki ga je vse od začetka nudila Višja upravna šola, je bilo leta 1981 zamenjano z ustanovitvijo Višje šole za notranje zadeve. Za prvega dekana je bil imenovan Peter Jeglič (1981–1986), ki se spominja takratnih dilem glede prihodnosti tovrstnega izobraževanja. Kopja so se lomila predvsem okrog (strateškega) vprašanja, ali naj bo višja šola namenjena zgolj internim potrebam organov za notranje zadeve ali pa naj postane del širšega, javnega visokošolskega sistema. Na koncu je vendarle prevladalo stališče, da se mora Višja šola za notranje zadeve povezati v javni šolski sistem. V organizacijskem smislu je Višja šola za notranje zadeve ostala del Republiškega sekretariata za notranje zadeve, toda hkrati je postala članica Univerze v Ljubljani. Tako je že zelo zgodaj prevzela visokošolske standarde, ki jih je določala univerza, še posebej tiste, ki so se nanašali na obseg, vsebino in obliko izvajanja izobraževalnega procesa ter na pogoje za opravljanje izobraževalnega dela. Tudi to je PETER JEGLIČ, DEKAN VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE V LETIH pripomoglo, da se je fakulteta dve desetletji 1981–1986 kasneje lažje pridružila Univerzi v Mariboru kot polnopravna članica. Še pred začetkom prvega študijskega leta Višje šole za notranje zadeve je bila opravljena evalvacija študijskega programa. Opredeljena KOLEKTIV VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE LETA 1982 so bila specifična strokovna področja notranjih (RISBA: BORIS TROBEC) zadev, ki so narekovala vzpostavitev lastne predavateljske strukture. To je vodilo v načrtno podiplomsko izobraževanje zaposlenih, kar je kmalu pripeljalo do prvih lastnih habilitiranih visokošolskih učiteljev. Pojavili so se tudi zametki mednarodnega sodelovanja, sicer sprva v okviru tedanje Jugoslavije (npr. z višjima šolama za notranje zadeve iz Zagreba in Beograda ter fakulteto za varnost iz Skopja), kar je privedlo do skupnih posvetov in publikacij. Tako je bil leta 1984 v Ljubljani organiziran strokovni posvet, ki se ga je udeležila domala vsa tedanja strokovna in znanstvena javnost s področja varnosti iz slovenskega in jugoslovanskega okolja. »Pravo« mednarodno sodelovanje pa se je začelo konec 15 VIŠJA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE JE OD VSEGA ZAČETKA TESNO SODELOVALA S PRAVNO FAKULTETO UNIVERZE V LJUBLJANI. PREDAVATELJI PRAVNE FAKULTETE SO PREDAVALI NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE, DIPLOMANTI SLEDNJE PA SO LAHKO NADALJEVALI ŠTUDIJ NA DRUGI DODIPLOMSKI STOPNJI PRAVNE FAKULTETI. NA SLIKI: DEKANA PETER JEGLIČ IN IVAN KRISTAN osemdesetih, ko je Višja šola za notranje zadeve navezala stike z vodstvi visokih policijskih šol iz Wiesbadna in Münstra. V ta čas sodi tudi več obiskov izobraževalnih institucij varnostnih organov Republike Italije in Republike Avstrije. Sredi osemdesetih let je postalo jasno, da bo nadaljnji razvoj izobraževalne in strokovne dejavnosti Višje šole za notranje zadeve odvisen tudi od načrtne lastne raziskovalne dejavnosti. Za slednjo je bilo v tistih letih značilno, da je bila povezana z raziskovanjem v okviru magistrskega in doktorskega študija delavcev šole ali pa s sodelovanjem posameznikov pri večjih projektih, katerih nosilke so bile druge fakultete. Tako so predstavniki Višje šole za notranje zadeve sodelovali tudi v vsejugoslovanskem projektu s področja »splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite«, ki ga je v Sloveniji vodila takratna Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani. Takšni in podobni raziskovalni začetki so večali ambicije Višje šole za notranje zadeve na raziskovalnem področju. Pripravljena je bila idejna zasnova znanstvenoraziskovalnega dela šole, vključno z idejo po ustanovitvi raziskovalne enote (centra, inštituta). Žal pa je bila formalna ustanovitev raziskovalne enote realizirana šele čez leta, k čemur so prispevali tudi dokaj nasprotujoči si pogledi na (ne)potrebnost raziskovalnega dela na šoli. ŽE V OSEMDESETIH LETIH SE JE NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE RAZISKOVALO, ČEPRAV SE TO OD TAKRATNIH VIŠJIH ŠOL NI ZAHTEVALO. NAČRTOVANA JE BILA TUDI USTANOVITEV RAZISKOVALNE ENOTE. 16 V drugi polovici osemdesetih let je bila Višja šola za notranje zadeve nedvomno najvišja izobraževalna in raziskovalna enota organov za notranje zadeve. Takratni dekan Boris Žnidarič (1986–1990) poda naslednjo podobo šole v časih neposredno pred osamosvojitvijo Slovenije: Višja šola za notranje zadeve je izobraževala kadre za zahtevnejša in odgovornejša delovna mesta v milici (danes uniformirani policiji), kriminalistični službi, službi državne varnosti in v upravnih organih, zlasti za notranje zadeve. Sčasoma je šola postala odprta tudi za izobraževanje srednjega poveljniškega kadra Teritorialne obrambe in zaposlenih v zasebnih varnostnih službah ter v upravnih organih za obrambo. Temeljni obliki študija sta bili študij iz dela, kar pomeni, da so študenti že bili zaposleni, in študij ob delu. V prvo skupino so sodili študenti, ki so bili v svojem bistvu redni študenti, ki jim je tekla delovna doba, a je bilo njihovo »delo« dejansko študij. V drugo skupino pa so sodili študenti, ki so poleg opravljanja svojega rednega dela študirali v svojem prostem času, torej so bili klasični izredni študenti. Tako za redni kot izredni študij je bilo na voljo 60 mest v vsakem letniku. Ne samo izredni, kot bi pričakovali, tudi redni študenti so bili praviloma nekoliko starejši, saj so za seboj že imeli nekaj let delovne dobe, za nadaljevanje kariere pa BORIS ŽNIDARIČ, DEKAN VIŠJE ŠOLE ZA so potrebovali višjo izobrazbo. Praktične izkušnje NOTRANJE ZADEVE V LETIH 1986–1990 in motivacija študentov (plača, delovna doba in napredovanje po končanem študiju) so praviloma prispevali k resnemu študiju in uspešnemu zaključku šolanja. Poleg tega so imeli diplomanti možnost, da se po opravljenih diferencialnih izpitih neposredno vpišejo v 3. letnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Pedagoški in drugi strokovni kader je večinoma za notranje zadeve zaposlil doktor znanosti z izhajal iz operativnih in drugih služb organov druge fakultete, je začelo nastajati jedro domače za notranje zadeve. To je predstavljalo znanstvene strukture. določeno prednost, saj so predavatelji poznali organiziranost, delovanje in organizacijsko Višja šola za notranje zadeve je nadaljevala s kulturo organov za notranje zadeve, zato so lahko prirejanjem vsedržavnih znanstvenih in strokovnih predavanja podkrepili s praktičnimi primeri. posvetov, začela so nastajati prva učna gradiva Slabše je bilo s pedagoško-andragoškimi znanji, in monografije, kar je pomenilo začetek lastne vendar je bilo tudi to premoščeno, saj je večina izdajateljske dejavnosti. Seveda pa vse ni bilo predavateljev zaključevala podiplomske študije idealno, še posebej je to veljalo za prostore. in se habilitirala v ustrezne nazive visokošolskih Predavalnice, upravni prostori in kabineti so bili delavcev, skladno s habilitacijskimi pogoji Univerze nad restavracijo Doma Maksa Perca, v prostore, v Ljubljani. S tem so postopoma prevzemali tudi ki jih ima fakulteta danes pa se je Višja šola za nosilstva predmetov od zunanjih predavateljev. notranje zadeve širila postopoma. Od nekdanje Ko je doktoriral prvi delavec in se je na Višji šoli Šole za miličnike sta bila najprej pridobljena 17 V OSEMDESETIH LETIH JE BIL NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE VZPOSTAVLJEN SKROMEN KABINET ZA INFORMATIKO – ČETRT STOLETJA KASNEJE JE FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE MED PRVIMI V DRŽAVI ZAČELA RAZVIJATI PODROČJE INFORMACIJSKE VARNOSTI. prostora za knjižnico in kabinet za informatiko, v kasnejših letih pa se je preselila celotna šola. Tudi umeščenost Višje šole za notranje zadeve v Izobraževalni center organov za notranje zadeve včasih ni bila najboljša rešitev, saj so obstajale precejšnje razlike v pogledih med zaposlenimi v Kadetski šoli, ki je bila osrednja institucija znotraj Izobraževalnega centra, in v univerzitetno okolje vpetimi delavci višje šole. V kasnejših letih je Višja šola za notranje zadeve pridobila višjo stopnjo samostojnosti v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Višja šola za notranje zadeve je aktivno sodelovala tudi v razpravah o nadaljnjem razvoju takratnih višjih šol. V ta namen je bila oblikovana KOLEKTIV VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE Z GOSTI OB PRAZNOVANJU 15. OBLETNICE VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE posebna delovna skupina dekanov nekaterih ZADEVE LETA 1988 višjih šol, katere član je bil tudi dekan Višje šole za notranje zadeve. Višja šola za notranje zadeve pa ni samo izobraževala kasnejših vodstvenih in vodilnih kadrov za potrebe organov za notranje zadeve, ampak je tudi sama predstavljala kadrovski bazen za vodstvene položaje v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Kar nekaj predavateljev je tik pred osamosvojitvijo prevzelo najodgovornejše naloge v sekretariatu in policiji in jim lahko pripišemo precejšnje zasluge, da je bilo področje notranjih zadev dobro pripravljeno na osamosvojitev oz. da je uspešno delovalo v času osamosvojitvene vojne in neposredno po njej. ČASI, KO JE KRIMINALISTIČNI TEČAJ POTEKAL ŠE NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE: DEKAN BORIS ŽNIDARIČ PODELJUJE PRIZNANJA OB USPEŠNO ZAKLJUČENEM TEČAJU LETA 1990. 18 Devetdeseta leta 20. stoletja Anton Dvoršek, ki je bil dekan Višje šole za notranje zadeve v letih 1990–1993, se spominja, da je sprememba političnega sistema v Sloveniji prinesla kadrovske spremembe v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, kar je povzročilo, da je kar dobra polovica dotedanjega jedra predavateljev Višje šole za notranje zadeve, ki so skupaj oblikovali podobo šole v osemdesetih letih, prevzela vodilna mesta na kasnejšem Ministrstvu za notranje zadeve. K sreči sta od tam prišla dva habilitirana predavatelja in kmalu za tem še pet asistentov, tako da je bilo v študijskem letu 1992/1993 na šoli zaposlenih devet visokošolskih učiteljev (tretjina jih je imela doktorske nazive) in pet asistentov, ob tem pa je še enkrat toliko predavateljev prihajalo s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Tesna povezanost s Pravno fakulteto ni bila pomembna samo zaradi možnosti nadaljevanja študija za diplomante Višje šole za notranje zadeve na tej fakulteti, ampak je šoli zagotavljala tudi potreben ugled. Za pedagoški kader in študente je skrbelo tudi ne prav številno osebje strokovnih služb. Finančne in kadrovske zadeve so bile v rokah Ministrstva za notranje zadeve, ostalo delo pa je opravilo pet delavcev: ANTON DVORŠEK, DEKAN VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE tajnik šole, knjižničarka, referentka za študijske ZADEVE V LETIH 1990–1993 zadeve, informatik in tajnica dekana. SPOMLADI LETA 1990 JE V SLOVENIJI PRIŠLO DO VELIKIH POLITIČNIH SPREMEMB, KI SO NAPOVEDOVALE TUDI GLOBOKE DRUŽBENE SPREMEMBE. NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE SO ZATO DECEMBRA 1990 PRIPRAVILI POSVET IN OKROGLO MIZO NA TEMO VARNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH SPREMEMB. Z LEVE: ANTON GRIZOLD, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZE V LJUBLJANI, IGOR BAVČAR, REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA NOTRANJE ZADEVE, PETER JEGLIČ, VIŠJA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE, JANEZ PEČAR, PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI, IN SLAVKO DEBELAK, REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE. 19 To je bil čas, ko je na šoli potekal Projekt razvoja lastni statut, oblikovala organe šole ter artikulirala Višje šole za notranje zadeve do leta 2000. Cilj zahteve po ločenem zagotavljanju potrebnih projekta je bil, da se na osnovi proučitve potreb sredstev za svoje delovanje. Prvič se je pojavila po visokošolsko izobraženih kadrih v Ministrstvu potreba po izbirnih predmetih, ki bi zagotavljali za notranje zadeve in v zunanjih varnostnih več specifičnih strokovnih znanj posameznim strukturah oblikuje tak razvojni model višje oz. enotam policije (uniformirane, kriminalistične) in visokošolskega policijskega izobraževanja, ki upravnemu delu Ministrstva za notranje zadeve. bo po vsebini sodoben, racionalen, notranje Želje predavateljev na eni strani ter omejitve konsistenten ter fleksibilen do zunanjega okolja. glede obsega programa na drugi strani so privedle Ob tem naj bi bila proučena možnost vpisovanja do razmišljanj o potrebi po nadgradnji višje šole na študij tudi drugih kandidatov s končano peto v visoko šolo ali celo fakulteto. Takratni (skromni) stopnjo izobrazbe, brez zahtev po predhodni kadrovski potenciali so narekovali postopnost, praksi, torej zunanjih študentov. Pri tem so na Višji ki so jo na Višji šoli za notranje zadeve želeli šoli za notranje zadeve izhajali tako iz že opravljene zapolniti tudi z oblikovanjem dodatnih programov evalvacije izobraževalnega programa in izkazanih izpopolnjevanja (takrat je npr. že tekel t. i. potreb okolja zunaj Ministrstva za notranje »kriminalistični tečaj« oz. program za kriminaliste zadeve (Ministrstva za obrambo, zasebnega začetnike) in programom specializacije, ki je bil v varstva, lokalne samouprave). Strateškim načrtom kasnejših letih udejanjen, izkušnje pa uporabljene Višje šole za notranje zadeve pa ni šla na roko tudi pri oblikovanju magistrskega programa. diskrepanca med sistemsko zakonodajo s področja Spomladi leta 1993 je bil pripravljen Načrt prehoda visokega šolstva (v tistem času je šele nastajal Višje šole za notranje zadeve v visoko strokovno zakon o visokem šolstvu, ki je predvideval izločitev šolo, pri čemer so se pojavljale tako ideje o večji višjih šol iz visokošolskega sistema izobraževanja samostojnosti šole znotraj Ministrstva za notranje oziroma preoblikovanje višjih šol v visoke šole) zadeve kot celo o popolni osamosvojitvi, vendar in organizacijo Ministrstva za notranje zadeve, slednji možnosti vodilni na Ministrstvu za notranje ki je višješolsko izobraževanje opredelila le v zadeve, z izjemo nekdanjih zaposlenih na šoli, okviru delovanja Izobraževalnega centra organov niso bili posebej naklonjeni, saj so se bali, da bi za notranje zadeve (kamor je bila Višja šola za »civilna« šola zanemarila potrebe po specifičnih notranje zadeve tudi organizacijsko dejansko izobraževalnih vsebinah za policijsko zagotavljanje umeščena). Kljub temu je šola leta 1992 sprejela varnosti. Počasi so se začeli izboljševati tudi materialnotehnični pogoji za delovanje in razvoj šole. Predvsem je šola prišla do prostorov, ki jih še PO POSVETU LETA 1990 JE NASTAL ZBORNIK danes uporablja. Predavatelji so dobili svoje S PRISPEVKI, KI SO JIH NAPISALI UGLEDNI računalnike, ki so bili kmalu povezani v mrežo, TEORETIKI IN PRAKTIKI S PODROČJA VARNOSTI. česar takrat večina fakultet še ni poznala. Potrebno računalniško opremo je dobila tudi knjižnica, ki je temeljito posodobila sistem poslovanja. Računalniško opremo so nam poleg domačih zavidali tudi kolegi s tujih policijskih izobraževalnih institucij. Višja šola za notranje zadeve se je vključila v Srednjeevropsko policijsko akademijo (MEPA), sodelovala pri oblikovanju in izvedbi njenega programa in bila vključena v vodenje akademije. Preko akademije je navezala stike z drugimi visokimi policijskimi šolami iz Poljske, Madžarske, Avstrije in Češke, ki pa so bile organizacijsko zelo zaprte, zato je bilo sodelovanje omejeno. 20 Višja šola za notranje zadeve se je od podobnih LETA 1992 JE KOT REZULTAT RAZISKOVALNEGA DELA policijskih šol razlikovala tudi po raziskovalnih NA VIŠJI ŠOLI ZA NOTRANJE ZADEVE NASTAL PRVI ambicijah. Zamisli iz sredine osemdesetih let so KODEKS POLICIJSKE ETIKE V SLOVENIJI. bile vsaj formalno udejanjene leta 1992, ko je bila ustanovljena Raziskovalna enota kot posebna organizacijska enota višje šole. Šlo je za relativno pomembno prelomnico, saj v tistem času raziskovalno delo za višje šole ni bilo obvezno, niti ni bilo opredeljeno v Zakonu o notranjih zadevah, ki je opredeljeval delovanje Ministrstva za notranje zadeve, katerega del je bila Višja šola za notranje zadeve. Lahko rečemo, da je raziskovalna enota predstavljala zametek inštituta, ki je bil ustanovljen več kot desetletje kasneje. Tudi zametek kateder sodi v tisto obdobje. Na podlagi Statuta Višje šole za notranje zadeve je bilo leta 1992 ustanovljenih pet predmetnih skupin, naslednje leto pa je Svet Višje šole za notranje zadeve imenoval predmetna področja in določil njihove vodje. Tako je nastalo pet predmetnih področij, in sicer za: • kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo (vodja Anton Dvoršek), • policijsko organizacijo, operativo in policijsko vodenje (vodja Milan Vršec), • varnostni sistem (vodja Andrej Anžič), • policijsko pravo (vodja Tomaž Čas) in • psihologijo, informatiko, tuje jezike in športno vzgojo (vodja Peter Umek). Višja šola za notranje zadeve je orala ledino še na enem področju. Leta 1992 je bil namreč v okviru proučevanja policijske etike oblikovan Kodeks policijske etike, ki pa je na žalost doživel skoraj več zanimanja pri naših partnerjih v tujini, kot med samimi slovenskimi policisti, vsaj ne v smislu njegovega prepotrebnega ponotranjenja. Leta 1993 je dekan Višje šole za notranje zadeve postal Tomaž Čas, ki je šolo vodil do leta 1995, se pravi v času po sprejemu Zakona o visokem šolstvu (1993), ki je namesto višjih šol uzakonil visoke strokovne šole, in ko je bilo treba Višjo šolo za notranje zadeve preoblikovati v Visoko šolo za notranje zadeve. V ta namen je bila ustanovljena projektna skupina, ki so jo sestavljali delavci šole in predstavniki Ministrstva za notranje zadeve. Sestanki in razgovori so potekali tudi s predstavniki Univerze v Ljubljani in Ministrstva za šolstvo in šport, kjer so se izoblikovala nekatera nova stališča TOMAŽ ČAS, DEKAN VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE V LETIH 1993–1995 21 glede prehodov iz višjih v visoke šole, saj je bila Višja šola za notranje zadeve prva višja šola, ki se je lotila prehoda. Izoblikovana je bila strategija in izdelan poseben rokovnik za vse faze dela. Tako je bila opravljena samoevalvacija za vse predmete in primerjava našega programa z nekaterimi programi tujih visokih policijskih šol oziroma policijskih akademij. Na tej osnovi so za potrebe novega triletnega visokošolskega programa nosilci predmetov in njihovi asistenti pripravili predloge novih in ukinitev nekaterih starih predmetov. V letu 1994 je tako nastal nov, triletni program »Varnost in notranje zadeve« Visoke šole za notranje zadeve s petimi usmeritvami, in sicer: • policijsko-operativno, LETA 1993 JE VIŠJA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE PRAZNOVALA • kriminalistično, 20. OBLETNICO. OB TEJ PRILOŽNOSTI JE POTEKALO VEČ • notranje-upravno, DOGODKOV, MED DRUGIM TUDI POSVET »POLICIJA NA PREHODU V 21. STOLETJE«. NA SLIKI SO REFERENTI Z • varnostno-obrambno in MINISTROM ZA NOTRANJE ZADEVE IVOM BIZJAKOM IN • zasebno-varnostno. DEKANOM TOMAŽEM ČASOM. Študijski program je bil posredovan v soglasje Svetu za visoko šolstvo pri Vladi Republike Slovenije. Program je obravnavala Komisija za humanistične in družboslovne vede ter ekspertna skupina, v kateri je bil tudi predstavnik iz Madžarske. Po pozitivnih mnenjih je Svet za visoko šolstvo dal soglasje k programu in s tem omogočil SLOVESNOSTI FAKULTETE VEDNO OBIŠČEJO TUDI NOSILCI razpis za vpis študentov na Visoko šolo za notranje VISOKIH POLITIČNIH FUNKCIJ V DRŽAVI. PROSLAVE OB zadeve že v študijskem letu 1995/1996. Tako se je 20. OBLETNICI VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE STA SE Višja šola za notranje zadeve leta 1995 kot prva UDELEŽILA PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE MILAN KUČAN od slovenskih višjih šol preoblikovala v visoko IN MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE IVO BIZJAK. strokovno šolo po Zakonu o visokem šolstvu in istega leta postala pridružena članica Univerze v Ljubljani. Seveda ob preoblikovanju v visoko šolo druge dejavnosti niso zastale. Zelo odmevne so bile prireditve ob 20. obletnici šole, ko je nastala tudi cela vrsta zanimivih publikacij. Vodstvo šole se je udeleževalo konferenc vodstev visokih policijskih šol Srednje in Vzhodne Evrope, hkrati pa ohranjalo tesne stike s Pravno fakulteto v Ljubljani in drugimi visokošolskimi institucijami ter Univerzo v Ljubljani, katere rektor je veliko pomagal pri preoblikovanju višje šole v visoko. Spremembe so se začele dogajati tudi pri študentih, saj se je začela šola odpirati. Tako smo leta 1993 prvič vpisali v prvi letnik 28 študentov (13 na redni študij in 15 na izredni študij), ki niso bili delavci policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve. S tem je 22 Višja šola za notranje zadeve začela uresničevati staro obljubo javnosti in Univerzi v Ljubljani, da bo odprla vrata tudi za druge študente. Že v nekaj letih se je podoba študentske populacije popolnoma spremenila, saj med rednimi študenti ni bilo več policistov, so pa bili slednji dobro zastopani na izrednem študiju. Tako je tudi danes, saj se veliko policistov, ki zaključijo Višjo policijski šolo v Tacnu, vpisuje v drugi letnik naših strokovnih programov po merilih za prehode. V letih 1995–1998 je bil dekan Milan Pagon, ki je kasneje šolo vodil še v dveh mandatih. Šlo je za obdobje, ko je bilo treba implementirati ključne spremembe na izobraževalnem področju (uvedba triletnega študijskega programa) in hkrati nadaljevati razmislek o organizacijski umeščenosti sedaj že Visoke šole za notranje KOLEKTIV VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE LETA 1993 zadeve. Odprtje vpisa za študente, ki niso bili uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, večji vpis študentk, mlajša študentska populacija ipd. so tudi navzven dajali podobo čisto prave visokošolske ustanove. V organizacijskem smislu pa je šola stala na razpotju. Na eni strani so bili vse močnejši pritiski Ministrstva za visoko šolstvo in Univerze v Ljubljani, češ, da interna šola, ki je organizacijsko del Ministrstva za notranje zadeve, ne more biti članica univerze, niti ne more podeljevati javnoveljavnih diplom. Na drugi strani pa vztrajanje mnogih na Ministrstvu za notranje zadeve in v Policiji, da mora šola bodisi ostati v okviru Ministrstva za notranje zadeve, bodisi oditi popolnoma, pri čemer bo od Ministrstva za notranje zadeve odvisno, ali bo svoje kadre izobraževala na Visoki šoli za notranje zadeve ali kje drugje. Začasna rešitev je bila takšna, da je šola postala pridružena članica Univerze v Ljubljani, hkrati pa se je začela oblikovati vizija, da postane fakulteta in del univerze. Kot se spominja Milan Pagon, morebitni odhod pod okrilje univerze tudi vsem zaposlenim na Visoki šoli za notranje zadeve ni bil po godu, saj so nekateri želeli ostati v ‚varnem’ zavetju Ministrstva za notranje zadeve. MILAN PAGON, DEKAN VISOKE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE OZ. VISOKE POLICIJSKO-VARNOSTNE ŠOLE V LETIH 1995–1998 IN VISOKE POLICIJSKO-VARNOSTNE ŠOLE OZ. FAKULTETE ZA POLICIJSKO-VARNOSTNE VEDE OZ. FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE V LETIH 2001–2007. 23 V tem obdobju (leta 1996) so namesto predmetnih področij nastale katedre, šola pa se je preimenovala – iz Visoke šole za notranje zadeve je nastala Visoka policijsko-varnostna šola. Nov naziv je tudi na simbolni ravni odražal spremenjene razmere, saj je začela šola izobraževati za širše področje, kot so notranje zadeve. To je po drugi strani odprlo vprašanje študijskega področja Visoke policijsko-varnostne šole in prihodnje fakultete. Področje prejšnjega visokošolskega programa, notranje zadeve, je bilo preozko, nihče pa ni imel ideje, kakšno ime bi sploh prišlo v poštev. Vodstvo fakultete je zato na prelomu tisočletja k sodelovanju povabilo dva priznana slovenista in jezikoslovca, Jožeta Toporišiča in Bredo Pogorelec. Skupaj z njima so ‚iznašli’ izraz varstvoslovje. Tudi okrog tega izraza so se pojavljali številni pomisleki, češ da ga nihče LETA 1996 SE JE VISOKA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE ne pozna, da deluje nenavadno, celo smešno ipd. PREIMENOVALA V VISOKO POLICIJSKO-VARNOSTNO ŠOLO. A izraz je ostal in se do danes dodobra zakoreninil K PREIMENOVANJU ŠOLE SODI TUDI OBLIKOVANJE NJENE tako znotraj družboslovnih znanosti kot med CELOSTNE PODOBE ŠOLE. KOCKA Z GRBOM ŠOLE JE V varnostnimi strokovnjaki in tudi v laični javnosti. NASLEDNJIH LETIH POSTALA ENO NAJBOLJ ZAŽELENIH Študijsko področje oz. nova veda je kmalu dobila PROTOKOLARNIH DARIL. tudi svojo znanstveno revijo – Varstvoslovje (leta 1999). Prvič je bilo poskrbljeno tudi za celostno podobo Visoke policijsko-varnostne šole, ki jo je zasnoval arhitekt Tomaž Vidic. KONFERENCA, KI NAS JE POSTAVILA NA SVETOVNI Za nadaljnji razvoj in mednarodno prepoznavnost ZEMLJEVID: DEKAN MILAN PAGON NAGOVARJA je leta 1996 prišlo do izjemno pomembnega UDELEŽENCE PRVE BIENALNE KONFERENCE POLICING IN CENTRAL AND EASTERN EUROPE LETA 1996 V dogodka. Takrat je bila namreč organizirana LJUBLJANI. prva mednarodna konferenca na temo policijske dejavnosti v Srednji in Vzhodni Evropi (Policing in Central and Eastern Europe). Za organizacijo konference, ki poteka vsaki dve leti, in jo od leta 2012 dalje poznamo pod nazivom Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe, je bilo treba uporabiti vse mednarodne stike in povezave, ki so jih imeli sodelavci šole. Po enoletnih pripravah se je novembra 1996 v Ljubljani zbralo več kot 200 udeležencev iz več kot 20 držav s petih celin, med njimi predstavniki ameriškega FBI, predsednik John Jay College of Criminal Justice s sodelavci in predsednik nemške Polizei-Führungsakademie iz Münstra. 64 prispevkov, predstavljenih na konferenci, je bilo objavljenih v zborniku, ki so ga udeleženci prejeli ob prihodu na konferenco. Vsi prispevki iz zbornika so objavljeni tudi na spletnih straneh ameriškega National Criminal Justice Reference Service (NCJRS). Konferenca je postavila Visoko policijsko-varnostno šolo na mednarodni 24 ŽE IZ NAZIVA VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA JE MOČ SKLEPATI, DA JE ŠOLA SREDI DEVETDESETIH LET PRESTOPILA OZKE OKVIRE DRŽAVNE POLICIJSKE DEJAVNOSTI. REZULTAT TEGA NISO BILE SAMO NOVE ŠTUDIJSKE USMERITVE (KOT NPR. VARNOSTNO-OBRAMBNA IN ZASEBNOVARNOSTNA), AMPAK TUDI POSVETI. MED NJIMI SO ZAGOTOVO IZSTOPALI POSVETI O ZASEBNEM VAROVANJU IN DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI, KI JIH JE VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA S PARTNERJI ORGANIZIRALA V LETIH 1997–2000. zemljevid institucij, ki se ukvarjajo s področjem policijskih, kriminoloških in podobnih ved, hkrati pa omogočila kolegom z Visoke policijsko- varnostne šole navezavo stikov z institucijami in posamezniki v ostalih državah. Na prelomu tisočletja (1998–2001) je šolo vodil Darko Maver, ki je bil poprej njen dolgoletni zunanji sodelavec, na mesto dekana pa je prišel z mesta državnega podsekretarja na Ministrstva za notranje zadeve, kjer je skrbel za mednarodno sodelovanje policije in ministrstva. Prvič se je torej zgodilo, da dekan ni postal pred tem zaposleni na šoli, vendar je imel Darko Maver za sabo že zavidanja vredno znanstveno kariero s področja proučevanja kriminalistike, hkrati pa tudi strokovno-vodstvene izkušnje s tega področja, saj je bil v času osamosvajanja Slovenije direktor Uprave kriminalistične službe Ministrstva za notranje zadeve. Predlog odhajajočega dekana Milana Pagona, da se sooči z izzivom dekana, je bil zato posrečen in do neke mere tudi logičen. In kot se spominja Darko Maver, izzivi niso bili majhni, saj je bil pred Visoko policijsko-varnostno šolo postavljen ambiciozen in zahteven cilj: preiti na univerzitetni študij in se vključiti v univerzo. To je pomenilo veliko sprememb, ki so se nanašale predvsem na prenovo visokega strokovnega in izdelavo novega univerzitetnega študijskega programa, organizacijski prehod izpod okrilja Ministrstva za notranje zadeve pod Univerzo v Ljubljani (takšna je bila prva ideja), DARKO MAVER, DEKAN VISOKE POLICIJSKO-VARNOSTNE ŠOLE novo organizacijo in sistemizacijo šole, ureditev V LETIH 1998–2001 financiranja, kadrovsko okrepitev, prehod s pretežno pedagoške tudi na raziskovalno dejavnost 25 PO SERIJI AD HOC Pred Visoko KONFERENC JE NASTOPIL ČAS ZA ORGANIZACIJO policijsko-varnostno TRADICIONALNE VSAKOLETNE KONFERENCE. šolo je bil postavljen POIMENOVALI SMO JO DNEVI VARSTVOSLOVJA, PRVI PA SO ambiciozen in POTEKALI NA BLEDU MED 1. IN 3. JUNIJEM LETA 2000. zahteven cilj: NA SLIKI: DEKAN FAKULTETE ZA POLICIJSKO-VARNOSTNE preiti na VEDE DARKO MAVER NA OTVORITVI KONFERENCE. univerzitetni študij in se vključiti v univerzo. predavateljev, še večjo odprtost študija za vse študente ipd. Marsikakšna sprememba, ki je bila začeta v tem obdobju, je bila dokončno realizirana šele v naslednjih letih, so pa bili izdelani študijski programi in leta 2000 je v organizaciji Visoke policijsko-varnostne šole začela pot osrednja nacionalna konferenca s področja varnosti – Dnevi varstvoslovja, ki se je doslej odvila že štiriindvajsetkrat! Potem, ko se je nekaj let odvijala na Bledu in nekajkrat v Ljubljani, je kasneje postala prepoznavna (tudi) po tem, da se vsako leto odvija v drugem kraju in v drugi slovenski pokrajini (Bled, Ljubljana, Moravske Toplice, Portorož, Kranjska Gora, Maribor, Ankaran, Dolenjske Toplice, Laško, Podčetrtek). ŽE PRVE DNEVE VARSTVOSLOVJA SO »ZA SVOJE« VZELI TUDI NAŠI PARTNERJI IZ PRAKSE. NA SLIKI Z DESNE: PREDSTAVNIKI POLICIJE, MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE IN SLOVENSKE OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNE AGENCIJE. 26 Enaindvajseto stoletje Leta 2001 je dekan ponovno postal Milan Pagon in na tem mestu ostal do leta 2007 (gre za dva mandata: 2001–2003 in 2003–2007), ko je prevzel vodenje druge članice Univerze v Mariboru. Ker na univerzi zadnja leta velja pravilo, da je ista oseba lahko dekan samo v dveh mandatih, bo Milan Pagon verjetno šel v zgodovino fakultete kot dekan z najdaljšim stažem (9 let). Vodenje šole je prevzel v času, ko so se nadaljevali ključni procesi za nadaljnji razvoj institucije – priprava fakultetnega programa, preoblikovanje visoke šole v fakulteto in vključitev v univerzo. Prav preoblikovanje v fakulteto in pridružitev Univerzi v Mariboru leta 2003 tudi sam ocenjuje kot najpomembnejša mejnika njegovega ponovnega dekanovanja. Čeprav o tem nikoli ni želel javno govoriti, smo v naslednjih letih izvedeli vsaj nekaj SENATNA SOBA UNIVERZE V MARIBORU LETA 2003: malega o tem, kaj vse je moral skupaj s svojimi KONSTITUTIVNA SEJA SENATA FAKULTETE ZA POLICIJSKO-najožjimi sodelavci prestati, ko so poskušali VARNOSTNE VEDE PO NJENI PRIDRUŽITVI UNIVERZI V fakulteto umestiti najprej v Univerzo v Ljubljani MARIBORU. in kasneje v Univerzo v Mariboru. K sreči je imela fakulteta podporo pri takratnem rektorju Univerze v Mariboru, Ivanu Rozmanu. Ko je Državni zbor RS 2. oktobra 2003 sprejel Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru, je bila ustanovljena Fakulteta PRAZNOVANJE 30. OBLETNICE IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA za policijsko-varnostne vede, članica Univerze v VARSTVOSLOVJA SOVPADA S PRIDRUŽITVIJO FAKULTETE ZA Mariboru. Vse do danes je Univerza v Mariboru POLICIJSKO-VARNOSTNE VEDE UNIVERZI V MARIBORU. DEKAN edina univerza v Sloveniji, ki ima v svojih vrstah MILAN PAGON IN REKTOR IVAN ROZMAN IMATA ZATO DOVOLJ RAZLOGOV ZA VESELJE OB POGLEDU NA TORTO VELIKANKO. fakulteto, ki se v celoti izobraževalno (na vseh stopnjah) in raziskovalno ukvarja s fenomenom varnosti. Preoblikovanje v fakulteto v okviru univerze je na novo definiralo raziskovalno delo, ki je dodaten zagon dobilo z ustanovitvijo Inštituta za varstvoslovje (2004), hkrati pa je omogočilo tudi nadaljnji razvoj študijskih programov in kadrov. V relativno kratkem času so bili potrjeni številni programi (npr. prenovljen triletni visokošolski program »Varstvoslovje VS«, nov štiriletni univerzitetni program »Varstvoslovje UN«, programi specializacije »Informacijska varnost«, »Kriminalistično preiskovanje«, »Policijski management« in »Poslovno varnostni management« ter magistrski in doktorski bolonjski program »Varstvoslovje«. Fakulteta se je začela tudi kadrovsko krepiti, z novimi zaposlitvami, predvsem pa z razvojem lastnega kadra, ki je po dokončanju magisterijev in 27 KOLEKTIV FAKULTETE ZA POLICIJSKO-VARNOSTNE VEDE LETA 2004 doktoratov ter pridobitvi ustreznih habilitacijskih nazivov prevzemal vedno večji delež nosilstev predmetov od zunanjih sodelavcev. Fakulteta se je konec leta 2006 preimenovala v naziv, ki ga nosi še danes – postala je Fakulteta za varnostne vede in s tem tudi z nazivom pokazala, da ne izobražuje in raziskuje samo na področju notranjih zadev ali policijske dejavnosti (kot je to bilo zanjo značilno v prvi polovici njenega razvoja), temveč pokriva širok spekter varnostnih in z varnostjo povezanih vprašanj in problemov. Leta 2007 je dekan postal Gorazd Meško, ki je bil dekan v dveh mandatih (2007–2011 in 2011– 2015). Kot se spominja, je njegov prvi mandat zaznamoval čas sprememb filozofije visokega šolstva, idealov bolonjske reforme o uporabnosti znanj, na raziskovanju temelječega poučevanja, mednarodnega povezovanja, izmenjav študentov in osebja, ne le pedagoškega in raziskovalnega, temveč tudi nepedagoškega idr. Spremenila so se merila za raziskovalno uspešnost, tudi habilitacijska merila so postajala vse strožja. Fakulteta za varnostne vede se je prilagajala novim pedagoškim izzivom in iskala svoje mesto na raziskovalnem področju v nacionalnem in mednarodnem okolju. GORAZD MEŠKO, DEKAN FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE V LETIH 2007–2015 28 KO LJUBLJANA GOSTI MARIBOR: DEKAN GORAZD MEŠKO IN REKTOR IVAN ROZMAN NA KOLEGIJU DEKANOV, KI JE POTEKAL NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE. V študijskem letu 2007/2008 je fakulteta začela za varnostne vede številni kolegi z evropskih in z izvedbo bolonjskih programov na vseh treh ameriških univerz, ki so ponesli v svet dober glas stopnjah študija, leta 2010 pa je bil akreditiran o našem delu. tudi visokošolski program Informacijska varnost. Ob velikem interesu za študij na vseh programih Leta 2010 je bil ustanovljen Karierni center, ki nudi Fakultete za varnostne vede smo se potrudili bodočim študentom, študentom in diplomantom zagotavljati kakovosten pedagoški proces in celostno podporo pri študijskem in kariernem študentom nuditi čim boljše teoretično znanje, odločanju. Skupaj s Kariernim centrom Univerze ki smo ga dopolnjevali s primeri iz domače v Mariboru študentom svetujemo pri načrtovanju in mednarodne prakse na področju varnosti. poklicne poti in pomagamo graditi njihove Študenti so bili deležni številnih študijskih obiskov zaposlitvene kompetence že v času študija, našim institucij, podjetij in civilnih pobud na področju diplomantom pa skušamo olajšati prehod v prvo zagotavljanja varnosti. V tem času smo začeli tudi z zaposlitev. Alumni klub Fakultete za varnostne intenziviranjem mednarodne izmenjave študentov vede je zaživel v študijskem letu 2012/2013. v okviru programa Erasmus, v letih 2006–2009 pa Združuje diplomante vseh študijskih programov izvajali projekt izmenjave študentov kriminologije različnih generacij Fakultete za varnostne vede med avstralskimi univerzami (Griffits, Monash, in njenih predhodnic. Namen Alumni kluba je, Flinders in Western Sydney) in univerzami iz EU da tudi po študiju diplomanti ohranijo stike s (Keele, Velika Britanija, Grenoble, Francija in kolegi, predavatelji, spoznajo svoje potencialne Univerza v Mariboru, Slovenija). V okviru projekta delodajalce ter se strokovno in tudi sicer je bilo na izmenjavi na avstralskih univerzah izpopolnjujejo. V okviru Alumni kluba vabimo petnajst študentov Fakultete za varnostne vede, diplomante na različne dogodke in konference, medtem ko je petnajst avstralskih študentov ki jih organiziramo na fakulteti ter na ta način opravilo semester študija v Sloveniji. Ta projekt poskrbimo za dodatno strokovno izpopolnjevanje je imel močan vpliv na razvoj poučevanja vsebin diplomantov. v angleškem jeziku in na nabiranje izkušenj za delo z mednarodnimi študenti v kasnejših letih. Poleg tega so bili na študijskih obiskih na Fakulteti 29 Prelomnica na področju raziskovalnega dela Fakultete za varnostne vede se je zgodila z udeležbo v evropskem raziskovalnem projektu FP6 CRIMPREV – Assessing Deviance, Crime and Prevention in Europe (2006–2009), kjer smo imeli v vodstvu projekta svojega predstavnika in smo sodelovali v treh delovnih skupinah. Sodelovanje v projektu CRIMPREV je vplivalo na razvoj mednarodne raziskovalne dejavnosti Fakultete za varnostne vede, saj so bili mednarodni raziskovalni projekti v času pred tem prej izjema kot pravilo. Potem so sledili številni drugi mednarodni projekti. Na področju DEKAN GORAZD MEŠKO IN REKTOR DANIJEL REBOLJ raziskovalnega dela, ki ga financira Agencija SPREJEMATA UDELEŽENCE SLOVESNOSTI OB 40. OBLETNICI za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ŠTUDIJA IN RAZISKOVANJA NA PODROČJU VARSTVOSLOVJA. smo sodelovali v ciljnih raziskovalnih projektih, poseben dosežek pa je bil temeljni raziskovalni projekt Ekološka kriminaliteta – kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki (2009–2012), ki je bil prvi temeljni 40. OBLETNICO SO POPESTRILI TUDI ŠTUDENTI, KI SO POD VODSTVOM ALEKSANDRE GRADIŠNIK PRIPRAVILI RAZSTAVO raziskovalni projekt Fakultete za varnostne vede. PORTRETOV ZAPOSLENIH, KI JIH JE NARISALA ŠTUDENTKA ANA Leta 2013 je sledil še drugi temeljni raziskovalni ŠIRCELJ. projekt Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja, ki smo ga razširili na območje Vzhodne Evrope in v raziskovanje vključili številne akademske ustanove. Tik pred novim letom, decembra 2014 smo prejeli vest, da je Fakulteta za varnostne vede prvič v svoji zgodovini dobila Programsko skupino, ki smo jo poimenovali Varnost v lokalnih skupnostih (2015–2018), njen vodja pa je postal Gorazd Meško. Programska skupina se pod nazivom Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij nadaljuje tudi v obdobju 2019–2024. KOLEKTIV FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE LETA 2013 30 Fakulteta se je izkazala tudi kot kredibilen od skupnih raziskovalnih projektov do izmenjav organizator domačih in mednarodnih znanstvenih študentov, profesorjev in strokovnih sodelavcev, oziroma strokovnih srečanj. Poleg konferenc Dnevi do soorganizacije konferenc, članstva v strokovnih varstvoslovja in Criminal Justice and Security in združenjih in uredniških odborih znanstvenih Central and Eastern Europe, velja omeniti, da revij. Kar zadeva slednjih, ne moremo mimo velike smo leta 2009 s Slovensko akademijo znanosti in vloge, ki jo imajo sodelavci Fakultete za varnostne umetnosti, Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in vede v uredniškem odboru Revije za kriminalistiko Inštitutom za kriminologijo organizirali evropsko in kriminologijo, ki jo izdaja Ministrstvo za notranje kriminološko konferenco, ki se je jej udeležilo več zadeve. Revija je bila leta 2008 kot prva slovenska kot 650 udeležencev. Tradicionalno vsako pomlad revija s področja kriminologije in penologije poteka t. i. kriminalistični posvet, prava poživitev vključena v Social Science Citation Index, od leta pa so, skladno z novim študijskim programom in 2010 pa ima tudi faktor vpliva. Poleg tega so bili področjem raziskovanja, konference s področja sodelavci fakultete gostujoči uredniki kar nekaj informacijske varnosti. Te v zadnjih letih potekajo tematskih številk uglednih mednarodnih revij. tako v obliki nacionalnih kot mednarodnih posvetov. Leta 2011 je na Fakulteti za varnostne Seveda pa ključni partnerji Fakultete za varnostne vede potekala prva mednarodna kriminalistična vede ostajajo nacionalne institucije, ki delujejo konferenca Criminalistics/Criminal Investigation na širšem področju zagotavljanja varnosti in in Europe: State of the Art and Challenges for družbenega nadzorstva. Še posebej je treba the Future. Namen konference je bil predstaviti izpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za notranje kriminalistiko kot znanost, prikazati njeno zadeve, Generalno policijsko upravo, Ministrstvom povezanost z drugimi znanostmi, razpravljati o za pravosodje, Upravo Republike Slovenije za izzivih razvoja kriminalistike in o problemih, s izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvom katerimi se v praksi soočajo preiskovalci, ter na za obrambo, Varuhom človekovih pravic, tem področju vzpostaviti mrežo strokovnjakov. Komisijo za preprečevanje korupcije, Zbornico V letih 2007–2015 se je intenziviralo sodelovanje s za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, številnimi partnerskimi univerzami v Evropski uniji, Detektivsko zbornico Republike Slovenije, drugimi na Zahodnem Balkanu, Severni Ameriki, Rusiji in nevladnimi organizacijami na področju varnosti in na Japonskem. Sodelovanje je večplastno in sega kriminalitete ter gospodarskimi organizacijami. FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE JE V ZADNJIH LETIH PODPISALA SPORAZUME O SODELOVANJU S ŠTEVILNIMI ORGANIZACIJAMI S ŠIRŠEGA PODROČJA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI. SPORAZUMI OMOGOČAJO SISTEMSKO SODELOVANJE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, RAZISKOVANJA, IZVEDBE PRAKSE ŠTUDENTOV IPD. NA SLIKI: DEKAN GORAZD MEŠKO IN GENERALNI DIREKTOR POLICIJE STANISLAV VENIGER MED PODPISOVANJEM SPORAZUMA LETA 2014. 31 Leta 2015 je dekan Fakultete za varnostne vede postal Andrej Sotlar in jo vodil dva mandata, do leta 2023. Že v prvih dneh njegovega mandata se je vodstvo fakultete soočilo z oceno potresne, statične in požarne ogroženosti stavbe Fakultete za varnostne vede, ki ni bila rožnata, prav nasprotno. Zato je bilo razreševanje prostorske problematike fakultete rdeča nit obeh dekanskih mandatov. Še toliko bolj, ker je bilo treba najprej zaključiti denacionalizacijski postopek, ki je v zvezi s stavbo, v kateri izvaja dejavnost Fakulteta za varnostne vede, tekel že dolga leta. Le vztrajnosti Fakultete za varnostne vede gre zahvala, da se celotni kompleks prostorov na Kotnikovi ulici 8 (tako tistih, ki jih uporablja Fakultete za varnostne vede, kot tistih, ki jih uporablja Ministrstvo za notranje zadeve) denacionalizacijskim upravičencem ni vračal v naravi, ampak preko odškodnine. Sami stavbi in načrtih v zvezi z njo smo v nadaljevanju posvetili posebno poglavje. Po dobrih štirih desetletjih razvoja je imela fakulteta izoblikovane vse ključne procese, zato se je lahko začela ukvarjati predvsem z zagotavljanjem ANDREJ SOTLAR, DEKAN FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE njihove kakovosti. V študijsko leto 2015/2016 je V LETIH 2015–2023 vstopila s sprejetjem nekaterih temeljnih vodil, ki naj prispevajo k višji stopnji etičnosti, moralnosti in kakovosti ravnanj študentov, profesorjev in nepedagoških delavcev fakultete. Tako je Študentski svet Fakultete za varnostne vede sprejel Kodeks vedenja študentov, Akademski Vse pa na začetku drugega desetletja 21. stoletja zbor je sprejel Načela za krepitev kakovosti za Fakulteto za varnostne vede vendarle ni teklo pedagoškega dela na Fakulteti za varnostne vede, gladko. Huda svetovna gospodarska in finančna dekan pa Pravila komuniciranja na Fakulteti za kriza je povzročila, da so morale članice Univerze v varnostne vede. Ne moremo trditi, da je to zasluga Mariboru »optimizirati« svoje študijske programe, prav teh načel in pravil akademskega vedenja, kar je v praksi pomenilo, da je morala fakulteta vendar je dejstvo, da vse do danes na fakulteti ukiniti nekatere predmete oziroma vsebine več nismo imeli omembe vrednega ekscesa, ki bi se predmetov združevati v enega in podobno. Drugi nanašal na obnašanje in komuniciranje študentov ukrep za racionalizacijo poslovanja pa je bil, da ali zaposlenih! smo, skladno z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, morali svoje sodelavce, ki so izpolnili Slabo leto po začetku dela je Programska skupina pogoje, prositi, da se upokojijo. Čeprav so mnogi predstavila prve raziskovalne rezultate, in sicer s fakulteto še vedno sodelovali, se je na ta način na konferenci Varnost v lokalni skupnosti, ki je izgubljeni kadrovski potencial Fakultete za novembra leta 2015 potekala v Ljubljani. Kot se varnostne vede še dolgo poznal. Kljub vsemu pa je je izkazalo, je šlo za prvo v nizu tradicionalnih bilo v upokojitvah tudi nekaj dobrega – fakulteta nacionalnih konferenc na to temo – tudi ta se seli je namreč dobila prva zaslužna profesorja: Petra po Sloveniji, do sedaj pa jih je bilo organiziranih Umka (2013) in Darka Mavra (2014). že osem! 32 Decembra leta 2015 je Katedra za kriminalistiko Varnost. Še tesneje in bolj sistematično smo se organizirala prvo t. i. »Kriminalistično sredo«. Gre povezali z vsemi ključnimi subjekti zagotavljanja za neformalna srečanja, katerih cilj je povezati nacionalne varnosti in s civilno družbo. To se teorijo in prakso ter v sproščenem vzdušju odraža tako v sporazumih o sodelovanju (npr. spodbuditi diskusijo o aktualnih tematikah s z Generalno policijsko upravo, Upravo RS za področja kriminalistike in forenzičnih znanosti. izvrševanje kazenskih sankcij, Detektivsko Srečanja so postala tradicionalna, potekajo zbornico RS, gospodarskimi družbami) kot tudi nekajkrat letno. Do sedaj se je odvilo 11 takšnih v organizaciji Dnevov nacionalne varnosti, prve srečanj, ki vedno vzbudijo veliko zanimanja med tovrstne prireditve pri nas. Gre za strokovno vrhunskimi strokovnjaki iz prakse, profesorji, srečanje, ki ga na pobudo nevladne organizacije študenti, zainteresirano laično javnost in tudi IVK Inštituta za varnostno kulturo od leta 2016 mediji. vsako leto soorganizirajo omenjeni inštitut, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru Tudi mednarodna vpetost fakultete je postajala in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. vse večja – podpisali smo nove sporazume s Srečanje vsako leto podpreta tudi Ministrstvo za fakultetami v Srednji, Vzhodni in Zahodni Evropi notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo. in tako dodatno diverzificirali naše mednarodno sodelovanje. Intenzivirali smo sodelovanje z drugimi fakultetami Univerze v Mariboru pri prijavah na mednarodne in domače projekte. V letu 2016 smo vstopili v Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo (SRIP) Pametna mesta in skupnosti, kjer smo med vodilnimi v vertikali »KRIMINALISTIČNA SREDA« – DOGODKI NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE, KI POPULARIZIRAJO KRIMINALISTIKO, SO PRILJUBLJENI TAKO MED STROKOVNJAKI KOT LAIKI. PRVA KRIMINALISTIČNA SREDA Z NASLOVOM »PREPOZNAVANJE RESNICE IN LAŽI« JE BILA IZVEDENA DECEMBRA 2015. 33 USTANOVNA SEJA PROGRAMSKEGA SVETA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE LETA 2017 V letu 2017 smo prenovili poslanstvo in vizijo obrambe, zaščite in reševanja ter informacijske fakultete ter sprejeli Strategijo razvoja Fakultete in korporativne varnosti, s katerimi fakulteta že za varnostne vede 2017–2023. Na tej osnovi sicer najpogosteje sodeluje oziroma bi morala še vodstvo fakultete vsako leto pripravi program tesneje sodelovati. Programski svet služi izmenjavi dela. Prvič v zgodovini fakultete smo zapisali tudi informacij in idej ter usklajevanju stališč, ki jih njen slogan, ki se glasi »Varna družba je uspešna fakulteta potrebuje pri sprejemanju strateških družba«. Povsem samozavestno se namreč odločitev, na primer pri spremembi in/ali zavedamo svojega položaja v slovenski družbi in razvoju novih študijskih programov, določanju in naše odgovornosti, da skupaj z drugimi deležniki ocenjevanju kompetenc diplomantov, oblikovanju prispevamo k uresničevanju zaveze iz slogana. raziskovalnih prioritet in/ali kapacitet kakor tudi pri skupnem reševanju varnostnih problemov na Leta 2017 je potekala »follow up« notranja osnovi iniciative deležnikov iz okolja. Programski institucionalna evalvacija Fakultete za varnostne svet se tradicionalno sestaja na Dnevih vede, ki je pokazala velik napredek na vseh varstvoslovja, njegovi člani pa so v letu 2023 (poleg področjih delovanja fakultete. Tako kot smo bili po predstavnikov fakultete) tudi predstojniki ključnih eni strani veseli odličnih ocen evalvatorjev, smo po služb nacionalnovarnostnega sistema – generalni drugi strani zelo resno vzeli tudi njihova priporočila direktor policije, načelnik Generalštaba Slovenske za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, vojske, generalni direktor Uprave Republike stalno izboljševanje stanja in realizacijo naših Slovenije za zaščito in reševanje, generalni priložnosti. V ta namen smo pripravili nabor državni tožilec Republike Slovenije, generalni ustreznih ukrepov. Eden izmed njih je bil tudi že direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje nekaj časa načrtovana ustanovitev Programskega kazenskih sankcij, predsednik Zbornice za razvoj sveta fakultete. Konstitutivna seja Programskega slovenskega zasebnega varovanja, predsednik sveta je potekala septembra leta 2017, vanj pa Detektivske zbornice Republike Slovenije in drugi. smo povabili predstavnike organizacij s področja zagotavljanja notranje varnosti, pravosodja, 34 LETA 2018 SMO OBELEŽILI 45. OBLETNICO DELOVANJA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE IN NJENIH PREDHODNIC. NA SLOVESNOSTI JE UDELEŽENCE POZDRAVIL TUDI NOVI REKTOR UNIVERZE V MARIBORU ZDRAVKO KAČIČ. Na osnovi informacij, ki smo jih pridobili preko raziskovalnih konzorcijih. Kmalu bomo praznovali vsakoletnih (samo)evalvacij, iz anket med študenti 20. obletnico delovanja Inštituta za varstvoslovje. in diplomanti ter v kontaktih z zunanjimi deležniki Če primerjamo razsežnosti raziskovalnega dela – zaposlovalci naših diplomantov, smo v zadnjih pred petnajstimi in več leti s sedanjim časom, letih korenito prenovili magistrski program in ne potrebujemo posebnih znanstvenih dokazov, z uvedbo modulov ojačali predvsem vsebine s da bi ugotovili, kaj inštitut pomeni za razvoj področja informacijske in korporativne varnosti. raziskovanja na Fakulteti za varnostne vede. Brez Podobno smo storili z doktorskim programom, ki strukturiranega in usmerjenega pristopa ter počasi je determiniran s Pravilnikom o doktorskem študiju razvijajočega se podpornega okolja danes v zvezi z na Univerzi v Mariboru. V tem smislu smo prešli raziskovalnimi projekti, ki so jih pridobili sodelavci na štiriletni doktorski program, ki pa omogoča fakultete in inštituta, ne bi govorili v množini, pa individualiziran študij, skladno z raziskovalnimi naj gre za mednarodne projekte, programsko interesi aspiracijami doktorskih kandidatov. skupino, temeljne in cilje raziskovalne projekte ali Kriteriji za študij in doktoriranje na eni strani ter projekte z gospodarstvom in javno upravo. Samo predavanje in mentoriranje na drugi strani so z v zadnjih petih letih so raziskovalci Fakultete za vključitvijo doktorskega programa Varstvoslovje varnostne vede, poleg sodelovanja v programski v Doktorsko šolo Univerze v Mariboru postali skupini in pilotnem projektu za reformo visokega visoki in terjajo tako od študentov kot profesorjev šolstva za zelen in odporen prehod v družbo kontinuirano raziskovalno dejavnost, podkrepljeno 5.0, izvajali 3 temeljne raziskovalne projekte, 10 s kakovostnimi objavami znanstvenih del. ciljnih raziskovalnih projektov, 11 mednarodnih raziskovalnih in drugih projektov ter še več V zadnjih letih smo zelo intenzivirali raziskovalno projektov za gospodarstvo, javno upravo, lokalno delo – vse več kolegov je uspešnih pri kandidiranju samoupravo in projektov za pridobitev praktičnih na razpisih za pridobitev domačih in mednarodnih kompetenc študentov. To dokazuje, da je na projektov, zaradi zanesljivosti in verodostojnosti katedrah nastala kritična masa visokošolskih pa je fakulteta iskana partnerica v različnih učiteljev/raziskovalcev, ki lahko pridobijo in 35 kompetentno izvedejo posamezne projekte. Hkrati biti raziskovalna ali pa neupravičeno nosi tak naziv. je vedno več sodelovanja in povezovanja tudi med V praksi to pomeni, da imajo na naši fakulteti katedrami oziroma pod pokroviteljstvom Inštituta visokošolski učitelji in sodelavci polno pedagoško za varstvoslovje. Tudi administrativna podpora obvezo, hkrati pa vsi od prvega do zadnjega raziskovalcem končno daje rezultate, ki smo si sodelujejo v raziskovalnih projektih, znanstvene jih vedno želeli, pa nam to zaradi institucionalne ugotovitve pa objavljajo in sproti vnašajo v svoja šibkosti nekako ni uspevalo. V letu 2022 smo predavanja, neodvisno od relativno dolgotrajnih prvič pridobili tudi sredstva za upravljavsko in postopkov večjih sprememb kurikuluma. podporno dejavnost znanstvenoraziskovalni dejavnosti, s pomočjo katerih vzpostavljamo Po kadrovskem »opustošenju« v času gospodarske ustreznejše administrativno-podporno okolje krize se je počasi, a zanesljivo izboljševala kadrovska raziskovalni dejavnosti, ki bo raziskovalne time še podoba. Deloma na račun pridobivanja ustreznih v večji meri razbremenilo zamudnih birokratsko-habilitacij naših sodelavcev (v tem obdobju ni bilo administrativnih opravil. Zaradi vsega naštetega niti enega neuspešnega habilitacijskega postopka se na Fakulteti za varnostne vede nikoli nismo delavca Fakultete za varnostne vede), deloma pa ukvarjali z dilemo, ali smo raziskovalna fakulteta z novimi zaposlitvami. Kot odlična se je pokazala ali ne. Dilema je lažna, kajti tako, kot je znanost poteza, da smo najprej za določen in kasneje za univerzalna ali pa je ni, je tudi univerza po svoji nedoločen čas zaposlili nekaj asistentov in s tem FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE ENOTE, KI IMAJO PRAVICO SAMOSTOJNEGA ORGANI FAKULTETE NASTOPANJA V PRAVNEM PROMETU AKADEMSKI SENAT ŠTUDENTSKI ZBOR DEKAN POSLOVODNI ODBOR SVET TAJNIŠTVO INŠTITUT ZA VARSTVOSLOVJE REFERAT ZA SLUŽBA ZA RAČUNALNIŠKO SLUŽBA ZA FINANČNE ŠTUDENTSKE SPLOŠNE ZADEVE INFORMACIJSKI IN MATERIALNE KNJIŽNICA ZADEVE CENTER ZADEVE KATEDRE KATEDRA ZA KATEDRA ZA KATEDRA ZA KATEDRA ZA POLICIJSKO KATEDRA ZA KATEDRA ZA DRUŽBOSLOVJE, KRIMINOLOGIJO KRIMINALISTIKO DEJAVNOST IN INFORMACIJSKO PRAVO HUMANISTIKO IN VARNOSTNE VEDE VARNOST METODOLOGIJO ORGANIGRAM FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE UNIVERZE V MARIBORU LETA 2023 36 V LETIH 2020–2022 JE CELOTNO ŽIVLJENJE IN DELO ZAZNAMOVALA PANDEMIJA COVIDA-19. TUDI DAN FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE JE LETA 2020 POTEKAL OB UPOŠTEVANJU STROGIH ZAŠČITNIH UKREPOV. razbremenili nosilce predmetov. Vsi ti asistenti dela in naše poslanstvo. S striktnim izvajanjem so danes docenti ali izredni profesorji in uspešno in spoštovanjem ukrepov za preprečevanje razvijajo svoja področja. Tudi mladi raziskovalci so širjenja virusa in ob veliki meri razumevanja vseh v veliki večini uspešno zaključili doktorski študij. V zaposlenih in študentov nam je na fakulteti uspelo času zaključevanja pričujoče publikacije (avgusta preprečiti izbruh okužb in izpeljati vse zastavljene leta 2023) je bilo na šestih katedrah (Katedra za naloge na izobraževalnem in raziskovalnem kriminalistiko, Katedra za kriminologijo, Katedra za področju, vključno z izvedbo konferenčne policijsko dejavnost in varnostne vede, Katedra za dejavnosti. Ponovno se je pokazalo, da je Fakulteta pravo, Katedra za informacijsko varnost, Katedra za varnostne vede »majhna« samo po številu za družboslovje, humanistiko in metodologijo), na zaposlenih, prostorih, kjer deluje, in sredstvih, Inštitutu za varstvoslovje in v strokovnih službah ki jih prejema iz proračuna, po vsem drugem pa Fakultete za varnostne vede zaposlenih 42 ljudi, gotovo ne. V kriznih razmerah, ki jih je povzročila in sicer 26 visokošolskih učiteljev in sodelavcev pandemija, se je še enkrat več razkrila fleksibilnost (6 rednih profesorjev, 10 izrednih profesorjev, 5 in iznajdljivost fakultete. To samo dokazuje, da v docentov, 2 predavatelja, 3 asistenti), 2 raziskovalki resnici ni velikih in majhnih fakultet – so samo (med njima mlada raziskovalka) in 14 strokovnih tiste, ki so razmišljajoče, hitro učeče in drzne, delavcev. Kljub vsemu pa vsega pedagoškega, ter tiste, ki to niso. Po dolgem obdobju študija in raziskovalnega in strokovnega dela ne bi zmogli dela na daljavo smo v študijskem letu 2021/2022 opraviti brez pomoči zunanjih habilitiranih veliko naporov usmerili v to, da smo študente predavateljev in predavateljev iz prakse. in zaposlene ponovno utirili v preizkušene in akreditirane načine študija in poučevanja. Ob Žal tudi v zadnjem obdobju ni bilo vse v naših svojem glavnem poslanstvu pa smo zavzeto rokah. Ko smo že mislili, da je po letih varčevanja sodelovali tudi v procesu reakreditacije Univerze v visokem šolstvu nastopil čas za nov zagon, v Mariboru in pri vzorčni evalvaciji našega je spomladi leta 2020 kot strela z jasnega doktorskega programa. udarila pandemija covida-19 in za približno dve leti spremenila naša življenja in seveda Naša največja skrb je bila v zadnjih letih vendarle tudi vse procese na fakulteti. Odgovorno in s povezana z zagotavljanjem varnih in funkcionalnih ponosom lahko zatrdimo, da smo brez velikih prostorov za kakovostno izobraževanje in besed, pregovarjanj ali zahtev praktično čez noč raziskovanje o čemer teče beseda v posebnem prilagodili načine in metode našega dela, pri tem poglavju. Toda človek, še posebej, če naj bo pa zelo pazili, da ne bi negativno vplivali na vsebino celovita intelektualna osebnost, potrebuje še 37 ZADNJA LETA SE JE NA FAKULTETI RAZMAHNILA TUDI KULTURNA DEJAVNOST. NAJBOLJ POGOSTE SO RAZSTAVE IN GLASBENI NASTOPI. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU LETA 2019 JE POTEKALA ZELO ODMEVNA RAZSTAVA PONAREDKOV UMETNIN Z NASLOVOM »LEPOTA LAŽNEGA SIJAJA«, KI JO JE NA OGLED POSTAVIL MUZEJ POLICIJE IZ ZAGREBA. NA SLIKI Z LEVE: OTVORITVE RAZSTAVE SO SE UDELEŽILI TUDI DEKAN FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE ANDREJ SOTLAR, NAČELNIK POLICIJSKE AKADEMIJE IZ ZAGREBA DUBRAVKO NOVAK, NAMESTNIK GENERALNE DIREKTORICE SLOVENSKE POLICIJE JOŽE SENICA, VODJA MUZEJA POLICIJE IZ ZAGREBA HELENA BIOČIĆ, DIREKTOR SLOVENSKE POLICIJSKE AKADEMIJE DANIJEL ŽIBRET IN DEKAN VISOKE POLICIJSKE ŠOLE IZ ZAGREBA KRUNOSLAV BOROVEC. V OKVIRU KNJIŽNEGA KLUBA SO ČLANI BRALI TUDI KRIMINALKO TADEJA GOLOBA. MOJSTER KRIMINALNIH ROMANOV JE BIL GOST TUDI NA DNEVIH VARSTVOSLOVJA 2023, KJER GA JE V POSEBNI RUBRIKI KONFERENCE »POGOVOR OB KAVI« PRIJAZNO »ZASLIŠALA« MAJA MODIC, VODJA KONFERENCE. 38 nekaj onkraj materialnega. Zato se je Fakulteta za varnostne vede v zadnjih letih začela tudi kulturno prebujati, kar je že ob prvi izvolitvi v svojem inavguralnem nagovoru napovedal Andrej Sotlar. Fakulteta tako spodbuja kulturni potencial, ki se skriva med študenti in zaposlenimi. Marsikatero prireditev so s svojimi nastopi obeležili prav študenti. Poleg tega se je dobro prijela praksa organiziranja razstav in obiskov kulturnih ustanov ob Prešernovem dnevu – slovenskem kulturnem prazniku. Ledino je orala predavateljica Tinkara Pavšič Mrevlje z razstavo svojih fotografij leta 2017, v naslednjih letih pa so se ji pridružili tudi študenti. Vsekakor ne moremo mimo medijsko izredno odmevne razstave zaseženih ponaredkov umetnin z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki jo je leta 2019 na pobudo Fakultete za varnostne vede v prostorih fakultete postavila Policijska akademija iz Zagreba. Od leta 2020 na fakulteti deluje tudi Knjižni klub, v okviru katerega se periodično srečujejo zaposleni in študenti ter razpravljajo IGOR BERNIK, DEKAN FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE, o prebranih leposlovnih delih domačih in tujih IZVOLJEN ZA OBDOBJE 2023–2027 avtorjev. Junija leta 2023 je za mandatno dobo štirih let dekanske obveznosti prevzel Igor Bernik. Je strokovnjak s področja informacijske varnosti – študijskega in raziskovalnega področja, ki ga je fakulteta začela najkasneje razvijati, ki pa je v informacijski dobi vse bolj pomembno. Morda je kar nekaj simbolike v tem, da smo pred pol stoletja začeli z (zelo oprijemljivimi) notranjimi zadevami, v drugo polovico stoletja razvoja Fakultete za varnostne vede pa vstopamo v sedlu paradnega konja kibernetske dobe. Kdo ve, kako bodo videti študijska in raziskovalna področja ob 100. obletnici fakultete, prepričani pa smo, do bodo potrebe po varnosti v družbi še vedno obstajale, zato bo morala obstajati tudi fakulteta, ki bo izobraževala in raziskovala na tem področju. 39 Razvoj študijskih V programov** V nadaljevanju je predstavljen razvoj študijskih programov s področja varstvoslovja po posameznih obdobjih, ki jih zamejujejo ime in status šole oz. fakultete od leta 1973 do leta 2023. Oddelek za notranje zadeve pri Višji upravni šoli v Ljubljani (1973–1981) Za potrebe višješolskega izobraževanja na področju notranjih zadev je bil leta 1973 ustanovljen Oddelek za notranje zadeve pri Višji upravni šoli v Ljubljani. Predmetnik prve generacije študentov v študijskem letu 1973/1974 je predstavljen v tabeli 1. Prvih šest let je bil organiziran le študij iz dela, kar je pomenilo, da je bil namenjen delavcem organov za notranje zadeve. Zahteve po dodatnem znanju iz stroke pa tudi dinamika izobraževanja so terjale dopolnjevanje in posodabljanje vsebin učnih enot in samega predmetnika. Tako je bil predmetnik v študijskem letu 1975/1976 dopolnjen s predmetoma kriminologija in sodna medicina, predmet psihologija pa je po nadgradnji postal predmet psihologija in psihopatologija. S študijskim letom 1979/1980 je bilo poleg izobraževanja iz dela uvedeno še izobraževanje ob delu, kar je omogočilo študij tudi udeležencem z drugih institucij (Teritorialna obramba, upravni organi za notranje zadeve, pravosodni organi, JLA itd.). Najbolj pereče težave so bile povezane s pomanjkanjem učnega gradiva v slovenskem jeziku. Kljub zavezi predavateljev, da vsak poskrbi za učno gradivo, tega ni uspelo storiti vsem, vsaj ne v prvih študijskih letih. TABELA 1: PREDMETNIK 1. GENERACIJE ŠTUDENTOV ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI VIŠJI UPRAVNI ŠOLI (1973/1974) 1. letnik 2. letnik Osnove marksistične filozofije Obdelava podatkov Uvod v pravoznanstvo Politična ekonomija z ekonomiko SFRJ Družbenopolitični sistem SFRJ Psihologija Organizacija javne uprave in notranjih zadev Preventivna dejavnost organov za notranje zadeve Mednarodno javno pravo Sociologija Upravni postopek in upravni spor Upravno materialno pravo Varstvo javnega reda Kazensko materialno pravo – posebni del Varnostni sistem SFRJ Kriminalistika Kazensko procesno pravo Varstvo ustavnega reda Kazensko materialno pravo – splošni del Tuj jezik Kriminalistika Temelji splošne ljudske obrambe Tuj jezik ** Poglavje povzema ključne ugotovitve poglavja o izobraževalnih programih na področju varstvoslovja v letih 1973–2023 (Modic, 2023). 41 Višja šola za notranje zadeve (1981–1995) V študijskem letu 1980/1981 je bila v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve ustanovljena Višja šola za notranje zadeve, ki je bila konec leta 1981 vpisana v razvid izobraževalnih organizacij in vključena v Univerzo v Ljubljani. Organizacijski premiki so terjali tudi vsebinske spremembe učnih enot in predmetnikov, ki jih je bilo treba dopolniti s splošnoizobraževalnimi vsebinami, hkrati pa ohraniti primerno sorazmerje s strokovnimi vsebinami. V tabeli 2 je predstavljen predmetnik izobraževalnega programa s področja varnosti in notranjih zadev za študijsko leto 1985/1986. Predmetnik je obsegal 23 predmetov, razporejenih v dva letnika študija. Način študija je bil mogoč iz dela in ob delu, pri čemer je bil za slednji način izveden manjši obseg neposrednega pedagoškega dela (1.800 ur proti 490 uram neposrednega pedagoškega dela v načinu ob delu). Poleg navedenih učnih enot so študenti opravljali še naslednje aktivnosti: telesna vzgoja, svobodne katedre, kultura pisnega in ustnega izražanja, usposabljanje za opravljanje nalog v različnih varnostnih razmerah in letna delovna praksa. TABELA 2: PREDMETNIK VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE UNIVERZE V LJUBLJANI (1985/1986) 1. letnik 2. letnik Sociologija Kazensko pravo Filozofija Kazensko procesno pravo Psihologija in psihopatologija Mednarodno pravo Uvod v pravoznanstvo in pravna logika Osnove lastninskih razmerij Upravni postopek in upravni spor Kriminalistika Upravno pravo Sodna medicina Sistem državne uprave in notranjih zadev Obveščevalna in subverzivna dejavnost Ustavno pravo Varnostni sistem SFRJ Politična ekonomija z osnovami ekonomskega sistema SFRJ Varstvo ustavne ureditve Družbena samozaščita in splošna ljudska obramba Tuj jezik Kriminologija Informatika Organiziranje in vodenje Naslednji mejniki razvoja Višje šole za notranje zadeve so vezani na prenovo študijskega programa leta 1991, ko se je Slovenija demokratizirala in osamosvojila. 42 TABELA 3: PREDMETNIK VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE UNIVERZE V LJUBLJANI (1991/1992) 1. letnik 2. letnik Sociologija Policijsko upravno pravo Filozofija Informatika Psihologija Organiziranje in vodenje Uvod v pravoznanstvo in pravna logika Kazensko pravo Upravni postopek in upravni spor Kazensko procesno pravo Ustavno pravo Mednarodno pravo Politična ekonomija z osnovami ekonomskega sistema Osnove lastninskih razmerij Varnostni sistem Varstvo ustavne ureditve Kriminalistika I. in II. Tuji jezik Druge oblike izobraževalnega dela Telesna vzgoja Kultura pisnega in ustnega izražanja Usposabljanje (10-dnevno) Zaključna vaja (6-dnevna) V študijskem letu 1993/1994 je bil razpis za vpis objavljen v skupnih objavah Ministrstva za šolstvo in šport, kar je omogočilo vpis zunanjih kandidatov – interes je bil velik in po preizkusu znanja je bilo poleg delavcev Ministrstva za notranje zadeve sprejetih tudi 28 zunanjih kandidatov. Predmetnik je obsegal 18 predmetov, razporejenih v dva letnika študija. Način študija je bil redni in ob delu, pri čemer je slednji način obsegal dobro petino neposrednega pedagoškega dela v primerjavi z rednim načinom študija. Visoka šola za notranje zadeve, pridružena članica Univerze v Ljubljani (1995–1996) V letu 1993 so po sprejemu Zakona o visokem šolstvu sledili prvi postopki za oblikovanje Višje šole za notranje zadeve v visokošolsko institucijo. Novi študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe »Varnost in notranje zadeve« je bil s soglasjem Vlade Republike Slovenije potrjen leta 1995. Šola je postala pridružena članica Univerze v Ljubljani, hkrati pa je organizacijsko ostala v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Triletni program je poleg skupnih predmetov vseboval pet usmeritev, med katerimi so izbirali študenti v 3. letniku. 43 TABELA 4: PREDMETNIK VISOKE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE, PRIDRUŽENE ČLANICE UNIVERZE V LJUBLJANI (1995/1996) 1. letnik 2. letnik Sociologija Upravno pravo Osnove lastninskih razmerij Kazensko pravo Psihologija I. Kazensko procesno pravo Uvod v pravoznanstvo Varstvo ustavne ureditve Varnostni sistem Kriminalistika II. Družbeno nadzorstvo Upravni postopek in upravni spor Kriminalistika I. Metodologija z elementi statistike Kriminologija Osnove organiziranja in vodenja Ustavno pravo Mednarodno pravo Javna uprava Psihologija II. Informatika z računalništvom Tuji jezik II. Tuji jezik Športna vzgoja Športna vzgoja 3. letnik – skupni predmeti Policijsko-operativna usmeritev Menedžment in organizacijsko vedenje Splošne operativne zadeve policije Policijska pooblastila Mejna problematika in tujci Psihopatologija Preprečevanje in preiskovanje prometne delinkvence Varnost prometa Izbrana poglavja s področja preiskovanja kaznivih dejanj Tuji jezik III. Informacijsko telekomunikacijski sistem v policiji Pisno in govorno sporočanje Andragogika Osnove ekonomike in poslovanja Normativna ureditev zasebne varnosti Športna vzgoja Kriminalistična usmeritev Notranje-upravna usmeritev Preiskovanje gospodarske kriminalitete Nadzor nad delovanjem državne uprave in upravna etika Preiskovanje organizirane kriminalitete Lokalna uprava Kriminalistična tehnika Normativna dejavnost uprave Kriminalistična psihologija Osebni status posameznika Informacijsko telekomunikacijski sistem v policiji Posebni upravni postopki Varnostno-obrambna usmeritev Zasebnovarnostna usmeritev Obveščevalne službe Zasebno varovanje Taktika dela varnostne službe Sistem varovanja v podjetju Metode in sredstva dela Načrtovanje in ekonomika varovanja podjetja Strategija posrednega nastopanja Varnostni menedžment Slovenski obrambno-varnostni sistem Tehnika in tehnologija varovanja 44 Visoka policijsko-varnostna šola, pridružena članica Univerze v Ljubljani (1996–2003) Leta 1996 se je Visoka šola za notranje zadeve preimenovala v Visoko policijsko-varnostno šolo, pridruženo članico Univerze v Ljubljani. Šola je namreč izobraževalno pokrivala čedalje širše področje. V študijskem letu 1996/1997 je začela z izvedbo 3. letnika visokošolskega študija za diplomante višjih šol. Predmetnik je bil sicer enak tistemu iz prejšnjega študijskega leta (tabela 4), z eno spremembo – v 3. letniku je bil ukinjen predmet Menedžment in organizacijsko vedenje, dodan pa je bil predmet Teorija policijskega dela. Obveznosti študentov so obsegale še izdelavo seminarske naloge v vsakem letniku, v prvem letniku 70-urno usposabljanje v Gotenici in enomesečno prakso na terenu, v drugem letniku enomesečno prakso na terenu, v tretjem letniku pa 164-urno prakso na terenu in diplomsko nalogo. V študijskem letu 1999/2000 sta bila namesto predmeta Metodologija z osnovami statistike uvedena dva predmeta – Metodologija in Osnove statistike. 5 Fakulteta za policijsko-varnostne vede NABITO POLNA NAJVEČJA PREDAVALNICA – INFORMATIVNI DAN NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE VSAKOKRAT RAZKRIJE VELIKO ZANIMANJE ZA ŠTUDIJ PRI NAS. KO DIJAKOM NA INFORMATIVNEM DNEVU PRIKAŽEMO OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA, SE ŠTEVILNI ŽE VIDIJO V VLOGI KRIMINALISTOV IN KOMAJ ČAKAJO, DA JESENI ZAČNEJO ŠTUDIRATI NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE. NA SLIKI BOŠTJAN SLAK S ŠTUDENTI »KRIMINALISTI«. 45 Fakulteta za policijsko-varnostne vede Univerze v Mariboru (2003–2006) Leta 2003 se je Visoka policijsko-varnostna šola preoblikovala v Fakulteto za policijsko-varnostne vede, članico Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2004/2005 se je prvič začel izvajati štiriletni univerzitetni študijski program Varstvoslovje in podiplomski študij v obliki štirih specialističnih programov. Prenovljen je bil tudi triletni visokošolski strokovni program. Študijski programi, ki so se izvajali od leta 2004 naprej (do sprememb v študijskih letih 2006/2007, ko je bil uveden magistrski program oziroma 2007/2008, ko so se začeli izvajati bolonjski študijski programi), so bili naslednji: • visokošolski strokovni program Varstvoslovje (študij je trajal tri leta), • univerzitetni program Varstvoslovje (študij je trajal štiri leta) in • štirje programi specialističnega študija – Informacijska varnost, Kriminalistično preiskovanje, Policijski management, Poslovno varnostni management (študij je trajal leto in pol). Oba dodiplomska programa sta bila organizirana kot redni in izredni študij, specialistični programi pa le kot izredni študij. UTRINEK S PREDAVANJ – BENJAMIN FLANDER V ZNAČILNI PREDAVATELJSKI DRŽI Prenovljen predmetnik visokošolskega strokovnega programa Varstvoslovje je v prvem letniku ohranil predmete Sociologija, Psihologija, Kriminologija, tuji jezik in Športna vzgoja. Predmet Osnove lastninskih razmerij je nadomestila Ekonomika poslovanja, Varnostni sistem je postal Nacionalnovarnostni sistem, Uvod v pravoznanstvo in Ustavno pravo pa Uvod v pravo s temelji državne ureditve. Na novo je bila v prvi letnik uvedena Statistika, ostali predmeti pa so bili prestavljeni (Družbeno nadzorstvo, Kriminalistika, Javna uprava in Informatika z računalništvom) v višje letnike. Del predmetnika prvega letnika je bilo tudi praktično usposabljanje v trajanju 60 ur. V drugem 46 PREDAVANJA NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE POGOSTO POPESTRIJO PREDAVATELJI IZ TUJINE. NA SLIKI PREDSTAVNICA FBI Z DUNAJSKE PODRUŽNICE. letniku Kazensko pravo in Kazensko procesno pravo nadomestita predmeta Osnove kazenskega prava Republike Slovenije in Osnove kazensko procesnega prava Republike Slovenije, na novo je dodan predmet Človekove pravice in pooblastila (prej Policijska pooblastila v 3. letniku) in Raziskovanje varnostnih pojavov (prej Metodologija z elementi statistike; Statistika sedaj v 1. letniku). Predmeta Upravno pravo in Javna uprava sedaj pokriva istoimenski združen in obsežnejši (120 ur) predmet. Kriminalistika je bila prestavljena iz prvega v drugi letnik, Menedžment in organizacijsko vedenje pa iz tretjega v drugi letnik. Tuj jezik in Športna vzgoja sta ostala tudi v drugem letniku, prav tako Praktično usposabljanje v obsegu 60 ur. Tretji letnik je bil v večji meri predrugačen, vseboval je štiri skupne predmete, poleg teh pa še Športno vzgojo in Praktično usposabljanje (prej 10 predmetov). Drugače kot v prejšnjem predmetniku, kjer so študenti izbrali eno izmed petih usmeritev, so po novem izbrali pet izmed 16 naslednjih izbirnih predmetov: • Preprečevanje in preiskovanje prometne delinkvence, • Splošne operativne zadeve policije, • Mejne zadeve in migracije, • Kriminalistična psihologija, • Organizirani kriminal, • Kriminalistična strategija, • Obveščevalno-varnostne službe, • Metode dela obveščevalno-varnostnih služb, • Zasebno varstvo in zasebnovarnostni management, • Sistem varovanja v podjetju, • Tehnika in tehnologija varovanja, • Preiskovanje gospodarske kriminalitete, • Kriminalistična tehnika, • Odnosi z javnostmi, • Informacijska varnost in • Penologija. Predmetnik univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje je predstavljen v tabeli 5. Pogoji za vpis so bili že ob uvedbi omejeni na opravljeno splošno maturo oziroma katerikoli štiriletni srednješolski program, končan pred 1. 6. 1995. 47 PREDAVANJE VELEPOSLANIKA JAPONSKE V SLOVENIJI. NEKAJ LET KASNEJE SE LAHKO FAKULTETA POHVALI Z IZMENJAVAMI ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV Z JAPONSKIMI FAKULTETAMI. TABELA 5: PREDMETNIK UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARSTVOSLOVJE (2004/2005) 1. letnik 2. letnik Varnostni sistem Evropske varnostne integracije Družbeno nadzorstvo Kadrovski management Osnove organizacijskih teorij Organizacijsko vedenje Sociologija Računalništvo in informatika Psihologija Metodologija družboslovnega raziskovanja Pravoznanstvo z ustavnim pravom Temelji ekonomije Statistika v raziskovanju Javna uprava Tuji jezik (angl., nem. ali ita.) Etika in človekove pravice Športna vzgoja 1 Športna vzgoja 2 3. letnik – skupni predmeti 4. letnik – skupni predmeti Kriminalistika 1 Kriminalistika 2 Kriminologija Teorija policijskega dela Kazensko pravo Pooblastila Kazensko procesno pravo Kriminalna prevencija Psihologija varnostnih pojavov Strateški management Upravno pravo in upravni postopek Izbirni predmeti (študent izbere 3) Viktimologija Penologija Tuji jeziki 2 (ang., nem.) Zasebna varnost Kriminalistična psihologija Obveščevalno-varnostne službe Kriminalistična tehnika Kineziologija v policiji Organizacija in upravljanje policije 48 Specialistični programi so bili sestavljeni iz osmih oziroma devetih predmetov, od katerih so bili štirje predmeti izbirni, pri čemer je študent lahko izbral po dva predmeta iz ostalih specialističnih programov. Študij je študent zaključil s specialistično nalogo. TABELA 6: PREDMETNIK PODIPLOMSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV SPECIALIZACIJE (2004/2005) Informacijska varnost – obvezni predmeti Kriminalistično preiskovanje – obvezni predmeti Osnove informacijske varnosti Posebne metode preiskovanja kaznivih dejanj Varnost in zaščita v elektronskem poslovanju Kriminalitetna politika in kriminalistična strategija Kazensko-pravni okviri zaščite in varnosti podatkov in sistemov Dokazovanje v kazenskem postopku Varnostni standardi za ravnanje z informacijskimi sistemi Kriminalistično tehnično preiskovanje Izbirni predmeti Izbirni predmeti Nadzor dostopa do informacijskega sistema Organiziran kriminal in terorizem Kriptografski sistemi in algoritmi Korporacijska delinkvenca Ukrepi v primeru »informacijske nesreče« Preprečevanje kriminalitete in viktimologija Računalniški kriminal Kognitivni intervju Nove oblike gospodarskega kriminala Policijski management – obvezni predmeti Poslovno varnostni management – obvezni predmeti Strateški management v policiji Integralni sistemi varovanja Kadrovski management v policiji Strateško in operativno vodenje varnostnih organizacij Operativni management v policiji Ekonomika varovanja in zavarovanja Človekove pravice in policijska pooblastila Trženje varnostnih storitev Izbirni predmeti Izbirni predmeti Policijske specialnosti Poslovno varnostna kultura in etika Informacijski sistem za podporo odločanju Risk management – upravljanje s tveganji Ekonomija in finance za policijski management Gospodarsko vohunstvo Socialni management v neprofitnem sektorju Varovanje tajnih podatkov in varnostno preverjanje Kineziologija v policiji Organizacija in upravljanje policije 49 Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru (od leta 2006 naprej) Fakulteta za policijsko-varnostne vede se je v letu 2006 preimenovala v Fakulteto za varnostne vede. Istega leta se je začel izvajati magistrski študijski program. V študijskem letu 2007/2008 so se na fakulteti začeli izvajati bolonjski programi na prvi, drugi in tretji stopnji študija. Fakulteta za varnostne vede je tako prvič v zgodovini študentom ponudila celotno paleto izobraževalnih programov na vseh stopnjah študija in s tem postala polnokrvna članica univerzitetne skupnosti. TABELA 7: PREDMETNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARSTVOSLOVJE (2006/2007) 1. letnik – obvezni predmeti 2. letnik – obvezni predmeti Ustavno kazensko procesno pravo Kritično razmišljanje in reševanje problemov Elementi kriminalitetne politike – zatiranje in preprečevanje kriminalitete ter zagotavljanje Metodologija družboslovnega raziskovanja in javne varnosti multivariatne statistične metode Izbirni predmeti – študent izbere 6 predmetov Modul 1: Policijska dejavnost Operativni policijski management Strateški management v varnostnih organizacijah Profiliranje v kriminalističnem preiskovanju Primerjalni vidiki policijske dejavnosti Dokazno pravo Modul 2: Kriminalistika Forenzične znanosti Kriminalistični spoznavni proces Odkrivanje izbranih oblik transnacionalne kriminalitete Kriminalistična strategija omejevanja kriminalitete Izbrana poglavja iz viktimologije Modul 3: Aplikativna kriminologija Odklonskost na delovnem mestu Sociološki in filozofski vidiki v kriminologiji Nasilje in kazniva dejanja z elementi nasilja – izbrana poglavja Kaznovalna politika in penologija Droge in kriminaliteta Modul 4: Obveščevalno-varnostna dejavnost Sistemski vidiki varovanja tajnih podatkov Obveščevalno-varnostna dejavnost Nadzorstvo obveščevalno – varnostnih sistemov Psihosocialni vidiki obveščevalno-varnostne dejavnosti Gospodarsko vohunstvo Modul 5: Varnost poslovnih procesov Poslovno – varnostna kultura in poslovanje Industrijska, gospodarska in poslovna varnost Management varnostnih procesov Zasebnovarnostna industrija Zavarovalništvo in varnost Modul 6: Mirovni procesi in humanitarno pravo Aplikativne in integrativne znanstvene študije na področju zagotavljanja javne varnosti in Humanitarne intervencije in mirovne operacije odzivanja na kriminaliteto Evropsko in mednarodno pogodbeno kazensko pravo 50 Leta 2010 je bil akreditiran nov visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Informacijska varnost. TABELA 8: PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA INFORMACIJSKA VARNOST (2012/2013) 1. letnik 2. letnik – obvezni predmeti Psihologija Osnove informacijske varnosti Osnove sociologije za varstvoslovce Kriminalistično preiskovanje Osnove kriminologije Metodologija z elementi statistike Osnove ekonomike Management in organizacijsko vedenje Uvod v pravo s temelji državne ureditve Varstvoslovna terminologija v informatiki Nacionalno varnostni sistem Kazensko pravni vidiki informacijske varnosti Osnove informatike in računalništva E-storitve, e-vsebine in e-sodelovanje Upravno pravo in javna uprava Modul 1: Varstvoslovje Šport 1 Preiskovanje informacijskih kaznivih dejanj Strokovna praksa Varno elektronsko poslovanje Modul 2: Informacijski sistemi Arhitekture IS Kriptografija 3. letnik – obvezni predmeti Upravljanje informacijske varnosti in varnostne politike Digitalna forenzika Varnost omrežij in interneta Izbirni predmeti Revizija informacijskih sistemov Zagotavljanje zanesljivosti in razpoložljivosti IS Tehnično varovanje Varne spletne aplikacije in storitve Mednarodne varnostne integracije in informacijska varnost Standardi na področju inf. varnosti in upravljanje digitalnih identitet Projektni management informacijske varnosti 51 Aktualni študijski programi Fakultete za varnostne vede Fakulteta za varnostne vede je v študijskem letu 2022/2023 izvajala pet študijskih programov, in sicer: • visokošolski program Varnost in policijsko delo, • visokošolski program Informacijska varnost, • univerzitetni program Varstvoslovje, • magistrski program Varstvoslovje in • doktorski program Varstvoslovje. ŠTUDENTI V ČASU ŠTUDIJA POSLUŠAJO TUDI PREDAVANJA PREDSTOJNIKOV NAJPOMEMBNEJŠIH ORGANIZACIJ ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI. NA SLIKI PREDAVANJE NAČELNICE GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE GENERALMAJORKE ALENKE ERMENC NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE LETA 2019. Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo Diplomanti visokošolskega strokovnega programa Varnost in policijsko delo imajo teoretična in praktična znanja za izvajanje zahtevnih strokovnih opravil na področju zagotavljanja varnosti in za vodenje varnostnih organizacij. Študij traja tri leta in se izvaja kot redni in izredni, diplomant pridobi naziv diplomirani varstvoslovec (VS). 52 ŠTUDENTI FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE SO MED NAJŠTEVILČNEJŠI UDELEŽENCI DVOTEDENSKEGA VOJAŠKEGA TABORA, KI GA ORGANIZIRA SLOVENSKA VOJSKA. FAKULTETA ŠTUDENTOM, KI USPEŠNO ZAKLJUČIJO TABOR, PRIZNA OPRAVLJENO PRAKTIČNO USPOSABLJANJE. NA SLIKI: OBISK BERNARDE TOMINC NAŠIH ŠTUDENTOV MED ZAKLJUČNO VAJO NA VOJAŠKEM TABORU. TABELA 9: PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARNOST IN POLICIJSKO DELO (2022/2023) 1. letnik 2. letnik Temelji pravnega sistema in državne ureditve Kazenskopravni sistem RS Nacionalnovarnostni sistem Kriminalistika Temelji vodenja in upravljanja varnostnih organizacij Osnove kriminologije s penologijo Psihologija v varstvoslovju Krizno upravljanje z naravnimi in drugimi nesrečami Osnove sociologije za varstvoslovce Upravno pravo in javna uprava Osnove policijske dejavnosti Osnove informacijske varnosti Računalništvo in informatika v varstvoslovju Mednarodno varnostno sodelovanje Šport Organizirana kriminaliteta Praksa Strokovna terminologija v angleškem jeziku 3. letnik – obvezni predmeti Metode raziskovanja in statistika Diplomska naloga Izbirni predmeti (študent izbere 5 predmetov) Sodna in preiskovalna psihologija Zasebno varovanje in detektivska dejavnost Gospodarska kriminaliteta Nasilje in družba Osnove obveščevalne dejavnosti Ekološka kriminologija z elementi varstva okolja Organizacija policijske dejavnosti in pooblastila Tehnično varovanje Vedenjski vidiki informacijske varnosti Praktično delo 53 Visokošolski študijski program Informacijska varnost Diplomanti visokošolskega strokovnega programa Informacijske varnosti so teoretično in praktično usposobljeni za izvajanje strokovnih, razvojnih in vodstvenih opravil na področjih informatike, informacijskih sistemov in varstvoslovja, predvsem z vidika mehanizmov zagotavljanja varnosti v informacijski družbi. Študij traja tri leta in se izvaja kot redni in izredni, diplomant pridobi naziv diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti (VS). TABELA 10: PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA INFORMACIJSKA VARNOST (2022/2023) 1. letnik 2. letnik Temelji pravnega sistema in državne ureditve Kazenskopravni sistem Republike Slovenije Nacionalnovarnostni sistem Kriminalistika Temelji vodenja in upravljanja varnostnih organizacij Osnove kriminologije s penologijo Psihologija v varstvoslovju Krizno upravljanje z naravnimi in drugimi nesrečami Osnove sociologije za varstvoslovce Upravno pravo in javna uprava Uvod v razvoj programske opreme Osnove informacijske varnosti Računalništvo in informatika v varstvoslovju Varnost informacijskih sistemov Šport Organizirana kriminaliteta Praksa Strokovna terminologija v angleškem jeziku 3. letnik – obvezni predmeti Metode raziskovanja in statistika Zaščita podatkov in računalniška forenzika Varnost, zasebnost in zaupanje v mobilnih sistemih Varnost komunikacij, aplikacij in storitev Kibernetska varnost Diplomska naloga Izbirni predmeti (študent izbere 3 predmete) Sodna in preiskovalna psihologija Zasebno varovanje in detektivska dejavnost Gospodarska kriminaliteta Nasilje in družba Osnove obveščevalne dejavnosti Tehnično varovanje Vedenjski vidiki informacijske varnosti Praktično delo 54 Univerzitetni študijski program Varstvoslovje Univerzitetni študijski program Varstvoslovje je raziskovalno usmerjen. Diplomanti programa so usposobljeni za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter reševanje strokovnih delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo metod za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja varnosti. Študij traja tri leta in se izvaja le kot redni študij, diplomant pridobi naziv diplomirani varstvoslovec (UN). V program se lahko vpišejo le kandidati z opravljeno splošno maturo oziroma štiriletnim srednješolskim programom, končanim pred 1. 6. 1995. TABELA 11: PREDMETNIK UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARSTVOSLOVJE (2022/2023) 1. letnik 2. letnik Psihologija v pravosodju in policiji Kriminalistična metodika Sociološke teorije v varstvoslovju Kazensko pravo Varnostni sistemi in mednarodne varnostne integracije Teorije policijske dejavnosti Uvod v razumevanje prava in države Organizacijsko vedenje in razvoj kadrov Pravna ureditev javne uprave Človekove pravice v kazenskem pravosodju Informatika v varnostnih vedah Varstvoslovna terminologija v angleškem jeziku Vodenje in upravljanje varnostnih organizacij Zagotavljanje varnosti informacij Kriminologija in viktimologija Kriminalistična taktika in tehnika 3. letnik – obvezni predmeti Raziskovanje varnostnih pojavov Opisna in sklepna statistika Diplomska naloga Izbirni predmeti (študent izbere 6 predmetov) Kriminalističnoobveščevalna dejavnost in kriminalistična strategija Forenzična psihologija Penologija Družbeno nadzorstvo Metode v obveščevalni dejavnosti Pooblastila in organizacija nadzorstvenih organov Zasebno varstvo Kriminalističnoobveščevalna dejavnost in kriminalistična strategija Forenzična psihologija Transnacionalna kriminaliteta Praktično delo Prosti izbirni predmet 55 Magistrski študijski program Varstvoslovje Diplomanti visokošolskega strokovnega programa Informacijske varnosti so teoretično in praktično usposobljeni za izvajanje strokovnih, razvojnih in vodstvenih opravil na področjih informatike, informacijskih sistemov in varstvoslovja, predvsem z vidika mehanizmov zagotavljanja varnosti v informacijski družbi. Študij traja tri leta in se izvaja kot redni in izredni, diplomant pridobi naziv diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti (VS). TABELA 12: PREDMETNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARSTVOSLOVJE (2022/2023) 1. letnik 2. letnik – obvezni predmet Pravo o prekrških Metodologija družboslovnega raziskovanja in multivariatne statistične metode Kriminologija in kriminalitetna politika Magistrska naloga Strateško upravljanje varnostnih organizacij Modul Kriminologija in kriminalistika Varnost kibernetskega prostora Viktimologija Varnost v lokalnih skupnostih Preiskovanje izbranih oblik kriminalitete Kriminalistika in forenzične znanosti Kriminaliteta belih ovratnikov Preiskovalna psihologija Izbirni predmet Zasebnovarnostna industrija Modul Informacijska varnost Varnost pametnih sistemov Digitalna forenzika Informacijska varnost poslovnih sistemov Izbirni predmet Modul Korporativna varnost Korporativna obveščevalna dejavnost Integralna korporativna varnost Korporativno upravljanje in forenzični finančni nadzor Izbirni predmet Izbirni predmeti (študent izbere 2 predmeta) Obvladovanje informacijske varnosti Odklonskost na delovnem mestu Upravne notranje zadeve in azilno pravo Migracije, kriminaliteta in varnost Oblikovanje strategije preiskovanja kriminalitete 56 Doktorski študijski program Varstvoslovje Doktorski študijski program Varstvoslovje je program tretje bolonjske stopnje, usmerjen k individualiziranemu znanstvenoraziskovalnemu delu na področju varstvoslovja. Študij in raziskovanje potekata v okviru sedmih osnovnih področij: kriminologija, policijska dejavnost, kriminalistika, varnostne vede, informacijska varnost, forenzična psihologija in pravni vidiki formalnega družbenega nadzorstva. Ključna je usmerjenost doktorskega študenta v določen raziskovalni problem znotraj omenjenih področij, pri čemer je program znan po svoji interdisciplinarnosti. Študij traja 4 leta in se izvaja v izrednem načinu. Fakulteta za varnostne vede je članica Doktorske šole Univerze v Mariboru, ki ima svoje delovanje opredeljeno s pravilnikom o doktorskem študiju. TABELA 13: PREDMETNIK DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VARSTVOSLOVJE (2022/2023) 1. letnik 2. letnik Znanstveno raziskovalne metode v varstvoslovju Prenosljiva znanja v znanstvenem delu Individualno raziskovalno delo 1 (individualno delo z Individualno raziskovalno delo s področja izbranim mentorjem za dosego cilja) varstvoslovja Individualno raziskovalno delo 2 Individualno raziskovalno delo 3 Izbirni predmet 1 (študent izbere predmet iz nabora) Izbirni predmet 3 Izbirni predmet 2 3. letnik Prenosljiva znanja – akademska in raziskovalna etika Individualno raziskovalno delo 4 Individualno raziskovalno delo 5 Izbirni predmet 4 4. letnik Individualno raziskovalno delo 6 Izdelava in zagovor doktorske disertacije Nabor izbirnih predmetov (študent v sodelovanju z mentorjem izbere 4 predmete) Finančna in organizirana kriminaliteta v kontekstu hibridnih ogrožanj Izbrana poglavja forenzične psihologije Izbrana poglavja kibernetske varnosti Izbrana poglavja varnosti v mobilnih sistemih Kibernetska varnost v zasnovi Kriminalistični in sodnomedicinski vidiki odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja izbranih kaznivih dejanj Kriminologija Kriminološki vidiki varstva okolja Kritično razmišljanje in reševanje problemov Pravni status organizacij in odgovornih oseb na področju varstvoslovja Privatizacija varnostne funkcije v sodobni družbi Razumevanje sodobnih družb Ustavno kazensko procesno pravo za preiskovalce Varnost pametnih mest 57 Izobraževalna dejavnost in mednarodno sodelovanje Izobraževalna dejavnost Fakultete za varnostne vede ima tudi močno mednarodno komponento. Pretežno gre za naslednje oblike sodelovanja s tujino: • študijske izmenjave študentov; • mobilnost pedagoškega osebja; • strokovne ekskurzije študentov; in • študij tujih študentov na Fakulteti za varnostne vede. Študijske mobilnosti na Fakulteti za varnostne vede potekajo večinoma v sklopu programa Erasmus+ in sporazuma Swiss Mobility, ki vključujeta izmenjavo študentov, fakulteta pa razvija tudi bilateralno sodelovanje z drugimi sorodnimi institucijami po celem svetu. Kot je razvidno iz tabele 14, je v obdobju od 2006/2007 do 2022/2023 v tujino na študijsko izmenjavo odšlo 209 študentov Fakultete za varnostne vede, na fakulteto pa je prišlo 265 tujih študentov. Partnerske institucije, s katerimi je fakulteta izmenjevala študente, pokrivajo skoraj celotno območje Evrope – Belgijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Švedsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Italijo, Malto, Španijo, Portugalsko, Madžarsko, Turčijo, Slovaško, Severno Makedonijo itd. Fakulteta je podpisala tudi sporazum Erasmus+ s partnerskimi institucijami v Rusiji in na Japonskem. Tujim študentom na izmenjavi na Fakulteti za varnostne vede so na voljo predmeti, ki so izvajani v angleškem jeziku (nabor vključuje v povprečju več kot 30 predmetov), študenti pa se seznanijo tudi s praktičnim delom oz. delovanjem različnih institucij v Sloveniji. Tako med študijem v Sloveniji obiščejo različne enote Policije, zavode za prestajanje kazenskih sankcij, nevladne organizacije, muzeje itd. MOBILNOST ERASMUS+ JE ZELO PREPROST NAČIN PRIDOBIVANJA ZNANJA IN IZKUŠENJ NA TUJIH UNIVERZAH. NAŠI ŠTUDENTI TAKO LAHKO OPRAVIJO DEL ŠTUDIJA V TUJINI, ISTOČASNO PA NAŠA FAKULTETA GOSTI ŠTEVILNE TUJE ŠTUDENTE. NA SLIKI: DEKAN ANDREJ SOTLAR IN PREDSTAVNIKI MEDNARODNE PISARNE S ŠTUDENTI NA IZMENJAVI ERASMUS+, KI SO SE UDELEŽILI UVAJALNEGA DNE PRED ZAČETKOM ŠTUDIJA NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE. 58 TABELA 14: ERASMUS+ MOBILNOST ŠTUDENTOV NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE – ODHAJAJOČI IN PRIHAJAJOČI ŠTUDENTI (2006/2007–2022/2023) Študijsko leto Odhajajoči študenti Prihajajoči študenti 2006/2007 3 3 2007/2008 7 5 2008/2009 6 3 2009/2010 13 4 2010/2011 13 9 2011/2012 3 11 2012/2013 14 15 2013/2014 19 26 2014/2015 11 21 2015/2016 12 20 2016/2017 19 14 2017/2018 12 21 2018/2019 26 29 2019/2020 26 28 2020/2021 2 8 2021/2022 14 27 2022/2023 9 21 Skupaj 209 265 Vrhunec mednarodnega sodelovanja na področju izobraževalnega procesa predstavlja sodelovanje fakultete s tujimi profesorji, ki so sodelovali na doktorskem študiju Fakultete za varnostne vede in prevzemali vlogo somentorjev doktorskih kandidatov. Pri doktorskih nalogah v angleškem jeziku so tako kot somentorji sodelovali oziroma še sodelujejo kolegi z Eastern Kentucky University (ZDA), Michigan State University (ZDA) in Northeastern University (ZDA). Fakulteta za varnostne vede že vrsto let dopolnjuje svoj izobraževalni program s sodelovanjem s tujimi institucijami v obliki strokovnih ekskurzij. Večinoma gre za obiske naših študentov v tujini, vsako leto pa smo deležni tudi strokovnih ekskurzij študentov in profesorjev iz tujih partnerskih institucij. 59 MED ŠTUDENTI SO ZELO PRILJUBLJENE EKSKURZIJE V TUJINO. NA SLIKI SKUPINA ŠTUDENTOV NA OBISKU NA COLLEGE OF JUSTICE & SAFETY, EASTERN KENTUCKY UNIVERSITY, ZDA, LETA 2016. ŠTUDENTE SO SPREMLJALI GORAZD MEŠKO, DEKAN ANDREJ SOTLAR IN REKTOR UNIVERZE V MARIBORU IGOR TIČAR. Mednarodno dimenzijo izobraževalnega procesa zaznamuje tudi mobilnost pedagoškega osebja. Profesorji Fakultete za varnostne vede odhajajo na krajša (do enega meseca) in daljša (več kot mesec) gostovanja na ugledne tuje institucije. Na drugi strani pa na Fakulteto za varnostne vede prihaja približno 10 tujih predavateljev letno. Na študijskih programih Fakultete za varnostne vede so kot redni ali izredni vpisani tudi študenti iz tujine. Ti se vpišejo na študij po rednem vpisnem postopku. Iz držav članic Evropske unije so to študenti, ki prihajajo iz Italije, Hrvaške, iz držav izven Evropske unije pa predvsem iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije. TABELA 15: ŠTEVILO TUJIH ŠTUDENTOV, VPISANIH V ŠTUDIJSKE PROGRAME FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE 2015/2016 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 20 22 22 18 27 41 44 46 60 Namesto zaključka Pregled razvoja študijskih programov kaže na velike organizacijske in vsebinske premike v zadnjih petih desetletjih. Od oddelka do fakultete; od enega študijskega programa na prvi strokovni stopnji, do petih študijskih programov na vseh treh stopnjah; od varnosti in notranjih zadev do varstvoslovja. Jasno je, da ti premiki niso bili naključni, pač pa so rezultat potreb okolja, vizionarskih idej, odločnih korakov ter trdega in vztrajnega dela posameznikov in celotnih kolektivov fakultete in njenih predhodnic. PO VLOŽENEM TRUDU PRIDE ZASLUŽENA NAGRADA – PODELITEV DIPLOMSKIH LISTIN JE NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE PRAZNIK POSEBNE VRSTE. TAKOLE SO JUNIJA 2023 DIPLOMANTKE IN DIPLOMANTI PO ZAKLJUČKU SLOVESNOSTI MEDSE VZELI DEKANA IGORJA BERNIKA – LEP SPOMIN ZA CELO ŽIVLJENJE. NAJBOLJŠI ŠTUDENTI, KARIERNO USPEŠNI DIPLOMANTI IN ZUNANJI PREDAVATELJI TER SODELAVCI, KI SO ZASLUŽNI ZA RAZVOJ IN UGLED FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE, SO ZAPISANI NA POSEBNEM MESTU, NA OGLED OBISKOVALCEM FAKULTETE. 61 Značilnosti Prvo obdobje: od leta 1973 do leta 1992 raziskovalne Od leta 1973 so sodelavci šole opravljali različne oblike raziskovalnega dela, v večini primerov v dejavnosti*** okviru podiplomskega študija. Zavedanje, da je raziskovalna dejavnost temeljna potreba za polnokrvnost akademske institucije, se je porodilo R že zelo zgodaj. Zaradi narave višje šole, ki je bila usmerjena predvsem v prakso, se je raziskovalna dejavnost razvijala počasneje, kot je bilo to načrtovano. Kljub temu je tedanji dekan Peter Jeglič (1981–1986) (Jeglič, 1993; Vršec, 1993) že v osemdesetih letih zapisal, da je bila ustanovitev Uvod raziskovalne enote (centra, inštituta) naslednji cilj Višje šole za notranje zadeve, ki so ga hoteli Raziskovalna dejavnost Fakultete za varnostne uresničiti v prepričanju, da je to eden temeljnih vede je predstavljena v treh obdobjih. Prvo obsega pogojev za nadaljnji razvoj visokošolskega čas od ustanovitve Oddelka za notranje zadeve izobraževanja ter za razvoj raziskovalnega sistema pri Višji upravni šoli in začetek študija s področja s področja varnosti in notranjih zadev. Vendar se notranjih zadev leta 1973 pa vse do leta 1992, ko je ustanovitev raziskovalne enote zaradi dokaj je bila ustanovljena Raziskovalna enota na Višji šoli nasprotujočih si pogledov glede potrebe po za notranje zadeve. Drugo obdobje obsega čas do raziskovalnem delu na šoli zavlekla za nekaj let. leta 2003, ko se je Fakulteta za policisko-varnostne vede priključila Univerzi v Mariboru, tretje pa Zaposleni so v osemdesetih letih sodelovali v obdobje zadnjih dvajsetih let, ki ga na začetku razvojnih projektih na področju izobraževanja zaznamuje ustanovitev Inštituta za varstvoslovje kadrov s področja notranjih zadev in varnosti ter leta 2004. Gre za mejnike in ključne poudarke o družbene samozaščite na ravni tedanje Jugoslavije. razvoju raziskovalne dejavnosti, ki smo jih avtorji Sotlar in drugi (2023) tako navajajo, da so Peter smiselno povzeli, priredili in kontekstualizirali Jeglič, Andrej Anžič in Milan Vršec sodelovali v po delu dolgoletnega predstojnika Inštituta za Medrepubliško-pokrajinskem projektu SLO in DS varstvoslovje Gorazda Meška Raziskovalno delo SFRJ: Pripravljenost družbenopolitičnega sistema Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru SLO in DS v SFRJ, ki je potekal od leta 1984 do v zadnjih petdesetih letih (1973–2023) (Meško, leta 1990 pod vodstvom Fakultete za sociologijo, 2023). V manjši meri smo avtorji uporabljali tudi politične vede in novinarstvo (Vreg, 1988; Vreg idr., vire in pričevanja drugih avtorjev. 1989; Vreg idr., 1990). Leta 1987 je bila opravljena tudi raziskovalna naloga o narodni zaščiti kot Čeprav se veliko raziskovalnega dela opravi v obliki zaščitnega in obrambnega organiziranja v katedrah, se v tem pregledu osredotočamo samoupravno zasnovanem varnostnem sistemu predvsem na najpomebnejše projekte – (Jeglič, 1987). Decembra leta 1990 je na Višji mednarodne, temeljne in ciljne raziskovalne šoli za notranje zadeve potekal zelo pomemben projekte, ki po pravilu presegajo okvire zgolj in odmeven posvet o varnosti v spremenjenih ene katedre. Kljub temu opozarjamo na pomen družbenopolitičnih razmerah, na katerem so raziskovalnih projektov za potrebe gospodarstva sodelovali vodilni slovenski teoretiki s področja in javnega sektorja. Prav tako večinoma izpuščamo varnosti. Razprava je bila namenjena strateškim/ številne objave, ki so nastale na osnovi raziskav, sistemskim vprašanjem zagotavljanja varnosti saj so le-te zgledno dokumentirane v posebni družbene skupnosti (Jeglič, 1990). Med drugim publikaciji z naslovom Znanstveno raziskovanje je bil predstavljen tudi nov teoretični koncept/ in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne model nacionalne varnosti in sistema (Grizold, vede Univerze v Mariboru (1973–2023), ki smo jo, 1990), ki je v teoriji in praksi zamenjal koncept SLO tako kot pričujočo, izdali v počastitev 50. obletnice in DS prejšnje države in prejšnjega socialističnega Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. političnega sistema (Sotlar idr., 2023). *** Poglavje povzema ključne ugotovitve poglavja o raziskovalnem delu na Fakulteti za varnostne vede v letih 1973–2023 (Meško, 2023), v manjši meri pa tudi nekaterih drugih avtorjev. V besedilu smo pustili navedbe virov, kot so jih zapisali omenjeni avtorji, celoten seznam uporabljenih virov pa je v njihovih izvirnih delih. 63 IZHAJAJOČ IZ TRADICIJE IZDAJANJA ZBORNIKOV STROKOVNO-ZNANSTVENIH RAZPRAV VIŠJE/VISOKE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE OZ. VISOKE POLICIJSKO-VARNOSTNE ŠOLE JE LETA 1999 NASTALA REVIJA VARSTVOSLOVJE. DOSEDANJI GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIKI SO BILI ANTON DVORŠEK, MILAN PAGON, GORAZD MEŠKO, BOJAN DOBOVŠEK IN ANDREJ SOTLAR. Drugo obdobje: od leta 1992 do leta 2003 Ideja o institucionalizirani obliki raziskovalnega dela na Višji šoli za notranje zadeve je bila realizirana leta 1992, ko je bila ustanovljena Raziskovalna enota, njen predstojnik pa je postal Peter Umek. V tistem času je Izobraževalni center Organov za notranje zadeve skupaj z vodstvom Višje šole za notranje zadeve načrtoval razvoj kadrov za prihodnost, in sicer mlajših kolegov in kolegic, ki so se vpisali na podiplomske študije različnih družboslovnih in humanističnih smeri in so bili načrtovani za jedro institucije v prihodnosti. V devetdesetih letih so se vrstili prvi doktorati zaposlenih, ki so začeli na šoli delati kot diplomanti in magistri. Vsi ti doktorati so bili tudi raziskovalna dela, ki so kasneje služila kot izhodišča za raziskovanje področij, ki smo jih razvijali na kasnejši fakulteti. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE IN POLICIJA Od leta 1991 do leta 2003, ko smo se pridružili ŽE VEČ KOT SEDEMDESET LET IZDAJATA REVIJO ZA Univerzi v Mariboru, so doktorirali številni KRIMINALISTIKO IN KRIMINOLOGIJO. MED ZELO sodelavci naše šole, eden celo dvakrat in si pridobili POGOSTIMI PISCI V REVIJO SO TUDI SODELAVCI najvišjo akademsko izobrazbo (Milan Pagon, 1990 FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE, GORAZD MEŠKO in 1994; Andrej Anžič, 1995; Gorazd Meško, 1998; ŽE DOLGA LETA OPRAVLJA NALOGE GLAVNEGA (SO) Tomaž Čas, 1999; Anton Dvoršek, 2000; Bojan UREDNIKA, MOČNO PA SMO ZASTOPANI TUDI V Dobovšek in Branko Lobnikar, 2003). Za obdobje TEHNIČNEM UREDNIŠTVU REVIJE. med letoma 1992 in 2003 so bili značilni projekti o preprečevanju kriminalitete (podoktorski študij na 64 Inštitutu za kriminologijo Univerze v Cambridgeu, Velika Britanija (Meško, 2002)), sodelovanje s Svetom Evrope na področju prevencije nasilja, zagotavljanja varnosti, Evropskim forumom za urbano varnost, sodelovanje z mrežo evropskih univerz na področju preučevanja zalezovanja, Centrom Beccaria za preprečevanje kriminalitete, vse bolj dejavno je postajalo sodelovanje z ameriškimi univerzami – John Jay College of Criminal Justice, Michigan State University, Eastern Kentucky University, Northeastern University idr. Pomembnejši raziskovalni projekti v tem času so bili o regulaciji orožja OZN (1997), nacionalni varnosti in medetničnih konfliktih (1996–1998), begunski in migracijski problematiki (1996–1999), varovanju sodnikov in sodišč (1999), kriminalistični strategiji, organizirani kriminaliteti in korupciji (1999), preprečevanju in zmanjševanju DNEVI VARSTVOSLOVJA SO OSREDNJA NACIONALNA problemov zlorabe drog v šolah (2000–2002), KONFERENCA S PODROČJA VARNOSTI, KI JO ORGANIZIRA policijskem delu v skupnosti (2001, 2002, 2003) in FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE. NA NJEJ RAZISKOVALCI geografski analizi kriminalitete v Ljubljani (2003). PREDSTAVIJO SVOJE UGOTOVITVE IZ RAZISKAV PRETEKLEGA Raziskovalci so začeli izvajati tudi primerjalno LETA, STROKOVNJAKI PA DELIJO SVOJE IZKUŠNJE IZ PRAKSE. ŠE POSEBEJ DOBRO SO OBISKANE ŠTEVILNE OKROGLE MIZE. študijo o integriteti in odklonskosti v policiji, ki je KONFERENCA JE V JAVNOSTI ZNANA TUDI PO TEM, DA postala stalnica. Treba je poudariti velik pomen VSAKO LETO GOSTUJE V DRUGEM KRAJU. LETA 2016 JE BILA V bienalne mednarodne konference Policing in KRANJSKI GORI, NA OTVORITVI PA JE UDELEŽENCE POZDRAVIL Central and Eastern Europe, ki je imela od 1996 PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE MIRO CERAR. dalje pomembno vlogo pri umeščanju našega raziskovanja v mednarodni prostor in mreženja z raziskovalci s področja kriminologije, kazenskega pravosodja in varnostnih ved. Ne nazadnje je pomembno tudi izdajanje revije Varstvoslovje (1999–) in številnih zbornikov z nacionalnih konferenc. V zvezi s slednjimi ne moremo mimo velikega posveta o posebnih operativnih metodah in sredstvih dela obveščevalnih in varnostnih služb (1996), štirih posvetov o zasebnem varovanju in detektivski dejavnosti (1997–2000) in osrednje nacionalne konference s področja varnosti Dnevov varstvoslovja, ki so svojo pot začeli leta 2000 in se do sedaj odvili že štiriindvajsetkrat. 65 Tretje obdobje: od leta 2004 do leta 2023 Leta 2004 smo ustanovili Inštitut za varstvoslovje, (MSU) in Državne univerze Arizone (ASU), začel pa prvi predstojnik je postal Gorazd Meško, se je intenzivnejši razvoj preučevanja zasebnega predstojniki pa so bili še Peter Umek, Bojan varovanja skupaj s kolegi z Državne univerze v Dobovšek in Bojan Tičar. Leta 2023 je predstojnica Michiganu. Inštituta postala Kaja Prislan Mihelič. Intenzivnejši razvoj raziskovalnega dela se je začel s pridružitvijo Leta 2010 smo podpisali sporazum o sodelovanju Univerzi v Mariboru. Najprej je bila opravljena z Inštitutom za kriminologijo v Cambridgeu, prenova vseh študijskih programov, pri čemer Velika Britanija, za sodelovanje in izmenjavo je bil za raziskovalno delo najpomembnejši raziskovalcev na raziskovalnem projektu SAT/ doktorski študij, ki ga je fakulteta začela izvajati PADS+, katerega namen je bil testiranje teorije leta 2007. Vključevanje dodiplomskih, magistrskih o vlogi samonadzora pri prestopniškem vedenju in doktorskih študentov v raziskovalne projekte zunaj angleško govorečih držav. Poleg tega smo je postala stalnica. Od leta 2008 dalje smo v skupaj s kolegi iz Cambridgea razvijali področje temeljne in ciljne raziskovalne projekte vključevali legitimnosti kazenskega pravosodja in razvili mlade raziskovalce, od leta 2015 dalje pa tudi v model za preučevanje legitimnosti v Sloveniji, s programsko skupino Varnost v lokalnih skupnostih. poudarkom na policijski dejavnosti in zaporih. Pred Trije mladi raziskovalci so svoje doktorske naloge tem smo preliminarne teste teorije legitimnosti v napisali in zagovarjali v angleščini ob pomoči policiji in zaporskem okolju opravili v sodelovanju somentorjev z ameriških univerz. s School of Criminal Justice Michigan State University, Columbia University in Yale University. Mednarodni projekti Kot uvodni raziskovalni projekt Inštituta za varstvoslovje je možno šteti raziskovalni projekt o zalezovanju v okviru programa Daphne (2004– LETA 2013 JE OB VODENJU IN USMERJANJU 2006), ki je imel za rezultat priročnik za žrtve SODELAVCEV FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE IZŠEL zalezovanja. Kot enega najbolj pomembnih PRIROČNIK O POLICIJSKI DEJAVNOSTI V SREDNJI IN raziskovalnih projektov je treba omeniti VZHODNI EVROPI, KI VSE DO DANES PREDSTAVLJA raziskovalni projekt CRIMPREV – Assessing TEMELJNI PREGLED RAZVOJA POLICIJSKE crime and deviance and prevention in Europe DEJAVNOSTI V REGIJI. (Ocenjevanje kriminalitete in odklonskosti in preventiva v Evropi, 2006–2009), ki je pomenil pomembno prelomnico pri pridruževanju evropskemu kriminološkemu raziskovanju. Po zaključku projekta smo bili povezani z večino evropskih kriminoloških institucij, kolegi iz Ameriškega kriminološkega združenja (ASC) pa so naš doktorski program na pobudo profesorja Jacka Greena kot edini neameriški program uvrstili v Association of Doctoral Programs in Criminology and Criminal Justice (ADPCC) (n. d.). Tedaj smo razvili študije o strahu pred kriminaliteto skupaj s kolegi z Univerze v Oxfordu, o legitimnosti policijske dejavnosti in legitimnosti v zaporih skupaj s kolegi z Državne univerze v Michiganu 66 Pomembnejši mednarodni raziskovalni projekti v zadnjem desetletju so bili še: • na raziskovanju utemeljen evropski magistrski • projekt o kriminaliteti zoper vodo – Water program varnosti v lokalnih skupnostih – EEMUS Crimes (2016–2018), (2012–2013), na katerem sta kot najboljši • projekt o izboljšanju odzivanja prvih študentki iz generacije magistrirali študentki posredovalcev na težje oblike nasilja v družini – Fakultete za varnostne vede, IMPRODOVA (2018–2021), • projekt o vzpostavljanju evropskega • projekt o policijskem ugotavljanju identitete – doktorskega programa s področja lokalnega COST Action CA17102 (2018–2022), varnostnega menedžmenta – URBIS (2012–2014), • projekt o preprečevanju in obvladovanju • priročnik o policijski dejavnosti v Srednji in spolnega nadlegovanja v času nočnega življenja – Vzhodni Evropi – Handbook on Policing in Central SHINE (2019–2022), and Eastern Europe (Meško idr., 2013a), ki še • Viktimološke kulture – COST Action CA18121 danes velja za temeljni pregled razvoja policijske (2019–2023), dejavnosti v tej regiji, • mednarodna študija o samonaznanitvi • pilotski projekt o infiltraciji organizirane prestopništva 4 – ISRD4 (2020–2024) in kriminalitete v legitimne gospodarske dejavnosti • projekt promocije človekovih pravic in v petih državah Evropske unije – ARIEL (2013– ozaveščanja o perečih evropskih izzivih trgovine 2015), z ljudmi, prisilnem delu in nedokumentiranih • prva monografija Fakultete za varnostne migrantih – Joint eStories: Journeys from Fear to vede s področja informacijske varnosti, izdana Fair (Erasmus+ KA2) (2022–2025). pri mednarodni založbi – Cybercrime and Cyberwarfare (Bernik, 2014), KLJUB RELATIVNO KRATKEMU OBDOBJU RAZVOJA RAZISKOVALCI FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE SO V LETIH PODROČJA INFORMACIJSKE VARNOSTI NA FAKULTETI 2018–2021 SODELOVALI V MEDNARODNEM PROJEKTU ZA VARNOSTNE VEDE, JE ŽE LETA 2014 IZŠLA PRVA HORIZONT 2020 O IZBOLJŠANJU ODZIVANJA PRVIH MONOGRAFIJA NJENEGA RAZISKOVALCA O KIBERNETSKI POSREDOVALCEV NA TEŽJE OBLIKE NASILJA V DRUŽINI. ZA KRIMINALITETI IN KIBERNETSKEM VOJSKOVANJU, KI JE ZAKLJUČEK JE BILA PRI UNIVERZITETNI ZALOŽBI UNIVERZE V BILA IZDANA PRI MEDNARODNI ZALOŽBI. MARIBORU IZDANA ZNANSTVENA MONOGRAFIJA. 67 Poleg tega so potekali tudi nekateri bilateralni projekti in mednarodni projekti, ki prvenstveno niso bili raziskovalno usmerjeni, so pa bili pomembni z vidika razvoja izobraževalne in strokovne dejavnosti (npr. projekt oblikovanja sodelovalnih izobraževalnih virov za udeležbo skupnosti (2016–2018); projekt o digitalnih spretnostih za integracijo in aktivno državljanstvo – DISC (2018–2021)). Temeljni raziskovalni projekti Temeljni raziskovalni projekti (TRP) so namenjeni ustvarjanju izvirnega, novega znanja. Na fakulteti smo do sedaj pridobili pet temeljnih raziskovalnih projektov. Leta 2009 smo začeli izvajati prvi TRP Ekološka kriminaliteta – kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki. Na tej osnovi smo organizirali tudi prvo nacionalno V LETIH 2009–2012 JE NA FAKULTETI ZA konferenco o varovanju okolja in ekološki VARNOSTNE VEDE POTEKAL TRP O EKOLOŠKI kriminaliteti (2009). Vodja TRP Gorazd Meško KRIMINALITETI, KI SE JE ZAKLJUČIL Z ZNANSTVENO MONOGRAFIJO. je leta 2014, kot edini raziskovalec Fakultete za varnostne vede do sedaj, prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji. Naslednji TRP Legitimnost in zakonitost policijske dejavnosti, kazenskega pravosodja in izvrševanja kazenskih sankcij (2013–2016) je pomenil nadaljevanje dela na področju raziskovanja legitimnosti policijske dejavnosti, kar je vodilo do odlične monografije Trust and Legitimacy in Criminal Justice: European Perspectives (Meško in Tankebe, 2015). Kasneje smo projekt nadaljevali v okviru doktorskega študija, saj je mladi raziskovalec Rok Hacin (2018) na tem projektu skupaj z vodjo projekta oral ledino na področju preučevanja legitimnosti v zaporskem okolju. Po le nekajletnem intenzivnejšem razvijanju področja informacijske varnosti smo pridobili tudi prvi TRP s tega področja: Varnost uporabnikov kibernetskega prostora – kriminološke, viktimološke in preventivne perspektive (2018– ZNANSTVENA SKUPNOST NI PREZRLA 2020). PIONIRSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PODROČJU EKOLOŠKE KRIMINALITETE Tudi četrti TRP je s področja informacijske varnosti: IN VODJI TRP GORAZDU MEŠKU LETA e@ser |Varna uporaba pametnih naprav med 2014 PODELILA ZOISOVO NAGRADO ZA starejšimi: nasproti na izobraževanju temelječi VRHUNSKE DOSEŽKE NA PODROČJU prevenciji kibernetske kriminalitete (2020–2024, EKOLOŠKE KRIMINOLOGIJE. TO JE BILA sodelujejo raziskovalci z Univerze na Primorskem PRVA ZOISOVA NAGRADA RAZISKOVALCU S in Univerze v Ljubljani). FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE. 68 Zadnji TRP – MIG@B | Modeliranje mednarodnih • Učinkovitost sistemskega nadzora nad Policijo migrantskih tokov na Balkanu (2022–2025, na področju spoštovanja človekovih pravic ter sodeluje Fakulteta za informacijske študije zakonskih in strokovnih standardov policijskega iz Novega mesta) pa je raziskovalno izrazito dela (2019–2021), multdisciplinaren, saj klasične družboslovne • Policija in drugi deležniki zagotavljanja varnosti vede nadgrajuje z informacijskovarnostnimi in – vidiki pluralne policijske dejavnosti v lokalnih naravoslovnimi vedami. skupnostih (2018–2020), • Občutek ogroženosti in vloga policije pri Številne študije Inštituta za varstvoslovje so zagotavljanju varnosti na lokalni ravni (2010– zasnovane tako, da je iz presečnih študij sledilo 2012), nadaljevanje v longitudinalne študije (npr. strah • Razvoj modela za izbor kandidatov za tajno pred kriminaliteto, varnost v lokalnih skupnostih, sodelovanje (2006–2008), ekološka kriminaliteta, legitimnost policijske • Analiza in dopolnitev slovenskega šolskega dejavnosti in kazenskega pravosodja, legitimnost sistema pri obravnavi nasilja z vidika zlorabe drog in samozaznava legitimnosti v zavodih za (2004–2006). prestajanje kazni zapora), kar pomeni trajnost na teh področjih raziskovanja. Raziskovalci Fakultete za varnostne vede so sodelovali tudi v ciljnih raziskovalnih projektih Ciljni raziskovalni projekti drugih raziskovalnih organizacij (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za šolstvo, Ciljni raziskovalni projekti (CRP) so usmerjeni Fakulteta za družbene vede idr.). Poudariti je treba v aplikativno raziskovanje za prakso. Zato so tudi raziskovalno in konferenčno sodelovanje naročniki teh projektov (skupaj z Javno agencijo za fakultete z Ministrstvom za notranje zadeve in znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost policijo v različnih projektih, še posebej v času RS – ARIS) različni sektorji vlade (npr. Ministrstvo predsedovanja Svetu Evropske unije (2021) na za notranje zadeve, Policija idr.), ki ugotovitve področju prevencije nasilja med mladimi ter projektov kasneje uporabljajo pri pripravi razvoj raziskovalnega dela predvsem na področju strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje policijske dejavnosti. sektorskih politik. Pri izvedbi projektov raziskovalci Fakultete za varnostne vede ne bi mogli brez Projekti za javni sektor in gospodarstvo tvornega sodelovanja ne samo z naročniki, ampak tudi s številnimi deležniki zagotavljanja varnosti. Poleg mednarodnih, temeljnih in ciljnih V zadnjih dvajsetih letih so tako raziskovalci raziskovalnih projektov fakulteta podpira tudi fakultete vodili naslednje CRP: projekte, katerih naročniki so različne organizacije • Ustreznost in nadaljnji razvoj sistemske iz javnega sektorja in gospodarske družbe. Po ureditve zasebnega varovanja in področnega značaju gre za aplikativne projekte, s katerimi si strokovnega interesnega združevanja v Republiki naročniki pomagajo pri naslavljanju zelo različnih Sloveniji (2022–2024). varnostnih in z varnostjo povezanih problemov in • Policijsko delo v skupnosti (2022–2024), vprašanj. Naj naštejemo samo nekatere tovrstne • Razvoj celovitih modelov ocenjevanja projekte v zadnjih desetih letih: nacionalnovarnostne ogroženosti in merjenja • Zelen in odporen prehod za varno in uspešno uspešnosti, učinkovitosti ter kakovosti policijskega družbo (2022–2025), dela: pregled tujih pristopov, dobrih praks in • Razvoj modela ocenjevanja tveganja in potreb njihova aplikacija za Slovenijo (2021–2023), – MOT (2021–2023), • Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom • Predstavitev rezultatov študije o profesionalnih občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov kompetencah, samolegitimnosti in usmerjeni (2021–2023), skupinski intervjuji v zavodih za prestajanje kazni • Primerjava ureditve dejavnosti zasebno zapora (2023), varnostnih subjektov v Sloveniji in državah članicah EU (2019–2021), 69 • Raziskava na področju profesionalnih • Zagotavljanje (informacijske) varnosti in kompetenc pri zaporskih delavcih in odnosi v skladnosti z ZVOP-1 v projektu Nacionalna zavodih za prestajanje kazni zapora (2022–2023), športna kartica (2013–2014). • Preoblikovanje mestnega redarstva MU MOL na podlagi posodobitve občinskega programa Programska skupina varnosti MOL (2019–2021), • Študija o potrebah izboljšanja delovanja Po prvih TRP, CRP, mednarodnih in drugih komunikacijskih sistemov v organizacijskih enotah projektih je konec leta 2014 fakulteta prvič v za sprejemanje klicev na interventnih številkah zgodovini dobila raziskovalno skupino Varnost (2019), v lokalnih skupnostih. Za vsako, še posebej pa • Detektivska dejavnost v Republiki Sloveniji – fakulteto z majhnim številom raziskovalcev, je to analiza trenutnega stanja, smeri prihodnjega izredno pomemben projekt. Vsebina projekta je razvoja in spremembe normativno-pravne svojevrstna nadgradnja CRP Občutek ogroženosti ureditve (2017–2019), in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na • Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, lokalni ravni (2010–2012), gradi pa tudi na rezervirana za invalide (2017–2018), izkušnjah iz EU projektov URBIS (2012–2014) in • Svetovanje pri vpeljavi sistema zagotavljanja EEMUS (2012–2013). varnosti informacij v HIT d.d. Nova Gorica (2017–2018), Programska skupina Varnost v lokalnih skupnostih • VarKib – Varnostno opismenjevanje je potekala oz. poteka v dveh fazah. V prvi fazi uporabnikov v kibernetskem prostoru – temelj (2015–2018) je bilo raziskovanje usmerjeno varne prihodnosti (2015), bolj na splošno zagotavljanje varnosti v lokalnih • Ciklični sistem vzdrževanja informacijske skupnostih. V drugi fazi (2019–2024) pa je bolj varnosti (2014), usmerjeno v primerjavo ruralnih in urbanih • Stanje in priprava kriterijev za prenovo okolij. V okviru dela programske skupine od leta informacijske infrastrukture RKS (2014), 2015 dalje organiziramo nacionalno konferenco PROGRAMSKA SKUPINA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE ORGANIZIRA KONFERENCE O VARNOSTI V LOKALNIH SKUPNOSTIH, NA KATERIH PREDSTAVLJA VSAKOLETNE UGOTOVITVE. PO TRADICIJI SE »NA ODRU« ZA SKUPNO FOTOGRAFIJO ZBEREJO VSI – ORGANIZATORJI, REFERENTI, GOSTI IN UDELEŽENCI. NA SLIKI: UDELEŽENCI 8. NACIONALNE KONFERENCE O VARNOSTI V LOKALNIH SKUPNOSTIH, KI JE DECEMBRA LETA 2022 POTEKALA V PROSTORIH MESTNE OBČINE CELJE. UDELEŽENCE STA POZDRAVILA TUDI GENERALNI DIREKTOR POLICIJE BOŠTJAN LINDAV IN REKTOR UNIVERZE V MARIBORU ZDRAVKO KAČIČ. 70 s področja varnosti v lokalnih skupnostih skupaj s slovensko policijo in občinami (2015 – Ljubljana, 2016 – Murska Sobota, 2017 – Novo mesto, 2018 – Slovenska Bistrica, 2019 – Nova Gorica, 2020 – Ljutomer, 2021 – Podčetrtek, 2022 – Celje). V okviru programske skupine sta se usposabljali dve mladi raziskovalki. Prva je raziskovala dejavnike zagotavljanja varnosti v urbani Ljubljani in doktorski študij zaključila pred kratkim (Pirnat, 2021). Druga mlada raziskovalka pa skupaj z vodjem programa izvaja mednarodno primerjalno študijo o samonaznanitvi mladoletniškega prestopništva in viktimizacij ISRD4 (2019–2024). Mednarodno mreženje in organizacija konferenc V zadnjih petnajstih letih je še posebej intenzivno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Evropska skupina za preučevanje družbenih norm (GERN), Evropsko kriminološko združenje (ESC), Ameriško kriminološko združenje (ASC), Združenje za doktorske programe s področja kriminologije in kazenskega pravosodja (ADPCCJ), MEDNARODNA BIENALNA KONFERENCA O POLICIJSKI Organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE), DEJAVNOSTI V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI SE Razvojni program Združenih narodov (UNDP), JE SKLADNO S ŠIRJENJEM PODROČJA DELOVANJA United Nations Academic Impact (UNAI), Ženevski FAKULTETE LETA 2012 PREIMENOVALA V KONFERENCO center za upravljanje varnostnega sektorja O KAZENSKEM PRAVOSODJU IN VARNOSTI (CRIMINAL (DCAF), Global Initiative against Transnational JUSTICE AND SECURITY IN CENTRAL AND EASTERN Organized Crime (GI-TOC), Max Planck Balkan EUROPE). NA SLIKI: POZDRAVNI NAGOVOR VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC ZDENKE ČEBAŠEK TRAVNIK. Criminology Network (MPBCN), Agencija Evropske FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE IMA TESNE STIKE unije za usposabljanje na področju preprečevanja, Z URADOM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, ZATO JE odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), UDELEŽBA NJEGOVIH PREDSTAVNIKOV NA PREDAVANJIH Evropska mrežo za preprečevanje kriminalitete ŠTUDENTOM IN KONFERENCAH, KI JIH ORGANIZIRA (EUCPN), in drugimi, kjer sodelavci fakultete FAKULTETA, PREJ PRAVILO KOT IZJEMA. poleg raziskovalnega dela opravljajo svetovalno in razvojno delo. Organiziranje konferenc je namenjeno širjenju področja varstvoslovja, ki presega zgolj policijsko znanstvenih spoznanj in povezovanju s dejavnost. Pomembno vlogo za promocijo in prakso. Glede mednarodnega povezovanja je razvoj mednarodnega uveljavljanja so imele najpomembnejšo vlogo odigrala mednarodna tudi kriminološke konference, pri čemer je treba bienalna konferenca Criminal Justice and poudariti soorganizacijo Evropske kriminološke Security in Central and Eastern Europe (1996–), konference 2009 v Ljubljani (skupaj s Pravno ki je imela prvoten naziv Policing in Central and fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za Eastern Europe, vendar smo spremenili ime kriminologijo in Slovensko akademijo znanosti in konference zaradi imena fakultete in širšega umetnosti). 71 Velja omeniti tudi soorganizacijo kongresa International Society of Criminology v Filadelfiji leta 2005 in udeležbo študentov Fakultete za varnostne vede, ki so predstavili prispevke pred velikani svetovne kriminologije (Meško idr., 2005). V kategorijo odmevnih mednarodnih konferenc gre šteti tudi delavnico NATO Research and Science, ki smo jo organizirali leta 2010 in katere rezultat je znanstvena monografija Understanding LETA 2010 JE V LJUBLJANI POTEKALA DELAVNICA and Managing Threats to the Environment NATO, LETA 2011 PA JE IZŠLA ZNANSTVENA in Southeastern Europe (Meško idr., 2011). MONOGRAFIJA O UPRAVLJANJU OKOLIJSKIH TVEGANJ Mednarodne konference s področja informacijske V JUGOVZHODNI EVROPI. varnosti – Central European Cybersecurity Conference potekajo od leta 2017 dalje. OD LETA 2012 DALJE FAKULTETA ZA VARNOSTNE VEDE VSAKO LETO ORGANIZIRA NACIONALNO KONFERENCO O INFORMACIJSKI VARNOSTI. STROKOVNJAKI S TEGA PODROČJA ZADNJA LETA VEDO, DA JE PRVI TEDEN V NOVEMBRU REZERVIRAN ZA NJIHOVO SREČANJE V PORTOROŽU. RAZISKOVALCI KATEDRE ZA INFORMACIJSKO VARNOST SO, PO NEKAJ NACIONALNIH POSVETIH, ZAČELI POGLEDOVATI V MEDNARODNI PROSTOR. OD LETA 2017 DALJE S TUJIMI PARTNERJI ORGANIZIRAJO KONFERENCO O KIBERNETSKI VARNOSTI V SREDNJI EVROPI. 72 Doktorski študij in z njim povezano raziskovanje Raziskovalno delo v okviru doktorskega študija Univerze v Mariboru, 2016), Rok Hacin (Fakulteta ima več razsežnosti. Prvič gre za raziskovanje med za varnostne vede Univerze v Mariboru, 2018), doktorskim študijem raziskovalcev Fakultete za Boštjan Slak (Fakulteta za varnostne vede Univerze varnostne vede. Drugič gre za raziskovanje v okviru v Mariboru, 2019), Vanja Ida Erčulj (Fakulteta doktorskega študijskega programa Varstvoslovje. za družbene vede Univerze v Ljubljani, 2019) in Tretjič pa gre za sodelovanje raziskovalcev Ajda Šulc (Fakulteta za družbene vede Univerze v Fakultete za varnostne vede kot predavateljev Ljubljani, 2023). in mentorjev na doktorskih programih drugih univerz. Doktorski študij je krona prizadevanj fakultete in pomeni polnokrvnost akademske institucije, saj z Po pridružitvi Univerzi v Mariboru so sodelavci, doktorskim študijem zagotavlja trajnostni razvoj ki še niso imeli doktoratov, dejavno študirali na in ustvarjanje svojega znanja. Doktorski program doktorskih programih drugih fakultet in na Fakulteti Varstvoslovje smo na fakulteti začeli izvajati za varnostne vede. Po letu 2004 so doktorski v študijskem letu 2007/2008, prva doktorica študij zaključili naslednji sodelavci fakultete, ki varstvoslovja pa je študij zaključila leta 2011. so na fakulteti dejavni še danes: Andrej Sotlar Doktorski študij na fakulteti je postal sestavni (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, del raziskovalne dejavnosti fakultete, saj je bilo 2007), Igor Areh (Filozofska fakulteta Univerze veliko doktorskih študentov z mentorji vključenih v Ljubljani, 2007), Benjamin Flander (Pravna v raziskovalne projekte Inštituta za varstvoslovje. fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010), Katja Eman Tudi dvig zahtevnosti doktorskega študija glede (Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, obveznih objav v mednarodnih revijah z vplivom 2012), Danijela Frangež (Fakulteta za varnostne pred zagovorom doktorske naloge na Univerzi v vede Univerze v Mariboru, 2012), Tinkara Pavšič Mariboru je možno razumeti kot močan pritisk Mrevlje (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, v to smer. Naši doktorski študenti so od samega 2013), Maja Modic (Fakulteta za varnostne vede začetka doktorskega študija skupaj z mentorji Univerze v Mariboru, 2013), Aleš Bučar Ručman objavili veliko število izvirnih znanstvenih (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013); del v nacionalnih in mednarodnih revijah ter Blaž Markelj (Fakulteta za varnostne vede Univerze znanstvenih monografijah pri slovenskih in v Mariboru, 2014), Simon Vrhovec (Fakulteta za mednarodnih založbah. Do sedaj je zaključilo računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, doktorski študij sedemindvajset študentov (tabela 2015), Kaja Prislan (Fakulteta za varnostne vede 16). DO SEDAJ JE DOKTORSKI PROGRAM VARSTVOSLOVJE ZAKLJUČILO 27 DOKTORANDOV. PRVA DOKTORICA VARSTVOSLOVJA JE LETA 2011 POSTALA ELIZABETA MIČOVIĆ, NA SLIKI Z MENTORJEM GORAZDOM MEŠKOM IN SOMENTORICO AVRELIJO CENČIČ. 73 TABELA 16: SEZNAM ZAKLJUČENIH DOKTORSKIH DEL NA DOKTORSKEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU VARSTVOSLOVJE Leto Študent Naslov doktorske disertacije Mentor Somentor 2011 Elizabeta Prepoznavanje nevidnih viktimizacije z vidika Gorazd Avrelija Mičović varne hrane in varstva potrošnikov Meško Cencič 2011 Ljubo Strukturalna analiza zaskrbljenosti ljudi v zvezi s Gorazd Vošnjak kriminaliteto in sodobnimi negotovostmi Meško / 2011 Franc Varnostni vidiki prehoda iz intervencije v sanacijo Iztok Županič v primeru letalske nesreče Podbregar / 2011 Robert Družbena sprejemljivost biometrične tehnologije Iztok Brumnik v boju proti terorizmu Podbregar / 2012 Katja Ekološka kriminaliteta – kriminološko-primerjalni Gorazd Charles Eman in varstvoslovni vidiki* Meško B. Fields Model omejevanja davčnih vrtiljakov kot posebne 2012 Darja Bojan Bernik oblike organizirane kriminalitete v Evropski Uniji in Sloveniji Tičar / 2012 Danijela Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja Anton Frangež spolnih zlorab otrok Dvoršek / 2013 Maja Stališča policistov in državljanov do zagotavljanja Gorazd Mahesh Jere varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji* Meško Nalla 2013 Jure Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Bojan Škrbec Sloveniji Dobovšek / 2013 Eva Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v Gorazd Peter Bertok urbanem okolju Meško Umek 2014 Aleksander Kriminalistična postmortalna diagnostika v Anton Jože Jevšek konceptu prenove mrliškopregledne službe Dvoršek Balažic 2014 Blaž Grožnje informacijski varnosti pri rabi mobilnih Igor Markelj naprav Bernik / 2014 Damjan Oblikovanje nacionalnega modela Anton Potparič kriminalističnoobveščevalne dejavnosti Dvoršek / 2016 David Model krepitve delovne zavzetosti zaposlenih v Branko Vinko Smolej slovenski policiji Lobnikar Gorenak 2016 Peter Vpliv kazni na spreminjanje stališč in ravnanj Peter Matevž Pungartnik udeležencev cestnega prometa v Sloveniji Umek Bren 2016 Kaja Večkriterijski model učinkovitosti informacijske Igor Prislan varnosti v organizacijah Bernik / 2017 Jaroš Zasebna obveščevalna dejavnost v Republiki Andrej Bojan Britovšek Sloveniji – teoretični, pravni in praktični vidiki Sotlar Tičar 2017 Saša Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine v Bojan Kuhar Republiki Sloveniji Dobovšek / 74 Primerjava samozaznane legitimnosti zaporskega 2018 Rok Gorazd Charles Hacin osebja in zaznave obsojencev o legitimnosti zaporskega osebja* Meško B. Fields Katja 2018 Katja Rejec Modeli odvzema premoženja nezakonitega izvora Branko Longar – pravni, organizacijski in izvedbeni vidiki Lobnikar Šugman Stubbs 2018 Bruno Blažina Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji Peter Umek / 2019 Samo Model odzivanja na kibernetske napade v Igor Tomažič jedrskih objektih Bernik / Vpetost organizirane kriminalitete v formalno 2019 Boštjan Bojan Slak ekonomijo – odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje Dobovšek / Oblikovanje modela delovanja mednarodne 2020 Janez Andrej Bojan Juvan skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti Sotlar Dobovšek 2021 Andreja Situacijska prevencija nezakonite trgovine z Gorazd Rožnik električnimi in elektronskimi odpadki Meško / 2021 Jasna Načrt integritete kot oblika preprečevanja Bojan Matevž Fedran korupcije v Republiki Sloveniji Dobovšek Bren 2021 Urška Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih Gorazd Pirnat lokalnih skupnostih Meško / * Doktorska disertacija v angleškem jeziku. 75 Pomembno je omeniti tudi sodelovanje ki še danes tvorijo železni repertoar raziskovanja predavateljev Fakultete za varnostne vede na fakulteti: Bojan Dobovšek (1992–2014, na doktorskih programih drugih univerz in 2018–), Gorazd Meško (1992–), Andrej Sotlar organizacijo doktorskih šol. Kot najpomembnejše (1993–), Branko Lobnikar (1994–2022, 2023–) priznanje doktorskemu programu Varstvoslovje in Benjamin Flander (1997–). Kasneje so se jim (ang. Criminal Justice and Security) je uvrstitev pridružili Igor Areh (2000¬), Bernarda Tominc programa v Association of Doctoral Programs in (2000–2002, 2005–) Aleš Bučar Ručman (2004–), Criminology and Criminal Justice v ZDA. Doktorski Bojan Tičar (2005–), Danijela Frangež (2007–), program Fakultete za varnostne vede je edini Igor Bernik (2008–), Katja Eman (2008–), Tinkara neameriški program med vsemi ameriškimi Pavšič Mrevlje (2009–), Maja Modic (2010–) in programi univerz, ki imajo akreditiran doktorski Blaž Markelj (2010–). V zadnjem desetletju pa še študij s področja kriminologije in kazenskega Boštjan Slak (2013–), Simon Vrhovec (2014–), Rok pravosodja. Od leta 2004 dalje fakulteta sodeluje Hacin (2014–), Kaja Prislan (2015), Miha Dvojmoč na doktorskih šolah GERN. Leta 2018 je na Fakulteti (2015), Lana Cvikl (2017), Vanja Erčulj (2018–), za varnostne vede organizirala poletno doktorsko Anže Mihelič (2018–), Mojca Kompara Lukančič šolo za doktorske študente iz Evrope (GERN, (2019–), Iza Kokoravec (2020–), Ajda Šulc (2021– 2018). Sodelovali smo tudi pri izvedbi doktorskih ), Teja Primc (2022–) in Monika Klun (2023–). šol GERN na univerzah v Dortmundu (2016) in Raziskovalci prihajajo z različnih znanstvenih Portu (2019). Že dobro desetletje sodelujemo na področij, kar zagotavlja interdisciplinarni pristop in doktorskem programu International Criminology, preprečuje sekuritizacijo raziskovanja varnostnih ki ga kot multidisciplinarni program izvaja Katoliška problemov. univerza v Milanu. Profesorji so kot člani komisij, zunanji ocenjevalci pa tudi mentorji sodelovali Če je prvih dvajset let razvoja šole veljalo na več doktorskih šolah v Sloveniji in po Evropi nepisano pravilo, da redno zaposleni pedagogi (Velika Britanija, Belgija, Irska, Nemčija, Poljska, in raziskovalci prihajajo predvsem iz operativnih Češka, Litva, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, služb policije oziroma Ministrstva za notranje Srbija idr.) ter širše (ZDA, Južna Afrika, Rusija). Ne zadeve, se je kasneje to začelo spreminjati in nazadnje je vodenje delovne skupine Evropskega danes so raziskovalci z izkušnjami iz policije oz. kriminološkega združenja (ESC) za akademske Ministrstva za notranje zadeve v veliki manjšini. univerzitetne programe s področja kriminologije Tudi po tem je fakulteta bližja drugim fakultetam, (2004–2019) pomembno vplivalo na razvoj ni pa rečeno, da to pri marsikomu v policiji ni doktorskega študija na fakulteti v začetni fazi in povzročalo določene skepse, še posebej kadar kasneje v procesih posodabljanja programa. ugotovitve kakšnih raziskav za policijo niso bile najbolj ugodne. Toda s profesionalnim pristopom raziskovalcev, pa tudi večanjem števila zelo dobro izobraženih vodilnih in vodstvenih kadrov v policiji Namesto zaključka – značilnosti in Ministrstva za notranje zadeve je tudi tovrstnih raziskovalne organizacije pomislekov vse manj. In ne nazadnje, tudi spolna struktura raziskovalcev se počasi, a zagotovo Temelj raziskovalne dejavnosti so bili in vedno bodo spreminja. Nekoč izrazito moška »trdnjava« ljudje, najprej raziskovalci, toda tudi podporno ima danes 15 raziskovalcev in 13 raziskovalk, če okolje je čedalje bolj pomembno. Trenutna prištejemo še strokovne službe fakultete, pa se kadrovska struktura Fakultete za varnostne vede to razmerje krepko obrne na stran žensk (25 proti kot raziskovalne organizacije izkazuje posrečeno 17). kombinacijo izkušenj, interdisciplinarnosti in svežih idej v razponu več kot 30 let. To daje raziskovalni skupini potrebno kontinuiteto in stabilnost, a hkrati tudi fleksibilnost. Tako so se že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Višji šoli za notranje zadeve zaposlili kasnejši predstojniki kateder, člani vodstev in nosilci razvoja področij, 76 OB 50. OBLETNICI DELOVANJA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE IN NJENIH PREDHODNIC SO SODELAVCI KATEDER IN INŠTITUTA ZA VARSTVOSLOVJE PRIPRAVILI IZČRPNO MONOGRAFIJO, V KATERI SO POPISALI KLJUČNE MEJNIKE RAZISKOVANJA IN POUČEVANJA V CELOTNEM PETDESETLETNEM OBDOBJU. IZ NJE SMO ČRPALI TUDI KRONISTI PRIČUJOČEGA POGLAVJA. MONOGRAFIJA ZNANSTVENO RAZISKOVANJE IN PEDAGOŠKA DEJAVNOST FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE UNIVERZE V MARIBORU 1973–2023 JE BILA PREDSTAVLJENA NA T. I. RAZISKOVALNEM ZAJTRKU JUNIJA LETA 2023. DOGODKA SO SE POLEG NEKDANJIH IN SEDANJIH RAZISKOVALCEV UDELEŽILI TUDI SKORAJ VSI NEKDANJI DEKANI IN TAJNIKI ŠOLE, GENERALNI DIREKTOR POLICIJE IN PROREKTOR ZA ZNANSTVENORAZISKOVALNO DEJAVNOST UNIVERZE V MARIBORU. 77 Študent naj bo ŠŠtudij na Fakulteti za varnostne vede se je skozi DRAGO KUPNIK JE BIL PRIPADNIK PRVE petdesetletno zgodovino močno spreminjal. GENERACIJE ŠTUDENTOV NOTRANJIH ZADEV, KI Spreminjali so se pogoji za vpis, način študija, JE ZAČELA ŠTUDIRATI LETA 1973. predmetniki, število študentov, predavateljev in strokovnih sodelavcev, urejenost prostorov, praktično vse se je z leti spremenilo. Prva leta kriminalistični službi, službi državne varnosti ipd. je obstajal samo študij iz dela, kar pomeni, da Res pa je tudi, da smo po uspešnem zaključku so bili študenti v rednem delovnem razmerju v študija vsi imeli zagotovljena delovna mesta, in to državnih organih razporejeni na študij. Kasneje ne slaba, česar sedanji diplomanti zagotovo niso se je pridružil še študij ob delu in redni študij, kot deležni. Za našo generacijo je bilo prav gotovo ga poznamo danes, odprt za vse, ki izpolnjujejo zelo pomembno, da smo bili prvi med izbranci, vpisne pogoje. Ker o študiju največ povedo ki smo začeli orati ledino na tem področju. Prav spomini študentov, v nadaljevanju predstavljamo tako smo se v neformalnih skupinah pripravljali na nekaj njihovih izpovedi. kolokvije in izpite ter si medsebojno pomagali, kar je pripomoglo k uspešnosti pri opravljanju izpitov, Drago Kupnik izhaja iz prve generacije študentov vendar kljub temu vsem ni vedno uspelo na prvem Oddelka za notranje zadeve pri Višji upravni izpitnem roku. Zelo malo je bilo posameznikov, ki šoli v Ljubljani, ki se je vpisala v študijskem letu so se individualno pripravljali na izpite, prav tako 1973/1974 in diplomirala leta 1975. Takole se je bilo zelo malo posameznikov, ki študija niso spominja tistih časov: »Moji občutki in občutki zaključili. Veliko študentov prve generacije je prve generacije študentov so gotovo bili bistveno nadaljevalo študij na pravni in ostalih fakultetah, drugačni, kot so občutki današnjih generacij, ki se nekaj jih je končalo tudi podiplomski študij, kar podajajo v povsem znan in preizkušen izobraževalni pomeni, da smo kljub oranju ledine na področju sistem, z lepim in zahtevnim študentskim varstvoslovja dobili zadovoljivo osnovo za nadaljnji življenjem. Razlika med našo in sedanjo generacijo študij in za uspešno opravljanje odgovornih študentov je po mojem mnenju velika. Mi smo nalog. Homogenost prve generacije študentov študij sprejeli z velikim pričakovanjem in željo se je nadaljevala tudi po zaključku študija in pri po znanju, istočasno pa z veliko obveznostjo, reševanju zahtevnih operativnih nalog, ki smo jih saj smo bili vsi v rednem delovnem razmerju, opravljali na različnih področjih dela.« (Sotlar idr., z večletnimi delovnimi izkušnjami v milici, 2013) 79 SO LETA MINILA: ŠTUDENTI PRVE GENERACIJE IZ LETA 1973 NA OBISKU NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE LETA 2019. Deset let kasneje je Višjo šolo za notranje zjutraj. Tako so študenti lažje koordinirali službo, zadeve obiskovala Dragica Wohlfeiler Borin, ki je družino in študij. Predavanja so bila razvrščena diplomirala leta 1984. Bila je ena prvih študentk v sklope, med enim in drugim pa je bilo dovolj na šoli, v njeni generaciji sta bili samo dve! Ali kot časa za pripravo na izpite iz prejšnjega sklopa. se spominja: »Takrat sta bili policija in vojska, in Po zaključku sklopa so študenti običajno skupaj tako tudi Višja šola za notranje zadeve, izključno s predavateljem določili datum izpita, kar je bilo svet moških. Če je vanj zašla ženska, je bila takrat zelo liberalno. Zato je bil po navadi tudi lahko kvečjemu tajnica ali snažilka.« (Sotlar idr., uspeh na izpitu boljši. Splošne predmete s pravnih 2013) Tak občutek je dobila tudi na pripravi za področij so predavali profesorji s Pravne fakultete sprejemni izpit, ki jo je takole opisala: »Takoj se Univerze v Ljubljani, za specialne predmete pa so je videlo, da smo tri vrste kandidatov: taki, ki izpit bili zadolženi predavatelji z Višje šole za notranje hočemo opraviti, pa nismo preveč zaželeni, taki, zadeve ali njihovi pogodbeni sodelavci iz državne ki ga nočejo opraviti, a ga vseeno bodo, ker so uprave. Kot se spominja Dragica Wohlfeiler Borin, baje perspektivni, in taki, ki niso imeli izbire, ker so bili predvsem za ženski nekateri predmeti so jih kadrovniki napodili študirat, saj so dobivali zelo naporni, še posebej izpit iz splošne ljudske višjo plačo, kot bi jim pripadala glede na njihovo obrambe in družbene samozaščite, ki je kot pogoj izobrazbo.« (Sotlar idr., 2013) A sprejemni izpit zahteval tudi 14-dnevno vojaško usposabljanje. je opravila in se vpisala v prvi letnik, skupaj še z S kolegico sta se z vodstvom šole in nosilcem okoli tridesetimi kolegi in kolegico. Večina kolegov predmeta poskušali dogovoriti, da opravita samo ju je lepo in spoštljivo sprejela, se je pa našel teoretični del, praktičnega usposabljanja pa naj tudi kak posameznik, ki je menil, da kot ženski bi bili kot nežnejši spol in kot materi ter ženi na šoli nimata kaj iskati. Toda sčasoma so se vsi oproščeni. Vendar ni nič pomagalo in na koncu privadili nanju. Ker je šlo za študij ob delu je bil sta na vadbišču na Jasnici opravili vse praktične čas predavanj prilagojen delovnim obveznostim obveznosti kot njuni moški kolegi! Dragica študentov. Tako so predavanja potekala v četrtek Wohlfeiler Borin je kasneje diplomirala tudi na popoldne po službi, ves petek in v soboto Pravni fakulteti, še danes pa je ponosna, da je bila 80 ena izmed prvih žensk, ki so diplomirale na Višji šoli za notranje zadeve in pridobile naziv pravnica notranjih zadev (Sotlar idr., 2013). Desetletje kasneje se je na Višjo šolo za notranje zadeve vpisal Ljubo Vošnjak. V zgodovino fakultete se je zapisal kot študent, ki je diplomiral iz največjega števila študijskih programov, ki so jih ponujale Višja šola za notranje zadeve in DRAGICA WOHLFEILER BORIN JE BILA ENA PRVIH ŽENSK, KI SO DIPLOMIRALE NA VIŠJI ŠOLI ZA njene naslednice! Pridobil je kar pet diplom, in NOTRANJE ZADEVE. sicer: višješolsko leta 1995, visokošolsko leta 1999, specialistično leta 2006, magistrsko leta 2009 in doktorsko leta 2011, ko je postal drugi doktor znanosti s področja varstvoslovja. Takole se spominja svoje neverjetne študijske poti: »Če se prav spomnim, sem višješolski študij začel na klasičen, tradicionalno policijski način, v družbi samih kolegov. Tudi obvezno izražanje spoštovanja do nekaterih profesorjev se je odražalo z obveznim vstajanjem ob njihovem prihodu v predavalnico. Potem pa šok na visokošolskem programu čez dve leti. Fantastična popestritev nabora študentov. Priključile so se nam uka željne kolegice z vseh koncev Slovenije. Napredek je bil očiten. Nič več vstajanja, ženska družba, ja in še nekaj v smislu napredka. Popolnoma novo za nas. Kontakt z nekaterimi profesorji samo po internetu, e-prijava na izpit! Od leta 1993, ko sem se vpisal na takratno Višjo šolo za notranje zadeve, pa do leta 2011, ko sem uspešno obranil svojo doktorsko disertacijo, se jih je nabralo več kot 60, vsekakor lepo število. Na fakulteti sem poleg strokovne usposobljenosti pridobil vrsto multidisciplinarnih znanj, ki sem jih uspešno uporabljal v svojem delovnem okolju. Vesel in ponosen sem, da sem vztrajal in bil del zgodovine Fakultete za varnostne vede, ki je napolnila mojo skrinjo znanja in s svojim izobraževalnim sistemom ves čas odražala značilen LJUBO VOŠNJAK JE V LETIH 1995–2011 napredek, ki je našo fakulteto razvil v spoštovano DIPLOMIRAL NA KAR PETIH ŠTUDIJSKIH institucijo.« (Sotlar idr., 2013) PROGRAMIH FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE, VKLJUČNO Z DOKTORSKIM PROGRAMOM. NA SLIKI OB ZAGOVORU DOKTORATA Z MENTORJEM GORAZDOM MEŠKOM. 81 Študentsko življenje se je v zadnjih dvajsetih letih seveda precej spremenilo. K temu niso prispevali samo številni novi študijski programi na vseh bolonjskih stopnjah, ampak tudi študentska populacija, kjer gre v prvi vrsti za redne študente, ki prihajajo na fakulteto po končani srednji šoli. Ali kot sta ob 40. obletnici fakultete zapisala Aleksandra Gradišnik, sekretarka Študentskega sveta, in Primož Resnik, prodekan za študentska vprašanja: »Študenti predstavljamo največji ter najbolj živahen del fakultete. Zasluge za uspešnost in razvoj fakultete lahko pripišemo dobremu sodelovanju, spoštovanju, ter ne nazadnje vzajemnemu zaupanju študentov in zaposlenih na Fakultete za varnostne vede. Mladi in vedoželjni študenti so prihodnost fakultete, saj s svojim pogledom na življenje dajejo čar in energijo študiju, ALEKSANDRA GRADIŠNIK IN PRIMOŽ RESNIK Z DEKANOM GORAZDOM MEŠKOM IN ANDREJEM katerega z izkušnjami in modrostmi oplemenitijo SOTLARJEM, SOUREDNIKOM SPOMINSKE profesorji. Priložnosti, ki jih ponuja Fakulteta za PUBLIKACIJE LETA 2013 varnostne vede, je ogromno, samo izkoristiti jih je treba tukaj in zdaj. Izbira študija je izziv, ki mora predstavljati zgolj tisto, kar si želiš postati in delati, kajti šele takrat govorimo o uspehu. Uspeh pa je uresničevanje sanj.« (Sotlar idr., 2013) Kljub drugačnemu trendu na slovenskih fakultetah, na Fakulteti za varnostne vede ohranjamo tudi pomemben delež izrednega študija, kar je z vidika vseživljenjskega učenja tudi nujnost. Tudi samo število študentov je v primerjavi s prvimi leti obstoja šole neprimerljivo, zato je današnja vloga študentov pri delovanju in soupravljanju fakultete bistveno pomembnejša in močnejša kot nekoč. Tako na fakulteti deluje Študentski svet, preko katerega študenti avtonomno urejajo svoje delovanje ter zagotavljajo in soupravljajo delovanje Fakultete za varnostne vede. V postopkih, ki ga neposredno zadevajo (habilitacije, soglasje k višini šolnin za izredni študij, mnenja k predlaganim spremembam študijskih programov in drugo), Študentski svet podaja mnenja, soglasja, pripombe in opažanja ostalim organom Fakultete za varnostne vede (Senatu, Akademskemu zboru, dekanu, Poslovodnemu odboru) in Študentskemu svetu Univerze v Mariboru. Študentskemu svetu ŠTUDENTSKI SVET FAKULTETE ZA VARNOSTNE predseduje predsednik, ta položaj po funkciji VEDE V PREDNOVOLETNEM VZDUŠJU pripada prodekanu za študentska vprašanja. Preko Študentskega sveta so tako študenti vključeni na vse ravneh akademskega življenja in imajo svoje predstavnike v vseh organih in delovnih skupinah fakultete ter komisijah Senata. Študentski svet 82 skrbi tudi za pripravo obštudijskih dejavnosti, aktivno rešujemo vse zagate, s katerimi se študenti katerih namen je povezovanje študentov tudi izven srečujemo in s pomočjo številnih obštudijskih časa študijskega procesa ter aktivno in koristno dejavnosti skrbimo, da je na fakulteti dogajanje preživljanje prostega časa. Med najbolj znane vedno pestro in zanimivo. Čeprav si na začetku oblike dejavnosti študentov (zunaj ozkega okvira študija nisem predstavljal, da bom kdaj opravljal študija) v zadnjih letih sodijo strokovne ekskurzije funkcijo prodekana za študentska vprašanja, pa po Sloveniji in v tujini, udeležba na vojaškem sem izredno vesel, da sem ta izziv sprejel in da sem taboru, številne dobrodelne akcije, družabna imel med opravljanjem te funkcije ob sebi odlično srečanja študentov in zaposlenih, predavanja ekipo študentskih predstavnikov, s katerimi smo o kariernih možnostih, kulturno in športno ob podpori vodstva fakultete in ostalih strokovnih udejstvovanje. Kar se tiče slednjega, je Fakulteta za služb, aktivno reševali vse težave in skrbeli, da varnostne vede prejela tudi certifikat »Športnikom smo bili študenti vedno slišani in upoštevani.« prijazno izobraževanje«, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije – Zveza slovenskih Olimpijcev, za spodbudo dejavnosti na področju dvojne kariere športnikov in športnikom prijaznega izobraževanja. Zato ne preseneča, da med našimi študenti zlahka najdemo tudi vrhunske športnike, člane reprezentanc in udeležence olimpijskih iger. Pripoved o študentih zaključujemo z Mirčem Milenkovim, ki se je s Fakulteto za varnostne vede srečal kot študent visokošolskega programa konec drugega desetletja 21. stoletja, študij pa zaključuje kot absolvent magistrskega programa in prodekan za študentska vprašanja. Takole pravi: »Z gotovostjo lahko potrdim, da je bila odločitev za študij na Fakulteti za varnostne vede ena izmed najboljših odločitev v mojem življenju. S študijem sem izredno zadovoljen in sem zelo ponosen in vesel, da sem lahko študentska leta preživel na tej fakulteti. Skupaj s kolegi in kolegicami smo z veseljem hodili na predavanja, saj so bila le-ta po zaslugi predavateljev in predavateljic ter seveda obravnavanih tematik in razprav zelo zanimiva. Prav tako sem zelo vesel, da se lahko fakulteta pohvali z zelo pestro izbiro mednarodnih partnerskih institucij, ki študentom omogočajo številne študijske izmenjave, na katerih lahko pridobimo ogromno dodatnega znanja in izkušenj, za katere verjamem, da nam bodo velikokrat v življenju prišle še kako prav. Kljub nekoliko dotrajani stavbi na fakulteti med študenti prevladuje dobro in pestro vzdušje, tudi med stresnimi izpitnimi obdobji, ko pogovore o zabavah in drugih obštudijskih dejavnostih zamenjajo pogovori o prihajajočih izpitih ter »analize« ravnokar odpisanih izpitov. Zelo ponosen sem MIRČE MILENKOV, PRODEKAN ZA ŠTUDENTSKA tudi na delovanje Študentskega sveta, v katerem VPRAŠANJA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE V sodelujem že od samega začetka študija, saj LETIH 2020–2023. skupaj z ostalimi študentskimi predstavniki vedno 83 Seveda za konec ne moremo mimo nekaterih številk. Že več kot dve desetletji fakulteta ne izobražuje več zgolj strokovnjakov za potrebe policije oziroma notranjih zadev, niti ni več interna kadrovska šola z zelo omejenim vpisom. Diplomante s področja varstvoslovja danes potrebujejo praktično vse službe s področja nacionalne varnosti, zasebno varovanje in detektivska dejavnost, organi lokalne samouprave in mnoge gospodarske družbe. Tako je sredi devetdesetih let 20. stoletja število študentov začelo skokovito naraščati (graf 1). Gibanje števila študentov glede na način študija 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 00 02 04 06 08 10 12 14 16 18 20 22 3/19 5/19 7/19 9/19 1/19 3/19 5/19 7/19 9/19 1/19 3/19 5/19 7/19 9/20 1/20 3/20 5/20 7/20 9/20 1/20 3/20 5/20 7/20 9/20 1/20 197 197 197 197 198 198 198 198 198 199 199 199 199 199 200 200 200 200 200 201 201 201 201 201 202 Redni Izredni Skupaj GRAF 1: GIBANJE ŠTEVILA ŠTUDENTOV GLEDE NA NAČIN ŠTUDIJA V ŠTUDIJSKIH LETIH OD 1973/1974 DO 2021/2022 Od leta 1975, ko je zaključila študij prva generacija študentov notranjih zadev, pa do avgusta leta 2023 je na vseh študijskih programih diplomiralo 6.863 študentk in študentov (tabela 17). V študijskem letu 2022/2023 je na Fakulteti za varnostne vede študiralo 980 študentov in absolventov na vseh treh stopnjah študija, na rednem in izrednem študiju (tabela 18). 84 TABELA 17: ŠTEVILO DIPLOMANTOV PO ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH OD LETA 1975 DO LETA 2023 VIŠ Varnost in notranje zadeve 1.245 VS Varnost in notranje zadeve 1.395 VS Varstvoslovje 1.043 Predbolonjski študijski programi UNI Varstvoslovje 389 Specializacija – Kriminalistično preiskovanje Specializacija – Policijski management Specializacija – Poslovno varnostni management 110 Specializacija – Informacijska varnost VS Varnost in policijsko delo 1.254 VS Informacijska varnost 221 Bolonjski študijski programi UNI Varstvoslovje 657 MAG Varstvoslovje 522 DR Varstvoslovje 27 Skupaj 6.863 TABELA 18: ŠTEVILO ŠTUDENTOV V ŠTUDIJSKEM LETU 2022/2023 Štud. program Št. študentov VS Varnost in policijsko delo – redni študij 252 VS Informacijska varnost – redni študij 115 UN Varstvoslovje – redni študij 202 VS Varnost in policijsko delo – izredni študij 196 VS Informacijska varnost – izredni študij 41 MAG Varstvoslovje – redni študij 107 MAG Varstvoslovje – izredni študij 53 DR Varstvoslovje – izredni študij 14 Skupaj 980 85 Knjižnica V Visokošolskih institucij si ne moremo predstavljati brez knjižnic, ki s svojimi storitvami pomembno prispevajo k razvoju institucije in podpirajo tako izobraževalno kot tudi raziskovalno dejavnost. Knjižnica Fakultete za varnostne vede je bila KNJIŽNIČNO GRADIVO: KNJIŽNICA ŽE DOLGA LETA IZVAJA ustanovljena leta 1989 v okviru takratne Višje šole POLITIKO PROSTEGA DOSTOPA DO GRADIVA za notranje zadeve, od leta 1996 pa je polnopravna članica sistema vzajemne katalogizacije COBISS. SI. Ob ustanovitvi je knjižnična zbirka obsegala približno 3.000 monografskih publikacij in nad 20 naslovov serijskih publikacij (Sotlar idr., 2013). V naslednjih letih se je knjižnična zbirka povečala in danes obsega več kot 18.120 enot knjižničnega gradiva. Knjižnica sodeluje in se povezuje s sorodnimi visokošolskimi ter specialnimi knjižnicami in je del Knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru – KISUM. Knjižnica Fakultete za varnostne vede tako danes sodi med najpomembnejše knjižnice, ki so specializirane za področje varnosti, družbenega nadzorstva, kazenskega pravosodja in človekovih pravic. 87 Knjižnica je namenjena študentom in zaposlenim Univerze v Mariboru, vendar je dostopna tudi širši javnosti. Knjižnično zbirko sestavljajo učbeniki in drugo učno gradivo, strokovne in znanstvene monografije, priročniki, konferenčni zborniki, slovarji, enciklopedije, druge zaključene monografije, serijske publikacije ter neknjižno gradivo. Knjižnica svojim članom in uporabnikom nudi vpogled in uporabo knjižnične zbirke v prostem pristopu, uporabo knjižničnega kataloga COBISS+, dostop do elektronskih virov in njihovo uporabo, izposojo knjižničnega gradiva na dom in za OBISKOVALCA KNJIŽNICE FAKULTETE ZA uporabo v knjižnici, svetovanje uporabnikom VARNOSTNE VEDE PRIČAKA MAJHEN, A PRIJETEN pri iskanju, izbiri in uporabi informacijskih virov, PROSTOR ZA IZPOSOJO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA. usposabljanje za uporabo knjižnice, informacijsko opismenjevanje, posredovanje pri medknjižnični izposoji gradiva drugih knjižnic v Sloveniji in tujini, vodenje bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS.SI za zaposlene, zunanje sodelavce ter ČITALNICA KNJIŽNICE S ŠTEVILNIMI DOMAČIMI IN TUJIMI REVIJAMI 88 TRI GENERACIJE VODIJ KNJIŽNICE. Z LEVE: JELKA SMREKAR, VODJA V LETIH 1989–1994, VLADOŠA ZEGA, VODJA V LETIH 1997–2010, IN BARBARA ERJAVEC, VODJA OD LETA 2018 DALJE. študente Fakultete za varnostne vede. Knjižnica študijsko gradivo je predpogoj za kakovostno sodeluje tudi pri raziskovalnih projektih in izvajanju izobraževanje, objave novih spoznanj in idej v raziskovalne dejavnosti fakultete ter na ta način različnih publikacijah pa nudijo osnovo za študij prispeva k razvoju varstvoslovja. Od leta 2009 in znanstvenoraziskovalno delo. Z izdajateljsko sodeluje pri gradnji Digitalne knjižnice Univerze dejavnostjo prispevamo k razvoju področja v Mariboru (DKUM), ki vključuje zaključna dela varstvoslovja (Univerza v Mariboru, Fakulteta za študentov in omogoča oddajo objav zaposlenih na varnostne vede, n. d.). Izdajateljska dejavnost Univerzi v Mariboru v institucionalni repozitorij. fakultete se je začela razvijati po letu 1988, ko so (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne bile izdane prve monografije. Razmah izdajanja vede, 2023) učbenikov je sledil po letu 1996, ko je bila v ta namen ustanovljena Komisija za izdajateljsko Razvoju knjižnice in fakultete nasploh so dale dejavnost, danes Komisija za založniško dejavnost neizbrisen pečat tudi vodje knjižnice: Jelka Fakultete za varnostne vede. Prvi učbeniki so Smrekar od leta 1989 do leta 1994, Bojana Novak-bili napisani na teme organizacije dela policije Fajfar od leta 1994 do leta 1997, Vladoša Zega od in tujih jezikov, sledili pa so jim učbeniki s leta 1997 do leta 2010, Nataša Knap od leta 2010 področij obveščevalne dejavnosti, kriminalistike, do leta 2018 in Barbara Erjavec od leta 2018 dalje. kriminologije, statistike, psihologije, prava in drugih (Sotlar idr., 2013). V zadnjih letih so se Knjižnica oziroma njene bibliotekarke so zelo učbenikom in drugemu študijskemu gradivu povezane tudi z izdajateljsko in založniško pridružili tudi številni znanstvene monografije, dejavnostjo fakultete. Slednja je namreč ena tematski in konferenčni zborniki, ki največkrat od glavnih podpornih funkcij izobraževanja nastanejo v tesnem sodelovanju z Univerzitetno in raziskovanja na fakulteti. Kakovostno založbo Univerze v Mariboru. 89 Strokovne službe S Strokovne službe Fakultete za varnostne vede VIDA PERVINŠEK JE BILA V PRVIH LETIH ŠTUDIJA S PODROČJA danes predstavljajo tajništvo, referat za študentske NOTRANJIH ZADEV SKORAJ VSE – OPRAVLJALA JE DELO zadeve, knjižnica, računovodstvo, računalniško- TAJNICE, REFERENTKE, MNOGIM ŠTUDENTOM PA JE PRI informacijski center in tehnično službo. PREMAGOVANJU NJIHOVIH PROBLEMOV NUDILA SKORAJ MATERINSKO OPORO. Delo strokovnih služb na fakulteti vodi in usklajuje tajnik fakultete. V okviru svojih delovnih nalog sodeluje pri večini ključnih procesov na pravnem, organizacijskem in drugih področjih dela, običajno pa je vključen tudi v številne ad hoc projekte, ki se izvajajo na fakulteti. Svoje naloge, pravice in pristojnosti opravlja v skladu z Zakonom o visokem JOŽE KOSTANJEVEC, TAJNIK VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze V LETIH 1982–1984 v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili dekana fakultete. Naloge tajnika je v petih desetletjih obstoja šole opravljalo samo 6 oseb. To priča, kako pomembna sta konstantnost in kontinuiteta za delovanje visokošolskega zavoda. Prva, ki je opravljala naloge tajnika šole je bila Vida Pervinšek. Delo je opravljala tako na Oddelku za notranje zadeve Višje upravne šole kot na Višji šoli za notranje zadeve, in sicer vse do leta 1982, ko je bil za tajnika šole imenovan Jože Kostanjevec. Leta 1984 ga je zamenjala Vilma Kavšček in delo opravljala naslednjih osem let. 91 TAJNIKI ŠOLE OZ. FAKULTETE, KI SO ZAZNAMOVALI ŠTIRI DESETLETJA NJENEGA RAZVOJA. Z LEVE: MIRA BRITOVŠEK, TAJNIK V LETIH 1992–2012, ANJA ZAHIROVIĆ, TAJNIK OD LETA 2012 DALJE, IN VILMA KAVŠČEK, TAJNIK V LETIH 1984–1992. Leta 1992 je za tajnika na Višjo šolo prišla Mira Britovšek in to delo opravljala celih dvajset let! Se pravi tudi v času, ko je šola/fakulteta zaradi hitrega razvoja doživela največje spremembe v svoji zgodovini. Mira Britovšek s svojo pripadnostjo, preudarnostjo in načinom dela ni samo veliko prispevala k razvoju fakultete, ampak je postavila TINA ŠTRAKL JE BILA TAJNIK FAKULTETE V LETIH zgled prihodnjim tajnikom fakultete. 2018–2019 IN 2021–2022. Po njeni upokojitvi leta 2012 je naloge tajnika prevzela Anja Zahirović, ki to delo opravlja še danes. Kot tajnik pa se je preizkusila tudi Tina Štrakl, ki je v letih 2018–2019 in 2021–2022 nadomeščala Anjo Zahirović v času porodniške odsotnosti. Tajnik fakultete je odgovoren za zakonitost delovanja fakultete in učinkovito organizacijo strokovnih služb. Je ključnega pomena za nemoteno in učinkovito delovanje fakultet. Vsi tajniki Fakultete za varnostne vede in njenih predhodnic do sedaj so izkazali visoko mero strokovnosti, odgovornosti, požrtvovalnosti, predvsem pa pripadnosti fakulteti, s čimer so pripomogli k razvoju fakultete. Referat za študentske zadeve je srce fakultete. Je kraj, kjer se začne in zaključi pot vsakega študenta. V začetnem obdobju delovanja šole so 92 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE JE KRAJ, KJER ŠTUDENT ZAČNE IN ZAKLJUČI SVOJ ŠTUDIJ. NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE JE ZNAN TUDI PO TEM, DA GA ŠTUDENTI V ANKETAH PO NAVADI OCENIJO NAJVIŠJE MED VSEMI SLUŽBAMI FAKULTETE. TO PRIČA, DA SE REFERENTKE ŠE KAKO ZAVEDAJO, DA SO TUKAJ V PRVI VRSTI ZARADI ŠTUDENTOV IN NJIHOVIH POTREB. referentske naloge opravljali kar tajniki fakultete, Tudi za tehnično vzdrževanje šole so nekoč z večanjem števila študentov pa so tudi na tem skrbele službe Ministrstva za notranje zadeve, področju nastopile spremembe. Tako so referat po priključitvi Univerzi v Mariboru pa je fakulteta za študentske zadeve vodile Lidija Vesel (1988– zaposlila tehnika – vzdrževalca. 1994), Vlasta Strajnar (1995–2004) in mag. Maja Novak (2004–2014), v njeni odsotnosti pa Jožica Škraban (2008–2009). Referat se je v zadnjem obdobju kadrovsko okrepil, od leta 2014 pa ga vodi Barbara Čuvan. Računalniško-informacijski center (RIC) je od leta 1986 do leta 2006, ko se je upokojil, vodil Bojan Fekonja, tudi sam diplomant Višje šole za notranje zadeve, ki je v nekem obdobju sodeloval tudi v pedagoškem procesu. Od leta 2006 dalje RIC vodi Aleksander Podlogar. Za finančne in kadrovske zadeve so vse do prehoda fakultete pod Univerzo v Mariboru skrbeli na Ministrstvu za notranje zadeve. Od ustanovitve leta 2004 je Službo za finančne in materialne zadeve vodila Anita Lilek, od leta 2011 dalje pa jo vodi mag. Nina Kržič. V času njene odsotnosti sta službo vodili tudi Silva Batista (2013–2015) in Jana Hribar (2017). Za kadrovske zadeve je po priključitvi Univerzi v Mariboru sprva skrbela Mira Britovšek, od leta 2009 pa je zanje zadolžena Tina Štrakl. 93 Insignije I Izraz insignija izvira iz latinščine (insignia) in pomeni znak, simbol, emblem ali oznako časti. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014) so insignije predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva. V visokošolskem prostoru imajo rektorji in dekani akademske insignije: togo in verigo, ponekod tudi pokrivalo, kravato ali kakšen drug dodatek. Akademske insignije se nosijo ob svečanih priložnostih, kot so inavguracije, podelitve diplomskih listin, obeležitve pomembnih dogodkov idr. Akademska toga se uvršča med insignije posamezne univerze. Njeni začetki segajo v 12. stoletje, v obdobje nastanka prvih univerz. Sprva je toga služila kot uradno oblačilo predavateljev, ki so večinoma prihajali iz duhovniških vrst, ko pa so vedno večji del predavanj na univerzah prevzemali laiki, ki so predavali v posvetnih oblačilih, je toga začela počasi izginjati. Tako je že v 17. stoletju običaj vsakodnevnega nošenja akademskih oblačil povsod prenehal, razen v Angliji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in na nekaterih univerzah v južni Nemčiji in Avstriji. Akademske toge so tako postale oblačila za formalne priložnosti – ceremonije. DEKANI FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE IN Akademske insignije danes ponovno pridobivajo NJENIH PREDHODNIC SO DO LETA 2023 NOSILI svojo veljavo. So orodje promocije, marketinga KLASIČNE ENOBARVNE ČRNE TOGE. in komunikacije s širšo javnostjo, znotraj univerz pa soustvarjajo njihovo podobo, poudarjajo pripadnost ter pri zaposlenih in študentih vzbujajo ponos (Geršak, 2018). 95 Na Univerzi v Mariboru se je pred inavguracijo zadnjega rektorja oblikovala iniciativa za idejno zasnovo nove podobe akademske toge. Idejna zasnova in tehnološka izvedba toge rektorja sta potekali v okviru Raziskovalno-inovacijskega centra za design in oblačilno inženirstvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer je togo oblikovala Sonja Šterman, prototip oblačila pa je izdelal VB oblačilni inženiring iz Tešanovcev. Na osnovi toge rektorja so bili izdelani tudi prototipi tog za prorektorje, dekane, prodekane in častne doktorje Univerze v Mariboru. Idejna zasnova toge temelji na tradiciji in simboliki, preneseni v oblačilo v obliki prepoznavnih detajlov. Ker je Univerza v Mariboru druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji, torej univerza s tradicijo, so oblikovalci ohranili obliko daljše akademske toge, linije katere poudarjajo stabilno silhueto, lepoto in akademsko dostojanstvo. Barvna zasnova temelji na tradicionalni črni barvi, ki jo v skladu s celostno grafično podobo Univerze v Mariboru dopolnjujeta modra in zlata v obliki obrob. Obrobe, ki se nizajo z notranjega dela ovratnika navzven, predstavljajo liste knjige in vsa znanja, ki smo jih pridobili, razvili in ponotranjili, da lahko na temelju kulture dialoga TOGA DEKANA FAKULTETE ZA VARNOSTNE in sodobnih učnih oblik ter metod, v odprtosti za VEDE, KI SE UPORABLJA OD LETA 2023 DALJE, JE sodelovanje vodimo mlade na poti do znanja in ENOTNA ZA VSE DEKANE FAKULTET UNIVERZE V MARIBORU. zastavljenih ciljev. Prenos znanja na študente in v širšo družbeno skupnost izraža oblika ovratnika, ki simbolizira odprto knjigo. Prisotnost Univerze v Mariboru v slovenskem prostoru je simbolično ponazorjena v obliki sedmih gub na prednji in zadnji strani toge, pri čemer izrazitejša sredinska guba ponazarja steber, ki predstavlja Univerzo v Mariboru, preostalih šest gub pa predstavlja mesta, v katerih je Univerza v Mariboru prisotna (Geršak, 2018). Ko si nadenejo toge, moški nosijo kravate v modri barvi z logotipom Univerze v Mariboru, ženske pa šalu oz. ruti podoben dodatek v modri barvi. 96 DEKANSKA VERIGA IZ ČASOV VIŠJE ŠOLE ZA NOTRANJE ZADEVE DEKANSKA VERIGA PO PRIDRUŽITVI UNIVERZI V MARIBORU Dekanska veriga je dragocen in simboličen nakit, ki predstavlja avtoriteto in status nosilca. Z njo dekan simbolno prevzema odgovornost za ustanovo, ki jo vodi. Vsaka veriga je edinstvena in je oblikovana v skladu z zgodovino, vrednotami in posebnostmi institucije, ki jo predstavlja. Na Fakulteti za varnostne vede so bile do sedaj promovirane tri dekanske verige. Prvo dekansko verigo je Višja šola za notranje zadeve prejela leta 1988 iz rok predsednika Izvršnega sveta Skupščine SRS (Sotlar idr., 2013). S preoblikovanjem v fakulteto in vključitvijo v Univerzo v Mariboru je bila 15 let kasneje oblikovana druga dekanska veriga. Zadnja veriga je bila po sklepu Poslovodnega odbora Fakultete za varnostne vede oblikovana v čast 50. obletnice fakultete in njenih predhodnic. Za idejno zasnovo in celostno oblikovanje verige sta bili izbrani oblikovalki Janja Baznik in Eva Seljan Mljač, za izdelavo verige pa Zlatarstvo Koman iz NOVA DEKANSKA VERIGA (2023) Škofje Loke. 97 Janja Baznik Eva Seljan Mljač Univerzitetna diplomirana oblikovalka Janja Baznik Magistrica inženirka arhitekture Eva Seljan Mljač je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v se je po Likovni gimnaziji izobraževala na Fakulteti Ljubljani zaključila študij na Akademiji za likovno za arhitekturo Univerze v Ljubljani in na Oxford umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Brookes University v Veliki Britaniji. Po študiju smer vizualne komunikacije. Njeni glavni področji je pridobivala izkušnje v arhitekturnih birojih v ustvarjanja sta oblikovanje in ilustracija, projekti Sloveniji in po Evropi. Preusmerila se je iz klasične pa raznoliki, saj vključujejo oblikovanje dogodkov, arhitekture in se specializirala za oblikovanje celostnih grafičnih podob, protokolarnih vsebin in prodajnih prostorov. V zavodu UMMI je vodila oblikovanje knjig. Z oblikovanjem insignij ima že strokovne delavnice za nadarjene učence srednjih kar nekaj izkušenj saj je skupaj z Evo Seljan Mljač tehničnih sol, kot certificirana maskerka pa je oblikovala župansko verigo Občine Kostanjevice na izkušnje nabirala tudi v modni in filmski industriji. Krki in mestni prstan. Oblikovala je tudi župansko Izkušnje z oblikovanjem insignij je pridobila, ko sta verigo Mestne občine Krško. Janja Baznik verjame, z Janjo Baznik oblikovali župansko verigo Občine da je oblikovanje več kot le estetika – je preplet Kostanjevice na Krki in mestni prstan. Pri svojem simbolike, prvin likovne teorije, pozornosti do delu stremi k trajnostnem oblikovanju in etičnim detajlov in premišljene kompozicije. Ta filozofija marketinškim praksam, v prostem času pa rada se odraža tudi v njenih delih. Leta 2007 je prejela bere o psihologiji in antropologiji. Brumnovo nagrado odličnosti za plakat BIO20, ki je bil kasneje razstavljen tudi v Brnu in v Zagrebu. Eva Seljan Mljač z družino živi in ustvarja v Švici. Janja Baznik z družino živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki. 98 PROCES OBLIKOVANJA NOVE DEKANSKE VERIGE FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE Proces izdelave koncepta dekanske verige se je Tudi v varnostnih sistemih poznamo številne začel z zbiranjem informacij o delovanju fakultete, mehanizme. Takšne, s katerimi se srečujemo vsak njeni zgodovini, vrednotah in posebnostih. Vse dan, ki so lahko mehanski, kot so ključavnice, pridobljene informacije je bilo treba prečistiti, ali digitalni, kot so mehanizmi za kriptiranje organizirati in jih prevesti v vizualni jezik, ki bo informacij. predal sporočilo na dekanski verigi. Dekanska veriga je zasnovana kot sistem. Ključ do ideje se je pokazal prav v definiciji Sestavlja jo trinajst medaljonov, toliko, kot je črk varstvoslovja, ki se glasi: v besedi varstvoslovje. Razdeljena je na dvanajst Varstvoslovje je interdisciplinarna veda, ki povezovalnih medaljonov in enega osrednjega. proučuje pojav varnosti in varstva, razvija in Povezovalni medaljoni so sestavljeni iz treh plasti. proučuje mehanizme, ki jih družba razvija za Vsak od njih nosi košček grafike. Na posamezni zagotavljanje varnosti in varstva države, lokalnih ploščici informacija ni razvidna in se izriše šele, ko skupnosti, gospodarskih družb ter posameznikov ploščice položimo eno vrh druge. pred vedenjem, ki lahko škodi posamezniku, skupnosti in/ali državi ter razvija teorije in metode Vsak od povezovalnih medaljonov predstavlja na področju varstvoslovja. eno od področij varnostnih ved. Medaljoni imajo tudi podpomen. Na eni strani verige Definicija varstvoslovja je postala vodilo za snovanje predstavljajo proces mehanizmov varnosti v šestih dekanske verige Fakultete za varnostne vede. stopnjah: analiziranje, vrednotenje, načrtovanje, Predvsem del, ki govori o tem, da varstvoslovje oblikovanje, razvoj in vodenje varnostnih procesov. proučuje mehanizme za zagotavljanje varnosti. Mehanizmi se s svojim delovanjem, estetiko in Na drugi strani verige pa predstavljajo fakulteto: simboliko tesno povezujejo z vidiki fakultete kot družbeno odgovornost, etiko, interdisciplinarnost, izobraževalne ustanove in varstvoslovja samega. motiviranost in vztrajnost, vodenje in usmerjanje Tako postanejo vizualni jezik za sporočila, ki jih ter predajanje znanja. Ta sporočila so podana nosi dekanska veriga. skozi posamezne mehanizme, ki so vpleteni v vsak medaljon in predstavljajo določeno tematiko. Mehanizme sestavljajo manjši in večji delci, ki vsak zase nimajo posebnega pomena, znotraj sistema pa postanejo nepogrešljivi in omogočajo delovanje mehanizma. Prav tako deluje ustroj fakultete, ki jo sestavljajo posamezniki, ki s svojimi različnimi vlogami dajejo nepogrešljiv prispevek v tem sistemu. Znanja, ki jih študenti pridobivajo med študijem, na koncu sestavljajo strokovnega in kompetentnega diplomanta. 99 OPISI MEDALJONOV VAROVANJE / ANALIZA Varovanje predstavljajo vrata/sef, kompleksen mehanizem, ki omogoča varovanje premoženja. Okrog so nanizane črte različnih dolžin, kar je shematizacija grafa – analize, kot prvi korak v procesu varnostnih mehanizmov. KRIMINALISTIKA / VREDNOTENJE Drugi medaljon predstavlja kriminalistiko, vedo o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj. Ta dejavnost zahteva dobro sposobnost opazovanja in razumevanja povezav med opaženim, sestavljanje koščkov v celoto. Zato se v medaljonu pojavi mreža kot stiliziran prikaz kognitivnega delovanja možganov, ustvarjanja povezav. Ta se razvije iz zaslonke, mehanske naprave, ki je vdelana v fotografsko kamero; del naprave, ki vpliva tudi na globinsko ostrino. To predstavlja vrednotenje kot drugi korak varnostnih procesov. 100 INFORMACIJSKA VARNOST / NAČRTOVANJE Informacijska varnost, varstvo podatkov in informacij predstavlja detajl kriptirnega stroja, ki po pritisnjeni tipki na napravi podatek usmeri v eno izmed obstoječih poti in v tem procesu črko zamenja z drugo. Pisalo, ki se izriše v sredini, pa ponazarja načrtovanje. FORENZIKA / OBLIKOVANJE Natančno opazovanje predstavlja mikroskop, ki je eno izmed nepogrešljivih orodij pri forenzičnih preiskavah. Oblikovanje ponazarjajo srebrne linije, ki se povezujejo v točko – bistvo. 101 PSIHOLOGIJA / RAZVOJ Psihološke procese, ki jih proučuje psihologija, ponazarjata zobati kolesi. Dve, saj predstavljata dve polovici naših možganov. Prav tako zobata kolesa simbolizirajo razvoj v procesu varnostnih mehanizmov. POLITOLOGIJA / VODENJE VARNOSTNIH PROCESOV V tem medaljonu se prepletata politologija in vodenje varnostnih procesov, ki sta ponazorjena s kompasom in linijami, ki nakazujejo smer ali pot. 102 POLICIJSKA DEJAVNOST / DRUŽBENA ODGOVORNOST Ker je poslanstvo policije varovanje življenja, telesne integritete, premoženja ljudi, preprečevanje in obvladovanje varnostnih incidentov ter zmanjševanje občutka strahu, je v tem medaljonu upodobljen stiliziran mehanizem notranjosti ključavnice. V njem pa se izrišeta roki, ki predstavljata družbeno odgovornost. INFORMATIKA / ETIKA Informatika je predstavljena z eno izmed možnih vizualizacij algoritma – labirintom. Ta se formira v obliko drevesa, ki predstavlja etiko. Labirint prav tako predstavlja iskanje prave poti. 103 KRIMINOLOGIJA / INTERDISCIPLINARNOST Kriminologija raziskuje vzroke za nastanek kriminalitete, zato je na medaljonu prikazano sestavljanje smiselne celote. Naši možgani v linijah različnih dolžin in smeri takoj začnejo iskati vzorce in jih sestavljajo v smiselno sliko. Formirajo se geometrijske podobe kock, ki ponazarjajo interdisciplinarnost. OBVEŠČEVALNI SISTEMI / MOTIVIRANOST IN VZTRAJNOST Obveščevalni sistemi pridobivajo, vrednotijo in posredujejo informacije. Zato motiv izhaja iz mehanizma snemalne naprave. Spodnje linije predstavljajo informacije, ki jih prestrežejo okrogle oblike. V sredini se linije na novo organizirajo in pojavijo zgoraj, kar simbolizira sprejemanje, analiziranje in predajanje informacij. Nazobčane linije pa spominjajo na goro, Triglav in simbolično predstavljajo motiviranost in vztrajnost. 104 SOCIOLOGIJA / VODENJE IN USMERJANJE Ker sociologija raziskuje pogoje, procese in posledice človekovega bivanja, je v medaljonu uporabljen mehanizem, ki ga za pogon uporablja kolo. Simbolno kolo ponazarja tudi uravnoteženje, ki je pomemben dejavnik pri vodenju in usmerjanju. PRAVO / PREDAJANJE ZNANJA Tehtnica je prepoznavni simbol v pravu, ki skupaj s knjigo ponazarja predajanje znanja v dvanajstem medaljonu dekanske verige. 105 OSREDNJI MEDALJON OBESEK / BROŠKA V kontrast kompleksni simbolni sestavi Ploščica vstavljena v okvir osrednjega medaljona povezovalnih medaljonov ima osrednji medaljon se ob prenehanju mandata na novo osmisli in se zelo jasen pomen. V njem se pojavijo podobe podeli dekanu ali dekanji v spomin na delovanje. odprte knjige, ščita in meča in tako povzema Spremeni se v broško ali obesek na traku. Na zadnji delovanje fakultete v njeni primarni nalogi, strani se gravira ime in priimek dekana ali dekanje predajanju znanja o varnostnih vedah. in letnico delovanja. Nanj se pritrdi magnet, pod katerega se lahko napelje tudi trak. Tako se lahko Opremljen je z napisom Fakulteta za varnostne medaljon nosi po želji posameznika. vede, Univerza v Mariboru. Njegova posebnost je, da simbolno predstavlja dekana ali dekanjo. FVV / 1973 Kot je ta medaljon del sistema verige, je v svojem delovanju dekan ali dekanja nepogrešljiv del v V verigi je skrit tudi detajl začetnic FVV in letnica sistemu univerze. ustanovitve fakultete 1973. 106 Naš dom F Fakulteta za varnostne vede domuje v stavbi na Kotnikovi ulici 8 v Ljubljani. Zdajšnji naziv je POGLED IZ ZRAKA NA KOTNIKOVO ULICO 8 Kotnikova ulica dobila leta 1923, pred tem pa se IN NJENO OKOLICO V TRIDESETIH LETIH 20. je imenovala Karel Kotnikova ulica (1910–1923) STOLETJA (VIR: KRANJC IDR., 2019). oziroma Pristavska ulica (1877–1910). Ulica nosi ime po Karlu Kotniku, mecenu, veleposestniku in tovarnarju (Skupščina mesta Ljubljane, Geodetska uprava, n. d.; Suhadolnik in Budna Kodrič, 2017). Pregled stavbne dediščine na Kotnikovi ulici 8 prikaže zanimiv razvoj stavbe z vidika sociološkega razvoja in generiranja posameznih dejavnosti, ki so bile prisotne za zidovi sedanje fakultete. Od izgradnje prvih industrijskih stavb na tem mestu (tovarna vžigalic, parni mlin), preko Marijinega doma sester usmiljenk, Doma Narodne milice, Doma Ljudske milice, Doma Maksa Perca, Strokovne šole za notranje zadeve in Šole za miličnike, Višje šole za notranje zadeve do današnje Fakultete za varnostne vede. V prostorih na Kotnikovi ulici 8 sta nekaj časa delovala tudi Godba milice in Muzej slovenske policije (Čelik, 1991; Dražil, 2019; Kranjc idr., 2019; Suhadolnik in Budna Kodrič, 2017). 107 Skupna površina prostorov, ki jih fakulteta uporablja danes, znaša 2.373,78 m2, obsega pa osem predavalnic, računalniško učilnico, NAJVEČJA PREDAVALNICA FAKULTETE ZA laboratorije, knjižnico, telovadnico in pisarniške VARNOSTNE VEDE NEKOČ IN DANES: V PROSTORU KAPELE NEKDANJEGA MARIJINEGA prostore (Univerza v Mariboru, Fakulteta za DOMA SESTER USMILJENK (VIR: KRANJC IDR., varnostne vede, 2023). Žal stavba nikoli v svoji 2019) SE DANES V GLAVNEM »MOLI« LE V častitljivi zgodovini ni bila projektirana za izvajanje IZPITNEM OBDOBJU. visokošolske izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, kar tudi laiku zlepa ne uide. Poleg nefunkcionalnosti in prostorske omejenosti nosi stavba od leta 2015 dalje pečat potresno, statično in požarno ogroženega objekta. Razlogov je torej več kot dovolj, da se izvede že dolgo načrtovana celovita prenova stavbe. V zadnjih letih smo postorili veliko pri urejanju pravnega statusa naše stavbe. Po končanem denacionalizacijskem postopku sta Vlada RS in Univerza v Mariboru podpisali pogodbo o brezplačnem prenosu solastninske pravice na stavbi, kjer svojo dejavnost opravlja Fakulteta za varnostne vede, na Univerzo v Mariboru. Tako je Fakulteta za varnostne vede prvič postala lastnica prostorov. Četudi niso popolni, ker so potresno in drugače ogroženi ter neprimerni za sodobno visokošolsko dejavnost, so naši in si zaslužijo celostno obnovo! Žal je bilo ob pogostih menjavah naših sogovornikov na strani države in njihovih snedenih obljubah veliko tudi izgubljenega časa in priložnosti za hitrejšo obnovo. Vendar so se tudi tu stvari začele odvijati v pravo smer. V letu 2021 je bil izdelan predlog idejne zasnove prenove stavbe, ki smo ga do potankosti pretresli na vseh ravneh fakultete. Naletel je na široko podporo in veliko pripravljenost med zaposlenimi, da pomagajo s svojimi predlogi in zahtevami stroke ter idejno zasnovo še izboljšajo. V letu 2022 je bilo izvedeno javno naročilo za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije za rekonstrukcijo, energetsko in statično sanacijo objekta fakultete. Izbrani izvajalec bo projektantsko delo opravil 108 STAVBA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE PRED IN PO PRENOVI – POGLED S KOTNIKOVE ULICE: KER JE STAVBA VZDOLŽ KOTNIKOVE ULICE SPOMENIŠKO ZAŠČITENA, BODO OBISKOVALCE ŠE NAPREJ POZDRAVLJALE NJENE DOBRO ZNANE KONTURE. v letih 2023 in 2024, ko naj bi se začela gradbena dela. Ob optimalnem poteku vseh potrebnih opravil naj bi se študenti in zaposleni v obnovljene prostore fakultete vselili konec leta 2025 oziroma v začetku leta 2026. Maja leta 2023 je Upravni odbor Univerze v Mariboru potrdil spremenjen in dopolnjen dokument identifikacije investicijskega projekta rekonstrukcije, energetske in statične sanacije objekta Fakultete za varnostne vede, s čimer so izpolnjeni predpogoji za realizacijo investicije. In kako bo izgledal naš prenovljen dom? Rekonstruirana stavba Fakultete za varnostne vede bo umeščena v južni del celotnega prostorskega kompleksa na Kotnikovi ulici 8 in bo obsegala klet, pritličje in štiri nadstropja. Zahodni del bo namenjen predvsem raziskovanju, skupnim službam in podpori študijskim dejavnostim, južni in vzhodni del bosta prvenstveno namenjena vsem oblikam izobraževanja in zagotavljanju ustreznih kompetenc diplomantov fakultete. Prostori bodo zagotavljali vse potrebno za delovanje fakultete, ustrezali najnovejšim standardom in trendom glede raziskovanja in poučevanja ter zagotavljali ustrezno osnovo za nadaljnji dolgoročni razvoj. Ocenjena neto tlorisna površina s skupnimi in servisnimi prostori po projektni nalogi znaša 4.580 m2, od tega podzemni del s skladišči in manjšo garažo 772 m2. 109 STAVBA FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE PO PRENOVI – POGLED IZ ATRIJA Naša vizija obnove stavbe je: • izkoristiti vse vire, ki jih poznamo za dolgoročno Stavba fakultete z okolico bo zagotavljala vsem trajnostno delovanje stavbe (sončna elektrarna, deležnikom, da uživajo v programu stavbe, toplotne črpalke, energetsko ustrezna gradnja), delu/študiju, pri tem pa delujejo kot celota: • povezati zgodovino stavbe in okolico s ljudje/stavba/okolica. Stavba bo prispevala proizvodnjo električne energije (na obstoječem k mestotvornosti, zaposleni in študenti pa se mestu je bil prvi parni stroj za proizvodnjo bodo aktivno vključevali v delovanje okolice, se električne energije, nekaj let kasneje pa čez cesto povezovali z mestnimi dejavnostmi in se ob tem na Kotnikovi ulici prva mestna elektrarna, kar poklonili zgodovini, ki je prispevala k celovitemu nadaljujemo z izgradnjo sončne elektrarne), projektu rekonstrukcije stavbe. • vrniti mestu čim več zelenih površin (izgradnja zelene strehe in ozelenitev atrija), • umakniti mirujoči promet (motorna vozila) v klet in • narediti dnevno izkušnjo študentov/zaposlenih/ obiskovalcev enkratno. NOTRANJOST STAVBE FAKULTETE ZA VARNOSTNE VEDE PO PRENOVI: MAJHNE IN UTESNJENE PROSTORE BODO ZAMENJALI ODPRTI IN SVETLI PROSTORI. 110 Seznam zaposlenih 1973–2023 Ime in priimek Obdobje zaposlitve 1. Andrej Anžič 1988–1999 2. Igor Areh 2000– 3. Branko Ažman 2001–2022 4. Petra Bajc 2019– 5. Emanuel Banutai 2007–2012 6. Anita Bašelj 2008–2021 7. Silva Batista 2013–2015 8. Gregor Bec 2011– 9. Ivan Bele 1995–2005 10. Igor Belič 1991–2008 11. Igor Bernik 2008– 12. Eva Bertok 2011–2012, 2017–2022 13. Matevž Bren 2010–2021 14. Mira Britovšek 1992–2012 15. Bogomil Brvar 1981–1989 16. Aleš Bučar Ručman 2004– 17. Tinkara Bulovec 2020–2022 18. Jure Butinar 2006–2011 111 19. Lana Cvikl 2017– 20. Tomaž Čas 1990–1995 21. Nace Čebulj 2014–2016 22. Barbara Čuvan 2012– 23. Slavko Debelak 1982–1989 24. Melita Djurić 1988–2001 25. Bojan Dobovšek 1992–2014, 2018– 26. Miha Dvojmoč 2015– 27. Anton Dvoršek 1981–1994, 1997–2012 28. Nastja Dvoršek 2011–2013 29. Katja Eman 2008– 30. Vanja Ida Erčulj 2018– 31. Barbara Erjavec 2006–2007, 2008– 32. Bojan Fekonja 1986–2006 33. Benjamin Flander 1997– 34. Pavle Forjan 1973–1980 35. Danijela Frangež 2007– 36. Vinko Gorenak 1999–2000, 2007–2007 37. Rok Hacin 2014– 38. Monika Hozjan 2021–2022 39. Jana Hribar 2017–2017 40. Slavka Indof 1995–2010 41. Teodora Ivanuša 2008–2013 42. Aleksandra Jančar 2018–2019 43. Stanko Jančar 1990–1992, 1994–1995 44. Ivica Janjac 1996–1997, 1998–2000 45. Peter Jeglič 1980–1991 46. Karmen Jereb 2018–2021 47. Darja Jug 1987–1988 48. Igor Kaučič 1985–1989 49. Vilma Kavšček 1984–1992 50. Goran Klemenčič 1996–2008, 2009–2009 51. Nataša Knap 2004–2018 52. Vanja Kolenc 2015–2015 112 53. Iza Kokoravec 2020– 54. Mojca Kompara Lukančič 2019– 55. Borivoj Kos 1991–1994 56. Jože Kostanjevec 1982–1984 57. Sonja Kotnik 1989–2010 58. Zoran Krunić 1992–1998 59. Nina Kržič 2011– 60. Saša Kuhar 2016–2017 61. Anita Lilek 2004–2011 62. Branko Lobnikar 1994–2022, 2023– 63. Maja Loknar 2022– 64. Zlatka Lupšina 1991–2000 65. Štefanija Luštrek 1983–1990 66. Violeta Malić 2021– 67. Zdravko Malnar 1989–1992 68. Blaž Markelj 2010– 69. Pavel Martonoši 1982–1990 70. Darko Maver 1998–2001, 2002–2014 71. Ada Mendragič 2022– 72. Erika Melihen Rot 1984–1987 73. Gorazd Meško 1992– 74. Anže Mihelič 2018– 75. Miran Mitar 1988–2013 76. Maja Modic 2010– 77. Boris Moravec 2004–2011 78. Lidija Movrin 1993–1997 79. Vanja Movrin 2021–2022 80. Tina Murovič 2023– 81. Kristjan Musek Lešnik 1996–1999 82. Bojana Novak-Fajfar 1994–1997 83. Maja Novak 2004–2014 84. Mojca Omahen 2012–2013 85. Milan Pagon 1992–2008 86. Tinkara Pavšič Mrevlje 2009– 113 87. Teja Per 2010–2022 88. Anton Perenič 1995–1999 89. Vida Pervinšek 1973–1982 90. Urška Pirnat 2016–2021 91. Iztok Podbregar 2006–2013 92. Peter Podgorelec 2018–2018 93. Aleksander Podlogar 1996– 94. Teja Primc 2022– 95. Kaja Prislan Mihelič 2015– 96. Kristijan Prostran 1996–1998 97. Katja Rančigaj 2008–2010 98. Branko Repe 1991–1996 99. Franci Rojko 1994–1996 100. Borivoj Rozman 1993–1994 101. Polonca Selič 1993–1995 102. Boštjan Slak 2013–2015, 2015– 103. Jelka Smrekar 1989–1994 104. Andrej Sotlar 1993– 105. Darja Stele 2004– 106. Vlasta Strajnar 1995–2012 107. Miha Šepec 2018–2019 108. Jerneja Šifrer 2007–2015 109. Barbara Škabar Cerar 2018–2022 110. Jožica Škraban 2006–2021 111. Aljoša Španger 2007–2021 112. Tina Štrakl 2008– 113. Alenka Štritof 1999–2000 114. Ajda Šulc 2021– 115. Petra Švegl 2018–2019 116. Daša Tavčar 2022– 117. Bojan Tičar 2005– 118. Bernarda Tominc 2000–2002, 2005– 119. Cvetko Tovornik 1990–1992 120. Peter Umek 1990–2013 114 121. Urban Vehovar 2005–2009 122. Lidija Vesel 1988–1994 123. Mojca Vidmar 1979–1983 124. Rafael Viltužnik 1997–1999 125. Bojana Virjent 1989–2009 126. Simon Vrhovec 2014– 127. Milan Vršec 1981–1994 128. Mia Zagoričnik 2015–2019 129. Anja Zahirović 2010– 130. Ljubo Zajc 1991–1998 131. Vladoša Zega 1997–2010 132. Sabina Zgaga 2011–2014 133. Bojan Zorec 1992–2013 134. Franc Žibert 2005–2009 135. Boris Žnidarič 1984–1990 115 VIRI Čelik, P. (1991). Policaji: orožniki, miličniki, policisti. ČZP Delo. Dražil, G. (2019). Likovna dediščina Doma Narodne milice na Kotnikovi 8 [pano]. Mednarodni grafični likovni center. Geršak, J. (2019). Akademska toga – insignije rektorja Univerze v Mariboru. UMniverzum: Interna revija Univerze v Mariboru, (7), 32. Kranjc, M. A., Pohl, K., Butara, B., Pavlič, M. in Rudman, M. (2019). Vrednotenje stavbne dediščine: Kotnikova 8 v Ljubljani. Zavod za varstvo kulturne dediščine. Meško, G. (2023). Raziskovalno delo Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru v zadnjih petdesetih letih (1973–2023) V G. Meško (ur.), Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru (1973–2023) (str. 9–42). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Modic, M. (2023). Pregled programov izobraževanja na področju varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. V G. Meško (ur.), Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru (1973–2023) (str. 43–75). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Skupščina mesta Ljubljane, Geodetska uprava. (n. d.). Ulični list. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izdaja). (2014). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.fran.si/ Sotlar, A., Dvojmoč, M. in Tominc, B. (2023). Izobraževanje in raziskovanje na ožjem področju varnostnih ved. V G. Meško (ur.), Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru (1973–2023) (str. 113–134). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Sotlar, A., Knap, N. Britovšek, M. in Dobovšek, B. (ur.). (2013). 40 let spominov na razvoj varstvoslovja. Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru. Suhadolnik, J. in Budna Kodrič, N. (2017). Šentpetrsko predmestje: zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana: razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. (2023). Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2021/2022. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede. (n. d.). Založniška dejavnost. https://www.fvv.um.si/vstopna-stran/o-fakulteti/zalozniska-dejavnost/ 116 Od notranjih zadev do varstvoslovja – zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede Uredniki ANDREJ SOTLAR, ANJA ZAHIROVIĆ, MAJA MODIC, BARBARA ERJAVEC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija andrej.sotlar@um.si; anja.zahirovic@um.si; maja.modic@um.si; barbara.erjavec@um.si Spominska publikacija »Od notranjih zadev do varstvoslovja – zgodba o nastajanju in razvoju Fakultete za varnostne vede«, ki proslavlja petdeset let razvoja, ustvarjanja, izobraževanja, raziskovanja in deljenja znanja s področja, ki ga danes zaznamuje nova interdisciplinarna veda varstvoslovje, je nastala na osnovi pričevanj direktorja Oddelka za notranje zadeve pri Višji upravni šoli, osmih dekanov ter študentov, predstavnikov petih različnih obdobij razvoja fakultete. Ob spominih na razvoj od nekdanje višje šole pa vse do današnje Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru so posebej predstavljene tudi značilnosti študijskih programov in Ključne besede: raziskovalne dejavnosti. Poleg tega so predstavljeni knjižnica in druge notranje zadeve, strokovne službe ter institucija tajnika fakultete, kot stebra zakonitosti varstvoslovje, in stabilnosti fakultete. Ker je univerza tudi prostor simbolike, je izobraževanje, predstavljen simbolni pomen dekanskih insignij – toge in verige. raziskovanje, Publikacijo zaključujeta predstavitev prenove stavbe, v kateri deluje razvoj, fakulteta, in seznam zaposlenih na Fakulteti za varnostne vede in Fakulteta za varnostne vede, njenih predhodnicah med letoma 1973 in 2023. 50 let DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.7.2023 ISBN 978-961-286-776-8 Fakulteta za varnostne vede 117 Fakulteta za varnostne vede