Z nami /e lepše. 95.6 in 90.2 MHz Kvalitetno in vsebinsko bogato življenje tretje generacije Sožitje med generacijami Pomlad jc čas rojevanja in rasti vsega v naravi - čas mladosti; poletje je čas zorenja in zrelosti -zrela srednja generacija; jesen je čas umirjanja in uživanja plodov - tretje življenjsko obdobje. Torej ni naključje, da sta Demokratska stranka upokojencev in Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale organizirala javno razpravo o Položaju starejših občanov v naši občini prav v jesenskem času. V tem jc simbolika, tako sta organizatorja tudi s tem želela dati dodatni poudarek, da jc urejenost tega področja izjemnega pomena za vse tri generacije. Organizatorja javne razprave sta izhajala iz stanja na tem področju v naši občini in ugotovitev Strategije varstva starejših do leta 2010 v Republiki Sloveniji. Udeležba širokega kroga strokovnjakov in ljudi na pomembnih položajih iz političnih opcij je bila dobra podlaga za kvalitetno in vsestransko vsebinsko obravnavo zastavljene teme. Javne razprave seje udeležilo veliko število zainteresiranih občanov, ki so s svojimi mnenji in vprašanji obogatili razpravo. Nadaljevanje na strani 5 stran r~ Teden otroka Ob tednu otroka smo se na OŠ Drago-melj učenci prvih treh razredov učili malo drugače. Dnevno smo prirejali skupna srečanja. V ustvarjalnih delavnicah smo peli, plesali, lepili, izdelovali nakit in še kaj. Drug drugemu smo pokazali, s čim se ukvarjamo v prostem času in kako se zabavamo. Odpravili smo se na športni dan in se igrali s svojimi najljubšimi igračami. Teden je minil v prijateljskem duhu in medsebojni pomoči. Za konec pa smo pripravili razstavo v Knjižnici Domžale in vsi ste vabljeni na ogled le te. Gabrijela Vlsenjak Gasilska vaja v Heliosu V okviru meseca požarne varnosti je bila, 18. oktobra 2007 ob 13. uri gasilska vaja v podjetju Helios. Ilelios s svojim proizvodnim programom in kapacitetami skladiščenja požarno nevarnih snovi spada med požarno bolj ogrožena podjetja pri nas. Zato veliko pozornost posveča pripravljenosti za primere izrednih dogodkov, kot so požari. Ustrezno pripravljenost svojih poklicnih in prostovoljnih gasilcev zagotavlja z nenehno skrbjo za opremljanje gasilske enote, analiziranje tehnoloških postopkov, načrtovanje postopkov v primeru izrednih razmer, trening gasilcev za primerno psihofizično pripravljenost in seveda organiziranje gasilskih vaj, kjer preverimo svojo sposobnost ukrepanja v primeru izrednih razmer, predvsem požara. Nadaljevanje na strani 5 Prvi »JAZZ v galeriji« s kvartetom Ane Šimenc V Galeriji Domžale se jc z nastopom mladega jaz-zovskega kvarteta Ane Šimenc pričel nov cikel brezplačnih koncertov »JAZZ v galeriji« V mesecu oktobru prostor Galerije Domžale ni hil namenjen le razstavljenim likovnim delom Zdenka in Ištvana lluzjanu, ampak je zaživel tudi v jazzovskih ritmih. V intimnem, skorajda klubovskem prostoru galerije se je namreč pričel čisto novi cikel brezplačnih koncertov, ki so jih idejni vodje projekta. Kulturni dom Franca Hcrnika, poimenovali »JAZ/ v galeriji«. Cikel je namenjen predvsem spodbujanju Domžalske jazzovske scene in približanju tega glasbenega žanra okoliškim ljubiteljem glasbe, zato so vsi koncerti, ki se bodo enkrat mesečno odvijali v Galeriji Domžale, brezplačni. Na prvem jazzovskem dogodku se je predstavil kvartet mlade saksofonistu- Ane Šimenc, kije tudi avtorica večine skladb, ki jih jc izvajala dobro razpoložena četverica na saksofonu, kontrabasu, električnih orglah in bobnih. Skorajda arhetipska jazzov-ska zasedba, bi lahko rekli, ki pa v sebi še vedno nosi neskončne potenciale in kreativne možnosti. Navdušujoče je dejstvo, da so mladi glasbeniki, povečini študenti jazzov-skega oddelka v Celovcu, niso naslanjali le na brezčasne jazzovske klasike, ampak so zaneseno improvizirali tudi na lastne kompozicije, kar je ob dobremu izvajanju pripeljalo do odličnega koncerta. Tempo sije četverica krojila z bluesovskimi notami, ki so na momente postale tudi funky, po drugi strani pa seje vmes, verjetno tudi zaradi deževnega vremena in jesenskega razpoloženja, vtihotapila tudi kakšna balada. Pohvalno jc tudi razpoloženje, ki ga ponuja relativno majhen prostor galerije Domžale, ki se prav zaradi tega zdi kot majhen klub, v katerem lahko jazzovske zasedbe še najbolje zadihajo. Celo akustika prostora seje izkazala kot povsem solidna, zvok pa je temu primerno dobil pravo jazzovsko patino. Uspešen začetek »JAZZA V galeriji« torej, velja pa seveda vabili na ostale koncerte, ki Se bodo do konca sezone zvrstili v Galeriji Domžale. Naslednji je na vrsti v četrtek, 22. novembra ob 20. uri, ko ho s svojim kvartetom nastopil radomeljski kontrabasist Jan Gregorka. Vsekakor vredno poslušanja. MJ Sprejem za najboljše športnike - tokrat za plesalce, plesne in navijaške skupine Raje plešemo, kot govorimo Ena od oblik, s katerimi Občina Domžale nagrajuje najuspešnejše športnike, so tudi tradicionalni županovi sprejemi. Tako jc bilo tudi prisrčno srečanje župana Tonija Dragarja s plesnimi in navijaškimi skupinami iz Osnovne šole Domžale ter najuspešnejšimi plesalci in plesalkami Plesnega kluba Miki. V uvodnem nagovoru je župan posebej poudaril veselje občine ob uspehih vseh športnikov, še posebno pa izpostavil skrb za dobre pogoje za vadbo mladih. Kar več kot 1200 jih namreč sodeluje v organiziranih treningih različnih društev, kar obeta, da bomo v občini tudi v prihodnje lahko spremljali uspehe na državni, mednarodni, evropski in svetovni ravni. »V Domžalah smo vedno naj- boljši in vedno zelo ponosni na vse svoje uspešne športnike,« je svoj nagovor več kot 50 športnikom zaključil župan ter jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspešnih nastopov pa tudi prijetne bližnje počitnice. (nadaljevanje na strani 21) Slamnikarska 4, Domžale (blvSa ind. prodajalna Urtiverzale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avtollearje In pleskarja AKCIJA - SIKKENS PREMAZI ZA LES V0D0TERM Varcujmo z energijo! STIEBELELTRONSST P?™?W!^Ä™ PAVCWEC HALO PIZZA □1/729 11 11 □ 41/726 ~7~7~Z Društvo LIPA, Univerza za tretje življenjsko obdobje in Občina Domžale vabita v sredo, 7. novembra 2007, na svečano akademijo, ob deseti obletnici dela Univerze Lipa. Ob 10. uri bo v Galeriji Domžale pri Vele otvoritev Slikarsko - keramične razstave in razstave punčk UNICEF. Svoja dela bodo razstavljali tudi oskrbovalci Doma upokojencev Domžale in Doma počitka Mengeš. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale SVEČANA AKADEMIJA in predstavitev desetega zbornika ODMEVI MLADOSTI. Nastopajoči: PEVSKI ZBOR in REC1TATORJI Društva Lipa Domžale KAMNIŠKI KOLEDNIK1 pevka EVA ČERNE in plesalka TINA DRAGAN harmonikar BOŽO MATIČIČ in pevka JOŽICA KALIŠNIK plesni skupini: univerza za tretje življenjsko obdobje TREBNJE PLESNE ŠOLE MIKI Slavnostna govornica bo ministrica za delo. družino in socialne zadeve gospa Marjeta Cotman. Pokroviteljica prireditve je Občina Domžale 10. seja Občinskega sveta V objavljenem zapisniku si lahko preberete stališča svetnikov do izgradnje nove, vzhodne tribune na Domžalskem nogometnem stadionu. Intervju z Vinkom Juhartom, 1 podžupanom občine Domžale V intervjuju nam je predstavil svoje prioritete za ureditev te občine ter konkretne projekte, ki jih vodi v letu mandata novega župana. *«™n 1 intervju z Mileno Vidovič, novo ravnateljico OŠ Rodica Njeno delo v OŠ Rodica najbolj zaznamuje stalnost sprememb in tako potrebe po prilagajanju, seveda s kritično držo Kandidata za predsednika države Republike Slovenije Volitve predsednika države. Koledar prireditev Oglejte si napovedi za različne prireditve. Organizatorji vas bodo s svojim predstavitvami in organizacijo prav gotovo presenetili. 1 Povabili na koncerta Tanje Zaje Zupan in Eve Čeme mmmmmmmmmmmmmmammmmmk Vabljeni v halo komunalnega centra v Domžalah 24. novembra in 9. decembra. strun Predstava Od kod si kruhek Prvi otroški abonma prostovoljnega kulturnega društva v občini Domžale je v organizaciji KD Jožefa Povirka Dob. Za naše najmlajše pripravljajo prijetna presenečenja. Domen Zupan, pokalni zmagovalec Slovenije v gorskih tekih Prihaja iz, AK Domžale in njegove treninge, bolje rečeno način življenja nam jc predstavila Bojana. Otroci so naše največjo bogastvo Ob tednu otroka nam je finančna svetovalka, ki ima svojo pisarno v Domžalah, podala kratke napotke o varčevalni shemi za naše otroke. Podjetniški center je v septembru in oktobru organiziral pet delavnic S pomočjo Občine Domžale in Območne obrtne zbornice je Podjetniški center organiziral delavnice za podjetnike iz Domžal in bližje okolice, Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, vodoterm.radomlje"nol.net, www.vodoterm.st IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci in drage bralke! Pred vami je nov izvod Slamnika, ki ga zaznamujejo teden otroka, teden medgeneracijskega sodelovanja in mesec požarne varnosti. Vsekakor so zanimive tudi informacije na županovi strani o rekonstrukcija križišča Deteljica, o anketi o volumnu zabojnikov za nov način odlaganja smeti, ureditvi pokopališč v Občini Domžale. Na strani 3. strani Občinskega sveta Občine Domžale, si lahko preberete stališča svetnikov do izgradnje nove. vzhodne tribune na Domžalskem nogometnem stadionu ter pogledate nekaj začetih in zaključenih investicije v naši občini. V tej številki smo začeli s predstavitvami novih ravnateljev domžalskih osnovnih šol. Kot prvo vam predstavljamo Mileno Vidovič. ravnateljico Osnovne šole Rodica. Aktivna so bila tudi številna društva, ki so z zapisi in slikami postavili svoje aktivnosti in dosežke. Pred vrati je tudi drugi krog volitev za predsednika države, oba kandidata sta predstavljena na 13 strani. V tej številki boste lahko zasledili opozorila nekaterih avtorjev, da sem skrajšala njihove prispevke. Seveda, ker bi moralo biti javno glasilo za objavo vseh prispevkov preobsežno in ker bi se brez opozoril to dogajalo skozi vse leto. bi bila končna obremenitev proračuna prevelika. Prepričana sem. da je vsak avtor prepričan, daje s krajšanjem prispevka, njegovo sporočilo drugačno, pa vendar se moramo prilagoditi vsem. da bomo lahko vsi objavljali svoje prispevke. Počasi se bližamo tudi zimi in novim temperaturam. Usti, ki se jim nočemo prilagoditi, smo že zboleli, drugim pa le opozorilo... Urednica Rekonstrukcija križišča Deteljica V dnevnem časopisu ste lahko prebrali in tudi mimoidoči ste lahko opazili, da se je rekonstrukcija križišča Deteljica že začela. Občina Domžale je pri rekonstrukciji križišča soinvestitor, zato ne odloča o začetku, poteku investicije, niti o cestnih zaporah. Kljub temu smo želeli pri vsem aktivno sodelovati in o vsem obveščati občane in občanke. Na novinarko konferenco smo tako povabili gosta z Direkcije Republike Slovenije, Bojana Paplerja, višjega svetovalca I, kije vodja vseh investicij direkcije na tem področju in Franca Žagarja, direktorja projekta g+r 4 Južna Slovenija na DDC svetovanje inženiring, d.o.o.. Oba sta se zavzela za čim krajše zapore, zato so izvajalcu SCI', Ljubljana, tudi zavrnili prvo vlogo za zapore eeste s predlogom, da najprej opravi dela ob cestišču. Kljub zagotovilom Direkcije RS za ceste sem se obrnil na izvajalca del in z gospodom Zidarjem sva se dogovorila, da bo SCT izvedel dela brez prekinitev, kot to dovolje terminski plan investicije in se zavzel za čim krajšo zaporo, tako časovno kot vezano na dolžino eeste. Govorila sva tudi o zaključku del in g. Zidarje ocenil, da bi dela lahko zaključili do začetka poletja 2008. To je bilo vse, kar smo lahko v tem času naredili s strani soinvestitorja. Seveda pa bomo takoj, ko bodo zapore ceste znane, o tem obvestili tako občane in občanke kot tranzitni promet. Tako bomo vsi lažje počakali na večjo in hitrejšo pretočnost prometa, predvsem pa bo tranzitni promet potekal mimo centra Domžale, ki bo tako pripravljen za obnovo oziroma ureditev. Toni Dragar Avto center Lovše odprl nov salon v Kranju Dokaz, da Občina Domžale je podjetniška občina so tudi naši podjetniki, ki svoje aktivnosti širijo .po Sloveniji in poskušajo na ta način pridobiti čim večji tržni delež. Tako so se v Avto centru Lovše odločili, da bodo z novim servisno prodajnim salonom v Kranju, dosegli pomemben tržni delež tudi na Gorenjskem. Njihovega povabila sem bil prav zato še posebej vesel, saj sem lahko opazoval naše, domače, družinsko podjetje, ki je preraslo ok- virje občine. Pohvala vsem, tako organizatorju otvoritve, kot sami zasnovi prodajno servisnega salona, ki smo si jo ogledali v nadaljevanju. Čestitam vsem in prepričan sem, da jim bo z. nadaljevanje poslovne politike, ohranjati zadovoljnega kupca in visoko usposobljene zaposlene, uspelo osvojiti načrtovan delež. Toni Dragar Dan odprtih vrat v Domu upokojencev Domžale Med številnimi dogodki v oktobru, mesecu, ko so starostniki deležni posebne pozornosti, so v Domu upokojencev Domžale odprli vrata tudi tistim obiskovalcem, ki jih v to hišo ne zanese preveč pogosto. Ob svojem obisku smo lahko videli, slišali in doživeli domski utrip, poln ustvarjalnosti, živahnosti in energije, ki jo predana ekipa zaposlenih uspe izvabiti iz svojih varovancev. Zadovoljstvo, prijaznost in povezanost vseh, ki v domu bivajo ali v njem delajo, je garancija za to, da je tudi starost lahko lepa in ustvarjalna Andreja Jarc Pogačnik Medgeneracijsko sodelovanje je pozitivno tudi za razvoj občine Srečanja, ki sta ga v oktobru mesecu starejših organizirala domžalsko Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet in Zveza za socialno gerontologijo Slovenije, seje udeležil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale: »Sodelovanje med generacijami je zelo pomembno, medtem ko imajo mladi veliko ustvarjalne energije, imajo na drugi strani starejši več izkušenj, čeprav ugotav- ljam, da se tudi danes mladi težko naučijo iz izkušenj drugih, pa sem prepričan, da vključevanje starejših v družbo in pomoč pri možnostih za bogatejšo starost bogati vse nas. Aktivni so dalj časa srečni, pozitivni, zadovoljni sami s seboj in lahko tO svojo pozitivno usmeritev lažje vrnejo mlajšim v svojem okolju.« Urad župana Okrogla miza o pogojih starostnikov Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale in Demokratska stranka upokojencev DESIJS sta organizirali okroglo mizo na temo ustvarjanja pogojev za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Okrogle mize seje poleg drugih vabljenih udeležil tudi župan in ponovno opozoril na potrebo po novem Domu upokojencev v Domžalski občini: » Pri reševanju problema dodatnega doma upokojencev v naši občini se pojavljajo razlike med stališči javnosti in stroke. Zagovarjam, da morajo občani, starostniki, živeti v domačem domu upokojencev in daje pošiljanje v dom na drugi konec Slovenije, kar je asocialno. Prav zato sem od začetka mandata opravil že več kot 30 razgovorov za zainteresiranimi investitorji. Sedaj, ko se kaže, da so se pojavili pravi, pa potrebujemo odgovor pristojnega ministrstva. Predvsem kdaj bodo preverili kapacitete domov za starejše po Sloveniji in podeljevali koncesije skladno s potrebami posameznih področij.« Urad župana Pogovor z novinarji Domžale, četrtek 18. oktobra - Na novinarski konferenci je Toni Dragar, župan Občine Domžale, obrazložil razloge za rekonstrukcijo križišča Deteljica: »To je investicija Direkcije za ceste RS, ki bo vsem zagovorila večjo varnost in predvsem boljšo pretočnost prometa.« O Rekonstrukciji križišča sta osnovne informacije podala Bojan Papler, višji svetovalec I pri DRSC in Franc Žagar, direktor projekta. V nadaljevanju je povzel sklepe sprejete na II. seji Občinskega sveta Občine Domžale: »Na občini se zavzemamo za zagotovitev kapacitet za predšolsko varstvo in sprejeti sklad nam bo omogočil, da bomo lahko hitreje realizirali rešitev, ki bo časovno naj-sprejemljivejša.« Na novinarski konferenci je župan podal informacije v zvezi z rekonstrukcijo križišča Deteljica: »Najprej bi rad poudaril, da to ni naša investicija, tu smo mi samo soinvestitorji, vseeno pa želimo naše občane in občanke o tem obveščati. Opozoril pa bi, da bo prišlo do spremenjenega prometnega režima, tudi do zapor cest. Žal je izvedba in sanacija povezana tudi s tem, zato vas prosimo za razumevanje. Z izvajalcem smo dogovorjeni, da bodo zapore čim krajše in voznikom prijazne. Prosim, da jih upoštevate in vesel OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev v letu 2007 i. Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, kijih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa - kraj in čas izvedbe programa - predračunsko vrednost izvedbe programa - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. Vloge z obrazcem, kije obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-4/07« lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 13. novembra 2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 7220-100, interni 152 ali 151. Zupan Toni Dragar sem, da nam bo uspelo urediti to križišče. S tem bo razbremenjen promet v centru Domžal in vseh lokalnih cestah, ki so za tranzitni promet postale obvozne ceste.« Bojan Papler je predstavil samo investicijo: »Občina Domžale je že leta 2003 naredila idejni projekt za rekonstrukcijo križišča in temu projektu sedaj sledi Direkcija RS za ceste. V tem mesecu je izvajalec začel z deli. Celotna vrednost projekta v I. fazi znaša 794 000 evrov, od tega bo občina skladno z pogodbo prispevala 143.000 evrov. Financiranje je raztegnjeno na tri leta, v letošnjem letu 88.000 evrov, v naslednjih dveh letih ostalo. Drobcene in številne investicije DRSCja onemogočajo, da bi bila sredstva za investicijo zagotovljena v letošnjem in prihodnjem letu, ampak jo moramo deliti na tri leta.« PtanC Žagar, direktor projekta je pojasnil, zakaj niso začeli z deli takoj, ko je bila podpisana pogodba: »Na direkciji smo maja začeli s postopkom javnega naročila, junija smo imeli odpiranje ponudb in julija je bil izbran izvajalec. Občina Domžale je takoj podpisal pogodbo in tem zagovorila sredstva skladno s pogodbo, medtem ko je izvajalec pogodbo podpisoval cel mesec. Skladno s podpisano pogodbo morajo biti dela zaključena 30. oktobra '2008. Na direkciji smo zavrnili predlog izvajalca za zaporo prometa, ker je bila preobsežna in bi bila tudi časovno predolga. Opozoriti moram, da se določena dela morajo izvajati celostno, na tem deluje veliko komunalnega opreme in optičnega kabla nc moremo deliti. Vsekakor so pa tudi dela, ki jih lahko izvajamo po fazah, najprej prvo križišče, nato drugo, ... in navodila pri postavitvi zapore cest so bila dana izvajalci v tej smeri.« Gosta sta pojasnila, da se bo v prvi fazi uredilo dve semaforizirani križišči, prvega na Kamniško in drugega na Šaranovičevo, tako bo možen promet v vseh smereh. Sledila bo izdelava tretjega voznega pasu za zavijanje v levo. V letu 2013 bo po oceni direkcije potrebno te pasove še dodatno podaljšati, razširiti tako zavijalne pasove za levo in desno, zato bo potrebna rekonstrukcija mostu. liane Žagar, direktor projekta, je tudi obrazložil: »Zavzemali se bomo, da bi bila investicija zaključena že prej, realno gledano junija oziroma julija. Vendar pa je to vse odvisno od intenzivnosti drugih investicij oziroma od prerazporeditve sredstev.« Kot pomembno točko seje je Toni Dragar, župan občine, izpostavil odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za vrtce: »Za oblikovanje sklada smo se odločili, da bomo lahko rešitev, ki se bo pokazala za najhitrejšo, tudi čim hitreje realizirali. Predlagano rešitev so soglasno podprli vsi svetniki.« Izpostavil je tudi dopolnitve zazidalnega načrta za območje Drago-mel j I, gradnjo moderne, zgoščenega stanovanjskega naselja s spremljajočimi dejavnostmi in sicer zahodno od obstoječe stanovanjske gradnje Novi Dragomeljl: »V odloku so dodali še enoto vrtca, ki je bil v prvi fazi predviden za 3 oddelčen, sedaj pa bo najverjetneje 6 oddelčen, saj je bilo več kot 30 vlog za predšolsko varstvo v že obstoječem naselju zavrnjeno. Z investitorjem smo se tudi dogovorili, da sc bo povečalo število parkirnih mest in tako zagotovili dodatnih 25 mest za že zgrajen, obstoječ objekt. Investicija poleg centralnega igrišča, vsebuje tudi športne površine za vsako enoto blokov. Pričakujemo, da bo investitor pridobil gradbeno dovoljenje v letu 2008, v naslednjem letu 2009 pa bodo ta stanovanja najverjetneje pripravlje-na /a prodajo.« V nadaljevanju je predstavil še druge teme, ki so bile v zadnjih tednih aktualne v občini ukrepi in aktivnosti po poplavah, o predlogu vlade, ki predvideva ustanovitev samostojne Kamniško zasavske regije, o prejeti odločbi izbranega izvajalca za opravljanje dimnikarskih storitev, o ureditvi novega izvajalce za opravljanje ginekoloških storitev, sedaj ko je ginekologinja Šelih vrnila koncesijo, o Domu upokojencev Domžale, ki v mesecu oktobru praznuje 30 letnico, o dcložaciji družine Pojbič in dodelitvi občinskega stanovanja, ponovno povabilo na novinarsko konferenco, ki bo 25. oktobra 2007. Urad župana O smeteh in ureditvi pokopališč Na novinarski konferenci so Toni Dragar, župan Občine Domžale, Marko Fatur, direktor ,IKP Prodnika in Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve predstavili dve osrednji temi, urejenost pokopališč v Občini Domžale ter nove aktivnosti za uveljavitev novega sistema odlaganja in odvoza smeti v Občini Domžale. Na koncu je župan vse povabil na 10. letnico Univerze Lipe, ki uspešno združuje preko 1500 aktivnih upokojencev in jim omogoča aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Ioni Dragar, župan občine Domžale, nam je pojasnil sistem urejanja pokopališč v prihodnjih letih: »V letošnjem letu smo pripravili idejni projekt celostne ureditve pokopališča v Domžalah ter liritvi dveh pokopališč v Krtini in Šcntpavlu. Ti dve pokopališči sta popolnoma polni. Na občini sc nismo določili za urejanje pokopališč pred prvim novembrom, saj ne bi uspeli zaključiti potrebnih del in hi to še povečali gnečo na pokopališčih.« Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne dejavnosti je pojasnil: »Ureditev pokopališča v Domžalah ho fazna. V prvi fazi se bodo uredila parkirišča in dostopne poti in sicer za 90 parkirnih mest (v nadaljevanju lahko šc dodatnih 90 parkirnih mest). V drugi fazi je predvidena ureditev mrliških vežic, zunanja ureditev območja mrliških vežic in na koncu, izvedba povezave starega in novega pokopališča z nad-hodom preko obstoječe železniške proge.« Za gradnjo mrliških vežic skladno z idejnim načrtom bodo morali na občini spremeniti prostorske akte in pridobiti gradbeno dovoljenje. V letu 2008 predvidevajo tudi ureditev območja za pokop z raznosom pepela, ki sicer ni vezan na omenjeni idejni projekt. V nadaljevanju je Ioni Dragar, župan občine predstavil šc oba projekta širitve, tako /a pokopališče v Sentpavlu in Krtini: »Za pokopališče v Sentpavlu so sredstva zagotovljena, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, sredstva so prenesena na upravljavca investicije JKP Prodnik in z začetkom gradbene sezone bomo šli v investicijo. Za pokopališče v Krtini smo ravno v tem tednu oddali dopolnitev vloge za gradbeno dovoljenje. V naslednjih letih se bomo potrdili in namenili potrebna sredstva, saj poleg pa širitve pokopališča planiramo tudi gradnjo poslovilnega objekta.« Na novinarski konferenci so bile predstavljene tudi aktivnosti ureditve novega sistema odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Občini Domžale. V uvodu je Toni Dragar, župan občine, povedal: »Še vedno čakamo na soglasje vlade za nove cene, zato vam o cenah nc moremo povedati nič novega.« Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, je pojasnil začetek aktiv- nosti v komunikaciji z občani: »Občina Domžale je bila v začetku leta soočena z, dejstvom, da država ne bo dovolila širitve Dob in zato smo bili prisiljeni sistemsko razmisliti o področju odlaganja in deponiranja smeti v občini. To pomeni, da se na področju ekoloških otokov; zbiranje kosovnih, nevarnih odpadkov dvakrat letno in glede operativnega centra v Dobu ne bo bistveno spremenilo. Ko smo začeli razmišljati o ločenem zbiranju odpadkov smo začeli ugotavljati, da bodo obstoječi zabojniki, posebej ob ločevanju smeli na izvoru in odlaganjem v eko otoke, preveliki. Že v preteklosti je bil velik pritisk občanov, da bi kan-te zamenjali s primerno velikimi. Tu je bila ena izmed osnovnih kalkulacij prav ccna..Vcndar pa naj poudarim, da je z novim sistemom odlaganja smeti potrebno zagotoviti dva zabojnika, za področje celotnega upravljanja JKP Prodnika to pomeni zamenjavo 12 000 kani in namestitve 6000 novih zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov. To je zahteven projekt, zato smo potrebovali realne podatke. Občanom smo ponudili standarden volumen, ko oba obstoječa zabojnika zapolnita skupen volumen obstoječi zabojnikov za smeti. Vrnjenih je bilo skoraj 15% anket in rezultati so dokaj realni - 1000 gospodinjstev v Domžalah je takih, kjer kompostorajo. Dejstvo je, da je danes v odpadkih, ki jih dobimo v deponijo Dob 35 - 40% bioloških odpadkov in tako smo skupaj v občini naredili še en velik korak. Biološki odpadki so edina vrsta odpadkov, ki se jih lahko na okolju bolj prijazen način razgradi. Občina Domžale je ena izmed redkih občin v kateri sc občani zavedajo svojega vpliva na okolje v katerem živijo. Prav zato smo v ietošnjem letu povečali volumen bio otokov za skoraj 50%. V Občini Domžale zberemo na 104 bio otokih več kot 60 kg na prebivalca. Slovensko povprečje je 35 kg. Pohvali bi tudi sodelovanje z Eko vrtcem Urška v enoti v Bistri in Eko šolami. To je tudi eden od načinov za širitev zavesti o ekološkem, okolju prijaznem odlaganju smeti.« Župan je tudi opozoril, da imajo vsa nova strnjena naselja poleg drugih pogojev za izvajanje javnih služb predvidene tudi gradnje novih bio otoke: »Seveda se pojavljajo tudi pobude s strani občanov, da bi gradili nove bio otoke. V občini to podpiramo tam, kjer je to potrebno. Vendar pa želim opozoriti, da je najpogosteje pojavijo problemi pri odkupu zemljišč.« V razgovoru sta sogovornika opozorila tudi na stare zabojnike, ki jih bo JKP Prodnik na željo lastnika tudi odpeljal in jih uničil. Zaradi nestrinjanja z odločitvijo ministrstva za izdajo negativnega mnenja je JKP Prodnik že pred časom vložil tožbo na sodišče, ki je ni umaknil. Urad župana SEÄMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava /a,tisk: ik image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška e. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica tina Živi .1 vZNIk tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice mateja A. kegel • Člani uredništva Spela dragar, Janez stibrič, katarina karlovšek, Spela kočar, jure it.ekin, marija pukl in vera VOJSKA ■ tehnični urednik janez demšar • Lektorica IRENA STARIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski eesti 61 v Domžalah •Uredništvo ernažabjek tel. 722 5050, fax. 722 5055, info(a!kd-domzalc.si • URADNE ure: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14 do 16, ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v arial ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 3P 17. oktober 2007 11. seja Občinskega sveta Občine Domžale Po pozdravu predsedujočega Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, so svetniki in svetnice na 11. seji Občinskega sveta Občine Domžale 17. oktobra 2007 brez pripomb sprejeli zapisnik desete seje ter se enako odločili tudi za dnevni red seje. Vprašanja, pobude In predlogi Pri tej točki so sodelovali Saša Kos, LDS (problematika kanalizacije v Stobu); Janez Stibrič, SDS (preučitev umiritve prometa v delu KS Jarše-Rodica); mag. Lovro Lončar, SDS (črpanje sredstev iz evropskih skladov, ureditev ograje na železniškem mostu čez Kamniško Bistrico na Količevem ter sanacija škode po zadnjih poplavah); Janez Limbck, N.Si. (rekonstrukcija ceste Radomlje - Rova, začetek gradnje obvoznice oz. jezička pri Tosami, ureditev prometa na Bistriški ulici - pri OŠ Domžale); Robert Hro-vat, SDS (problematika zemljišča ob letnem gledališču na Studencu ter vloga občine v dosedanjih postopkih); Anton Prcskar, LDS (terminski plan gradnje v Športnem parku Domžale, urejanje in vzdrževanje zelenic in spomenikov v centru mesta, pridobivanje zemljišč za pokopališče); mag. Marko Vresk, LDS, (ukinitev Cestninske postaje Krtina - do uvedbe satelitskega eestninjenja); Franc Černagoj, Zelena stranka (poškodovana brv čez Kamniško Bistrico, nezadovoljstvo z odgovori - zemljišče ob Kamniški Bistrici, zaščita in urejanje dreves na javnih površinah); Peter Ver-bič, Peter Verbič - Lista za Domžale (problematika Slamnika); Rok Ravnikar, SLS, (gradnja optičnega omrežja za dostop do modernih in-ternetnih storitev, neustrezna urejenost križišča Ljubljanske ceste in Češminove ulice z regionalno cesto Ljubljana Maribor); mag. Majda Pučnik Rudi, SDS (preučitev možnosti dodatnih vagonov in linij železniškega prometa, možnosti ureditve Prešernove ulice v Radomljah ter signalizacije v križišču Prešernove in llujske ceste); Franc Gerbcc, SD (pobuda za sestanek na pristojnem ministrstvu v zvezi z odlaganjem smeti); Gregor Ro-vanšek, SD (preučitev zmanjšanja osvetlitve centra Supernove); Sonja lleine, N.Si (omejitev moči »detonacij« ob silvestrovanju v centru Domžal), Roman Kurmanšck, SDS (postavitev manjkajočih tabel z označbo krajevnih imen pri izvozu z AC v Domžalah); mag. Milan Pirman, LDS (problematika odlaganja smeti). Volitve In Imenovanja Brez razprave so svetniki in svetnice soglasno sprejeli sklep 0 izvolitvi elektorjev Občine Domžale za svet na volitvah 2007: Občinski svet Občine Domžale je izvolil za elektorje na volitvah članov državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov, v volilni enoti štev. 2 naslednje predstavnike: 1. CERAR Pavel, roj. 29. 06. 1942, stan. Gubčeva ui. št. 14, 1233 Dob 2. CIGLAR BRZOVIČ Darja, roj. 02.06. 1979, stan. Vodnikova ul. 2, 1233 Dob 3- JDIIARI Vinko, roj. 24. 12. 1966, stan. Ulica Ivana Pengova št. 22, 1230 Domžale 4. KOROŠEC Joško, roj. 24. 05. 1968, stan. Preserje, Tovarniška ul. št. 23, 1235 Radomlje 5. L1MBEK Janez, roj. 07. 10. 1945, stan. Rova, Hrastičje št. 16, 1235 Radomlje 6. POGAČNIK JARC Andreja, roj. 24. 03. 1947, stan. Prešernova c. št. 43, 1230 Domžale 7. VERBIČ Peter, roj, 14. 07. 1955. stan. Jarše, Kamniška cesta št. 11, 1230 Domžale Sledile so volitve kandidatov za volitve člana Državnega sveta RS - predstavnika lokalnih interesov, pred katerimi je razpravljal Franc Gcrbec, SD. Na seznamu kandidatov za volitve so bili: Dragar Toni, Kastelic Danilo in Roman Lenassi. Po tajnih volitvah je na predlog Volilne komisije, ki je poročala, daje bilo oddanih 30 glasovnic, od katerih so posamezne glasove prejeli: Toni Dragar 17 glasov in Danilo Kastelic 13 glasov, Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Za kandidata na volitvah člana Državnega sveta RS - predstavnika lokalnih interesov, ki bodo dne 21. novembra 2007, je bil določen DRAGAR Toni, roj. 07. 05. 1961, stan. Ihan, Na Ledinah štev. la, 1230 Domžale. Nato je Občinski svet Občine Domžale brez razprave sprejel naslednje sklepe: SMIL.IIČ Uroša, LDS, stan. Župančičeva ulica štev. 7, 1230 Domžale, se razreši funkcije člana Odbora za družbene dejavnosti in namesto njega imenuje BAC Dragico, LDS, stan. Ljubljanska cesta štev. 90, 1230 Domžale. Merin Jureta, Zelena stranka, stan. Ljubljanska c. št. 59, 1230 Domžale in Kočar Špelo.Lista Moje Domžale - varne in uspešne, stan. Rova, Kolovška c. št. 2, 1235 Radomlje, se razreši funkcije člana Uredništva glasila »Slamnik« in namesto njiju imenuje ERŽEN Janeza, Zelena stranka, stan. Ul. Matije Tomca št. 4, 12.30 Domžale in ZAJC Tino, Lista moje Domžale - varne in uspešne, stan. Homec, IV. Ulica št. 10, 1235 Radomlje. FATUR Marka, stan. Smoletova ul. št. 7, 1230 Domžale, se razreši funkcije člana Sveta Osnovne šole Domžale in namesto njega imenuje BAC Dragico, stan. Ljubljanska c. št. 90, 1230 Domžale. 0 Investicijskem programu Izgradnje vzhodne tribune na stadionu v Domžalah Uvodno informacijo o investicijskem programu izgradnje vzhodne tribune na stadionu v Domžalah je podal mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 3.469.937 cvrov, obveznosti občine pa razporejene v letih od 2008 do 2018 in bi se lahko zmanjšale s pridobitvijo zunanjih sredstev v 30% celotne investicijske vrednosti. V okviru zahodne tribune naj bi zagotovili okoli 2.700 sedežev, ob njih pa še vrsto prostorov, ki so nujno potrebni zaradi predpisov NZS in UEFA (v pritličju: sanitarije, pisarne, garderobe, pralnica, čistila, ekonomat, fizioterapija, soba za prvo pomoč, za prodajo, za do-ping kontrolo, za delegata, priročno skladišče, tudi parkirni prostori), v prvem nadstropju predvsem pisarniški prostori, večnamenski prostor, sanitarije, v drugem nadstropju pa VIP lože, večnamenski prostori tudi za atletiko, ples ipd. ter sanitarije. Skupaj bi pridobili neto 2.580,00 m2. O stališčih skupne seje odbora za finance in odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev, ki že-lita podatke o zadolženosti občine ter stališča ministrstva za finance o možnostih zadolževanja, je poročala Sonja Heine, predsednica Odbora za finance. V razpravi so sodelovali: Gregor Kovanšck. SD, je predstavil stališče Svetniške skupine S D, ki se zavzema za etapno gradnje tribune; Anton Preskar, LDS. je gradnjo zahodne tribune podprl, ker občina tovrstni objekt potrebuje, opozoril pa tudi, da stadion ni rentabilna investicija in da družbeno privatnega partnerstva še nekaj časa ne bo; predlagal je, da se prva faza uvrsti v Proračun za leto 2008; Franc Gcrbec, SD, je poudaril pomen mladinskega pogona NK Domžale z nekaj sto mladimi. ob tem pa poudaril, da se moramo odločiti, kakšen tempo zmoremo in določiti najnujnejšo prvo etapo za minimalne prostorske, higienske in varnostne pogoje, treba je najti nove vire proračuna, dokončno pa urediti tudi vzdrževanje objektov ter preglednost pri sofinanciranju vrhunskega športa; Robert Hrovat, SDS, je želel konkretne podatke o sedanji zadolženosti občine, o čemer je govoril načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance, Dino Boleina; Metka Zupanek, De-Sl IS, je glede na premalo podatkov predlagala, da se odločanje odloži in nadaljuje po pridobitvi vseh podatkov, posebej o zadolževanju občine; mag. Milan Pirman, LDS, je menil, daje premalo vhodnih podatkov za odločanje za oz. proti investiciji, o investiciji naj se odloča ob sprejemanju Proračuna 2008 in ob upoštevanju dosedanje zadolženosti občine; Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je povedal, da kot športnik podpira vsa prizadevanj;! občine za izboljšanje pogojev za šport, pri tem pa moramo upoštevati potrebe vseh društev - odločitev bi morala biti sprejeta skupaj za halo in stadion, pogreša vizijo občine; Robert Hrovat, SDS, je predlagal, da skupaj poiščejo možnost za realizacijo projekta, ne na škodo enega ali drugega, temveč na zadovoljstvo vseh - zakonito in ob upoštevanju možnosti in potreb občine; preuči naj se možnosti realizacije po fazah, realen terminski plan, iskanje zasebnih investitorjev ter večjo prepoznavnost nogometa, predlagal je sestanek svetniških skupin; Janez Limbek, N.Si, od Zavoda za šport in rekreacijo Domžale pričakuje predlog za fazno izgradnjo, načrt trženja stadiona, investicijo podpira, pogreša pa, da ga ni obravnaval svet zavoda; Aleš Juhant. Lista podjetnikov in obrtnikov, je menil, da bi morali poleg financ upoštevati pomen obeh športov, tako nogometašev kot košarkarjev in to, da je občinski svet obe investiciji podprl, kluboma je treba zagotoviti najosnovnejše pogoje za nadaljnji razvoj, upoštevati možnost zunanjih sredstev (UEFA), sam investicijo podpira; Franc Černagoj, Zelena stranka, je podprl gradnjo po fazah, ob tem pa povedal, da stadion potrebujemo tudi za druga tekmovanja, pričakuje več sredstev i/. Evrope in UEFA, brez zagotovitve najosnovnejših pogojev (garderobe) ne bo kluba; Andreja Pogačnik Jarc, SD, je opozorila predvsem na potrebo po ugotovitvi resničnih potreb občanov in občank (vrtca, prizidki k OŠ, večnamenska dvorana, Pavel Cerar, LDS, ne nasprotuje gradnji, predlaga fazno gradnjo, pogreša pa podatke o možnostih sredstev s strani NZS in UEFA, o potrebah drugih športov z enakimi uspehi ter o perspektivah vseh športov. Po pojasnilih mag. Janeza Zupančiča, direktorja zavoda za šport in rekreacijo Domžale (prva faza v letu 2008, pritličje za najnujnejše prostor), je 17 svetnikov in svetnic glasovalo za prekinitev točke. Spremembe aktov vrtcev Domžale in Urša Po odmoru je Občinski svet Občine Domžale brez razprave sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Domžale in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Lrša, enako pa je bil sprejet tudi Odlok o proračunskem skladu za vrtce v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Novi občinski skladi Po razpravi Roberta Hrovata. SDS, ki je izpostavil problematiko zemljiško knjižnega stanja zemljišč ter postavke v proračunu, Janeza Limbka, N.Si, ki je predlagal dopolnitev odloka. Antona Preskarja, LDS, ki je menil, da je ustanovitev sklada smotrna, vendar pričakuje konkreten plan in poročila o realizaciji ter pojasnilu Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, so svetniki in svetnice sprejeli naslednji sklep: Občinski svet sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nakup nepremičnin v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Način distribucije zemeljskega plina Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina so podali Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne za- deve, ter predstavniki koncesionarja Petrol. V razpravi sta sodelovala: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, ter mag. Marko Vresk, predsednik Statutarno pravne komisije, kije predlagal pridobitev dodatnih informacij ter prekinitev točke. Svetniki in svetnice so se s predlogom strinjali ter sprejeli sklep o prekinitvi točke. Zazidalni načrt območja Novi Dragomelj 1 se spreminja Po uvodni informaciji Zorana Vito-roviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter predstavnikov predlagatelja, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj 1 v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega območja Novi Dragomelj 1 se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in Krajevni skupnosti Dragomelj Pšata, Dragomelj 27/ b, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnavo bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba. Ljubljanska 69, I. nadstropje, dne 28. 11. 2007 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja Novi Dragomelj 1 vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Ob koncu sta bila brez razprave sprejeta še Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra ter Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Domžale. Urad župana S fotoaparatom po občini... Še kar gradimo, obnavljamo Da občina ne pozablja oddaljenejših krajev, je dokaz izboljšanje dela ce- Takole pa je videti gradbišče ob rekonstrukciji križišča Deteljica, ste do Goropeč, kjer smo z ureditvijo blizu 300 m ceste izboljšali dostop / utrditvijo makadamskega cestišča, ureditvijo odvodnjavanja in asfaltiranjem krajšega dela ceste. Najbrž ste že opazili, daje že kar nekaj časa zaradi rekonstrukcije zaprta Kopališka cesta, ki vodi v Športni park Domžale. Kot smo zapisali že v prejšnji številki Slamnika, je v teh dneh dobila asfalt Tavčarjeva ulica v Dobu, ki pelje tudi mimo lepo urejene najstarejše hiše v Dobu. Ureditev ceste je pomembna tudi zaradi številnih šolarjev, ki cesto vsakodnevno uporabljajo za pot do Osnovne šole Dob. V. Vojska INTERVJU stran 4 Bliža se prva obletnica izvolitve novega vodstva Občine Domžale, ki ga vodi župan Toni Dragar. Pomemben del ekipe sta podžupana: Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, ki sem ga zaprosila, da pove nekaj več o svojem delu in sebi, pa tudi o dogajanjih v občini, ki v zadnjih letih dobiva novo podobo na vseh področjih življenja in dela. Na politični parket je prišel iz gospodarstva in kot podžupan svoj prvi mandat deloval že s tedanjo županjo Cveto Zalokar Oražem. Službo oz. delo, ki ga opravlja, jemlje resno in kot velik izziv, da lahko nekaj pripomore k razvoju občine, da ta postane prijazno okolje za vse generacije. Zaveda se, da delo zahteva celega človeka, ogromno energije in predvsem veliko odsotnosti od doma. Je človek, vedno pripravljen prisluhniti ljudem ter oseba, kiji ni vseeno, kaj se dogaja okoli njega. Za začetek sva se zaustavila pri vodenju Občinskega sveta Občine Domžale. Vodenje Občinskega sveta Občine Domžale je zame zanimiva izkušnja, ki od človeka zahteva, da dobro pozna vsebino posamezne seje, Poslovnik, nekaj pa je prepuščeno tudi lastni iznajdljivosti. Povem lahko, da me svetniki in svetnice vedno znova presenečajo s poznavanjem vsebine posamezne točke dnevnega reda ter s številnimi predlogi in pobudami. Včasih poskušajo preveriti moje poznavanje poslovnika, pri čemer sem hvaležen tudi za morebitna njihova opozorila. Trudim se, da bi s svojim vodenjem ter osebno noto pripomogel k sprejemanju usklajenih odločitev, ki bodo v dobro vseh občanov in občank. Veseli me, da lahko povem, da navadno po številnih, tudi polemičnih razpravah ter upoštevanju korektnih predlogov - ne glede na to, iz katere strani prihajajo, večino odločitev sprejemamo soglasno. V zadnjem času večkrat slišimo, tudi v občinskem svetu, da je občina prepoznavna predvsem zaradi uspehov v športu, manj pa po podjetništvu. Res je, da v zadnjem času dosegamo velike uspehe na športnem področju, česar se veselim. Nogometašem, košarkarjem in vsem drugim športnikom iskreno čestitam, vsekakor pa uspešnega športa ni brez zelo uspešnega gospodarstva, zato je naša usmeritev, da podjetništvu damo vse večjo veljavo. Sam si želim hiter razvoj gospodarstva malih in srednjih podjetij, z zaposlitvenimi možnostmi, Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Pogovor s podžupanom Občine Domžale Vinkom Juhartom Pomembno je, da iščemo nove izzive in priložnosti za boljši jutri naše občine konkurenčnimi proizvodi višje dodane vrednosti ter poudarkom na varovanju okolja. Naš cilj je, da gospodarstvo skrbi za svoj razvoj, sodeluje z družbo ter deluje v okviru ekoloških standardov. Pomembno je iskati nove izziv«, nova vlaganja in posledično nova delovna mesta. Imamo mnogo malih - družinskih podjetij, ki se intenzivno povezujejo in sodelujejo ter veliko izvažajo. Občina znotraj zakonskih regulativ podpira gospodarstvo in razvoj podjetništva, saj tudi v sedanjem mandatu nadaljujemo z aktivnostmi, kot so: ugodni krediti za razvoj obrtništva in podjetništva, sofinanciranje dualnega sistema izobraževanja, štipendije za deficitarne poklice, delovanje podjetniškega centra in drugo. Posebej bi izpostavil sodelovanje s tehnološkim parkom Ljubljane - podjetniškim inkubatorjem, katerega cilj bo zmanjšanje stopnje umrljivosti novih podjetij, dvig tehnološke zahtevnosti proizvodov in izpostavitev kvalitetnih delovnih mest. Verjamem, da je pred nami obdobje, ki zagotavlja razvoj tega področja in da bomo kot pod-jetniško-obrtna občina poznani tudi vnaprej. V letu 2008 bomo namreč zanesljivo začeli graditi Poslovno cono Želodnik, ki je naš ključni projekt nadaljnjega razvoja gospodarstva. Namenjena bo tako poslovnim kakor proizvodnim dejavnostim. Prepričan sem, da okoli 63 ha komunalno urejenih površin pomeni dober temelj za nadaljnji razvoj gospodarstva, kateremu bomo tudi v prihodnje v proračunu namenili finančna sredstva za stimulacijo vseh, ki bodo želeli uresničiti svoje ambicije. Kako bi opisal stanje infrastrukture v občini? Infrastruktura je narejena po meri ljudi oz. za ljudi. Uspeli smo zagotoviti celovito vodno oskrbo, kanalizacijo in plin po celotnem območju občine, ločeno zbiranje odpadkov je prešlo v zavest občanov, večino cest v občini poskušamo opremiti s pločniki in kolesarskimi stezami, v okviru prostorskih in finančnih mož- nosti stalno povečujemo število parkirnih mest. Seveda si želimo stvari še izboljšati; urediti otroška igrišča, zelene površine in parke, športne površine (notranje in zunanje), veliko dela pa nas čaka tudi na področju zagotavljanja večje pretočnosti prometa ter prometne varnosti. Tu mislim predvsem na umik tranzitnega prometa iz mesta ter zagotovitev varnejših pogojev najbolj ogroženim v prometu - pešcem in kolesarjem. Še pred kratkim smo veliko govorili o plinifikaciji, o več sto km plinovodnega omrežja ter več tisoč hišnih priključkih? Manj govorimo o tem področju le zato, ker je večji del plinifikacije, ki je zajel večino krajevnih skupnosti, dokončan, Petrol pa sedaj skuša s plinovodnim omrežjem pokriti še manjša območja. Tako je bilo doslej izgrajenih skoraj 240 km plinovodnega omrežja, kar omogoča navezavo 4.674 hišnih priključkov, od teh je skoraj 2000 že aktivnih uporabnikov. Skupaj s Petrolom pričakujemo, da bo konec leta 2013 v občini 5.000 aktivnih uporabnikov. Vrednost doslej opravljenih del pa je 13.7 mio evrov. Kaj je novega na področju zamenjave vodovodnega omrež- i«? Zdrava pitna voda ima v občini prioriteto, zato smo se dogovorili, da bomo ob gradnji plinovoda ter ob drugih priložnostih zamenjavali salonitne cevi. Tako smo v letih od 2003 do letos zamenjali nekaj več kot 28 km salonitnih cevi, kar je zahtevalo več kot 4 mio evrov. Potrudili se bomo, da tudi preostale salonitne cevi zamenjamo v najkrajšem možnem času. Ni se menjalo le cevi ali celo gradilo nov vodovod, temveč še... Vgrajevali so se tudi ostali pomembni komunalni vodi. Petrol, Telekom in Elektro so skupaj s partnerji v gradnjo komunalne infrastrukture vložili več kot 30 mio evrov, kar močno presega enoletni občinski proračun.. Ob tem se trudimo, da bi po izgradnji celovito uredili posamezne prometnice. Področje skrbno spremljamo preko sestankov, na katerih se s predstavniki krajevnih skupnosti in upravljavci ter izvajalci teh del dobivamo vsak četrtek, tudi zaradi pripomb s terena, ki opozarjajo zlasti na aktualne probleme. Občanom in občankam bi se rad zahvalil za razumevanje ob nastalih problemih, ki so sestavni del tako zahtevne vzporedne gradnje komunalne infrastrukture. Pričakujem, da bodo tudi v prihodnje z razumevanjem in naklonjenostjo spremljali nadaljnji razvoj in gradnjo infrastrukture v občini Domžale. Morda še na kratko o najpomembnejših investicijah s področja komunale v letošnjem in prihodnjih letih? V kolikor bi hotel našteti vse, jih je preveč, zato naj le poudarim, da vse skozi sledimo usmeritvi, da bi bile investicije umeščene enakomerno po vsej občini. Med večje projekte, s katerimi želimo razbremeniti lokalne občinske ceste, sodi križišče »Deteljica«, ki ga gradimo skupaj z, državo. Projekt je vreden 1,3 mio evrov. Nadalje od države pričakujemo, da bo končno pristopila k realizaciji obvoznice »Vir-jeziček Tosama«. Projekti, ki pa jih financira občina v celoti, so: izgradnja mostu pri OS Dragomelj, začetek rekonstrukcije ceste Radomlje-Rova, nova parkirišča ob Jarčevi ulici, rekonstrukcija Kopališke ceste, izgradnja pločnika Dob-Podrečje in Radomlje-Volčji potok, nadaljujemo z urejanjem Češminove-ga parka, gradnjo kanalizacije, ukrepi proti svetlobnem onesnaževanju in še bi lahko našteval. V zadnjem času veliko govorimo o centru mesta in vlogi Tuša pri njegovi ureditvi? Res je, da občinska uprava pa tudi občinski svet skrbno sprem- ZIV ZAV d.o.o. TRGOVINA Z OBUTVIJO JSSNBOT e. ciciban 1. nadstropje, Breza center (Spar Domžale) □ NIKO TRHriSPORT ZAPOSLIMO VOZNIKE TOVORNIH VOZIL Zaposlimo voznike vlečnih tovornih vozil v mednarodnem prometu. Kandidati morajo imeti veljaven izpit C in E kategorije, delovne izkušnje so zaželene, a niso pogoj. Pričakujemo odgovorne, vestne in zanesljive voznike. Nudimo možnost redne zaposlitve, polni delavnik, urejene delovne razmere in stimulativno plačilo po dogovoru. Prošnje pošljite na naš naslov: Niko transport d.o.o., Moste 2f, 1218 Komenda, ali nas pokličite na 01 834 5310. ljata problematiko urejanja centra Domžal, ki je, prav zaradi še precej prostih površin velika priložnost, da naše mesto dobi center, kot si ga zasluži. Površine smo razdelili na posamezne kareje, ki jim skušamo doreči namembnost. Občinska uprava je dovzetna za vse predloge in pobude, vendar mora pri tem upoštevati tudi pobude in predloge lastnikov zemljišč, med katerimi je največji prav TUŠ z veleblagovnico in večjim delom parkirišč. Le ta bo moral upoštevati »občinske usmeritve« ter pri umestitvi predlaganih rešitev pomagati tudi pri reševanju skupnih problemov. Trudimo se, da bi uskladili interese in v dobro vseh primerno rešili prometno problematiko. Glede na to, da ravnokar poteka tudi javna obravnava Podrobnega prostorskega načrta za ureditev območja Domžale- center, vabim zainteresirane občane in občanke, da v njej sodelujejo. Še vedno je veliko odprtih vprašanj na področju odlaganja odpadkov? Z zaprtjem odlagališča na Dobu je bilo treba poiskati nove rešitve za odlaganje komunalnih odpadkov. Ponovno bi rad poudaril, da je občinska uprava naredila vse, da bi se odpadki tudi v prihodnje odlagali na območju KS Dob, kjer so bili zagotovljeni vsi pogoji. Žal nam pristojna državna institucija ni izdala dovoljenja, zato smo iskali druge rešitve, kjer pa je bilo le malo možnosti. Povem lahko, da bomo odpadke po I. I. 2008 vozili na deponijo v Celje. Začenjamo s projektom zbiranja bioloških odpadkov, nadaljevali pa bomo tudi z vsemi pozitivnimi izkušnjami, kot so: zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov. Kako se odraža odnos občine in občanov do prostora, okolja in narave? Občina je v vseh teh letih znala razporediti denarna sredstva tako, da je poskušala ohranjati prijazno naravo in čisto okolje. Uspeli smo dvigniti zavest občanov in občank, saj se ti do okolja vedejo odgovorno, vedno več je odgovornega ravnanja z okoljem tudi zaradi EKO šol in vrtcev. Pomembno k čistejšemu okolju prispeva urejen kanalizacijski sistem, ki pokriva več kot 80% občine. Ponosni smo na Čistilno napravo Domžale, ki je pionirska čistilna naprava tovrstnega tipa v Sloveniji. Z njenim že 30-letnim delovanjem nam uspeva ohranjati čisto podtalnico in vodotoke. Pričenjamo z njeno rekonstrukcijo v vrednosti blizu 25 mio evrov, pri čemer je posebej pomembno, da bomo večji del sredstev poskušali pridobiti iz. evropskih kohez.ijskih in strukturnih skladov. Kako in na kakšen način je občina Domžale povezana s sosednjimi občinami? Občina Domžale zelo dobro sodeluje s sosednjimi občinami. En izmed večjih uspehov, pri katerem smo bili med aktivnejšimi nosilci sodelovanja, je umestitev nove Kamniško-Zasavske pokrajine. Enako dobro sodelujemo v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, ki povezuje 26 občin. Znotraj te agencije imamo prijavljenih nekaj projektov, ki so naložba v našo prihodnost. Zanje se znotraj regije potegujemo tudi za evropska sredstva. Naj naštejem nekaj pomembnejših: Kamniška Bistrica - rekreacijska zelena os, podjetniški inkubator, Trkamo na vrata dediščine, mreža kolesarskih in pešpoti v regiji ter regionalno prostorsko načrtovanje in po moje najvažnejše, ureditev javnega prometa v regiji. K razvoju turizma, ki je tudi pomemben za občino, bo veliko prispevala tudi Kamniška Bistrica kot rekreacijska os regije? Kamniška Bistrica rekreacijska os regije je eden od pomembnejših projektov občine. Reka, ki teče skozi več občin, bi tako namreč lahko postala povezovalna os, predvsem pa priložnost za prijetno koriščenje prostega časa. Projekt zajema ureditev rekreacijske osi ob celotnem bregu Kamniške Bistrice, gradnjo oze-lenjene infrastrukture, ki bo namenjena izključno pešcem in kolesarjem. Del poti bo potekal po nasipih, s katerimi se zmanjšuje poplavna ogroženost. Čez pritoke Kamniške Bistrice in samo reko gradimo brvi. Želimo si, da rekreacijska os Kamniška Bistrica poleg Šumberka predstavlja pljuča mesta Domžal, zagotavlja sprostitev ter športno rekreacijske užitke. Kot si rekel na začetku pogovora, se zavedaš, da delo zahteva celega človeka, ogromno energije in predvsem veliko odsotnosti od doma. Kako to sprejema tvoja družina? Z velikim razumevanjem, predvsem pa mi je v oporo žena Lili. Je pa tudi res, da sta hči Pija in sin Maj še malce premajhna, da bi razumela mojo veliko odsotnost od doma. Vsi imamo zelo radi morje in če je le možno vikende preživimo na obali. Na ta način se vsaj malce odkupim svoji družini (smeh) za odsotnost od doma. Prav tako skupaj obiskujemo bližnjo okolico in ob teh priložnostih in ogledih posameznih delov občine spoznavam ljudi, se z njimi veliko pogovarjam, razmišljam o boljšem jutri za vse nas... Ponosen sem in v veselje mi je, da sem sestavni del mozaika, ki gradi »boljši jutri« občine Domžale! Hvala. Pogovarjala se Je Vera Vojska rra.p.paris, m/ Ljubljanska 104 • Domžale • 01724 IS 00 Nova kolekcija: za oblikovanje pričeske za nego las Ql0 OSiS+ E3(_ ~" "~" K O N A ( URI Nudimo vam tudi Učenje, svetovanje... dent d.O.O. ZASEBNA ZOBNA OttDMttCUM ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 kukavica MM 91/7*3 «fl tt, 93*/M4 MS • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH Dan odprtih vrat Medgeneracijskega društva Jesenski cvet in Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije To, kar imamo, lahko obdržimo le tako, da podarimo V oktobru, mesecu starejših, sta domžalsko Mcd-generacijsko društvo Jesenski cvet in Zveza za socialno gerontologijo Slovenije pripravila Dan odprtih vrat in v Domžalski dom povabila vse, ki so se želeli prepričati, kako je jesen življenja barvita, pestra in kako tesne so lahko prijateljske vezi med vsemi generacijami. Slovesnost se je začela s pozdravi predsednice Zveze Zmage Prost, kije govorila o prazničnem dnevu, barvitosti, pestrosti dejavnosti vseh, ki gradijo mostove med generacijami, vzpostavljajo kvalitetne vezi in bogatijo življenja, hkrati pa postajajo in ostajajo ljudje odprtih rok in odprtih src. Med predstavniki občin, ki so pozdravili prisotne, je bila tudi podžupanja Občine Domžale, ga. Andreja Pogačnik Jarc, kije govorila o zadovoljstvu, sreči in srčnosti vseh, ki sodelujejo v številnih oblikah skrbi za starejše ter tako bogatijo njihova življenja in svoje življenjske poti. O povezanosti vseh generacij je govorila Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade Domžale, prisotne sta pozdravila Emil Remžgar, Društvo Skupina glas Slovenije, ter Metka Zupanek, Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki jo je veselilo, »da smo skupaj, da smo ustvarjalni, kar nas ohranja mlade, srečne in zadovoljne«. V kulturnem programu so nas vsi sodelujoči prepričali, kako jih petje in drugo kulturno udejstvovanjc ohranja mlade in srečne. Tako so nas Spominčice, članice pevskega zbora iz Doma upokojencev Domžale, pod vodstvom Mojce Kerč, v pesmi in kot prave perice prepričale, kako lepo je bilo včasih prati ob pesmi Mati za-kliče . . . , Le predi, dekle predi pa so zapele pod vod- stvom Andreje pevke iz Doma počitka iz Mengša. Vse tri generacije so predstavile prizorček, v katerem smo se prepričali, kako koristno je znanje in izkušnje starejših ljudi, predvsem pa, kako skrb zanje bogati vse, ki jim to pomoč dajejo. Vmes smo prisluhnili iskrenim besedam povezovalke Marije Radkovič, po končanem programu pa smo si skupaj ogledali razstavo ročnih del članic in članov Medgeneracijskega društvu Jesenski cvet Domžale, še posebej pa izdelke z narodnimi motivi iz testa gospe Pavle Cotman. Dan odprtih vrat seje nadaljeval z ogledom dokumentarnega filma Življenje je kot reka, z različnimi dejavnostmi, ki so jih prikazovali člani društva, ter z okroglo mizo na temo Domžalski dom - drug z drugim, ki sta jo organizirali Vlasta Rozman, predsednica Medgeneracijskega društva Jesenski cvet ter koordinatorica nacionalne mreže Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, Majda Hrovat. Dan odprtih vrat je prinesel veliko prijetnih trenutkov, številne besede o dajanju, ki napolni srca ter vsem prinaša srečo, kot sojo deležni vsi, ki oblikujejo skupine: Naša srečanja. Cvetje v jeseni, Veseli ljudje. Skupina Dobre volje. Sončni žarek, Simon Jenko, Mozaik, Druženje, Lipov cvet, Za-upanje, Izvir, Vrtnice, Trzinski izvir, Naše vezi. Korenine, Koraki, Veseli godrnjavčki. Breze, Naše poti. Prijatelji, Kranjska lilija, pa tudi potrditev misli Harolda Belmonda, ki so ji jo izbrali za moto dneva odprtih vrat... ena od stvari, ki smo sejo naučili, ker smo razumni, je, da lahko to, kar imamo, obdržimo le tako, da podarimo... Vera Vojska Kvalitetno in vsebinsko bogato življenje tretje generacije Sožitje med generacijami Nadaljevanje S Strani 1 v domske aktivnosti in šele nato spre Nadaljevanje s strani 1 Namen organiziranja javne razprave s to tematiko je v svojem uvodu pojasnila Metka Zupanek, svetnica občinskega sveta. Poudarila je potrebo po ustvarjanju pogojev za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Izjemnega pomena je vključevanje starejših v različne izobraževalne oblike, nudenje pogojev za kulturno ustvarjanje in organiziranje rekreativnih dejavnosti. Izpostavila je projekt prostovoljnega dela, v katerega bi se vključevale vse generacije, pri čemer bi prišla v ospredje medsebojna pomoč in prenos znanj iz ene generacije na drugo. Vse te oblike se izvajajo v Univerzi Lipa, ki tesno sodeluje z Domom upokojencev Domžale in Domom počitka Mengeš in društvi v občini, ki imajo v svojem programu skrb za starejšo generacijo. , V izhodiščih za razpravo je Mija Pukl, sekretarka DESUS-a, kije tudi vodila javno razpravo, opozorila na problem starajočega prebivalstva, kjer se Rvro-pa danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere. V deželah evropske kulture je danes trikrat več starega prebivalstva, kakor gaje bilo v mladosti danes starih ljudi. V ianskem letuje bilo v Sloveniji kar 26,7% upokojencev, od tega okrog 15% starejših od 65 let. Vse to zahteva čim prejšnje ukrepanje tako na državnem kot na občinskem nivoju. Zaradi predvidenih trendov je potrebno pristopili k realizaciji programov za aktiven življenjski ciklus in opredeliti novo mesto starejših v družbi. Strategija varstva starejših v svoji najširši obliki razumevanja mora temeljili na solidarnosti in sožitju med generacijami in kakovostnem staranju. Seveda je podaljševanje starosti posledica Kakovostnejjega življenja in napredka znanosti, ker pa nam je v povprečju dano daljše življenje, pa je prav, da ga Poživimo čim bolj kvalitetno. Janja Romih, vodja sektorja za storitve "a socialnem področju iz Ministrstva '•a delo, družino in socialne zadeve, je Poudarila, da Slovenija deli usodo ostalih evropskih držav na tem področju, opozorila Je na pravzaprav alarmantno situacijo, ki kliče po ureditvi, je pa Pozdravila prizadevanja v naši občini. Izpostavila je naloge, Kijih Ministrstvo že izvaja. Veliko obiskuje kraje po državi, zato da na čim bolj neposreden lačin vodi aktivnosti za odpravljanje nastalih problemov. Problem oskrbe v domovih za starejše je velik, zato se zavzema za vzpostavitev horizontalne ■skrbi za ostarele, in sicer najprej storitve na domu, nato delno vključevanje v domske aktivnosti in šele nato sprejem v dom. Potekajo tudi aktivnosti za usposobitev oddelkov v bolnišnicah, ki bi bili namenjeni negi za krajši čas. Pri zagotavljanju novih domskih kapacitet pa je menila, daje nujno javno in zasebno partnerstvo. Poslanec državnega zbora Robert Hrovat je menil, daje domska oskrba pomembna, da pa so postopki potrebni za pridobitev koncesij in vse potrebne dokumentacije dolgotrajni. Kot poslanec si prizadeva za čimprejšnji sprejem zakona za ureditev tega področja, katerega vsebina je že usklajena. Danica Ciostinčar direktorica Doma upokojencev Domžale je predstavila razvijanje novih oblik varstva. Veliko je aktivnosti, ki bi jih bili sposobni organizirati in izvesti, jih pa zaradi pomanjkanja denarja ne morejo. Zelo pereče so čakalne dobe za sprejem, saj je od lani na čakanju 364 vlog. Irena Gričar, direktorica Doma počitka Mengeš, je povedala, da je njihova populacija večinoma takšna, da potrebuje popolno nego. Čakanje do enega leta in pol za sprejem ni normalno, zato mora država bolj aktivno delovati na področju zagotavljanja kapacitet. Zaradi nujnih potreb delajo na mreži različnih programov in možnosti zagotavljanja kapacitet, v pripravi je gradnja varovanih stanovanj, organizirajo začasno varstvo, dnevno varstvo, uvajajo rdeči gumb, kot obliko pomoči na daljavo. Andreja Jarc, podžupanja, je prikazala demografsko stanje v občini, ki je boljše kot splošno na povprečju države, saj se v našo občino prisel-jujejo mlade družine in vzdržujejo nekoliko boljše medgeneraeijsko ravnovesje. Župan Ioni Dragar je opozoril na problem med stališči javnosti in stroke, predragimi postopki za lokacijo, ki stane do 40.000 EUR. Od ministrstva želi odgovor, kdaj bodo preverili kapacitete domov za starejše po Sloveniji in podeljevali koncesije skladno s potrebami posameznih področij, da ne bo potrebno občane iz Domžal pošiljati v dom na drugi konec Slovenije, kar je asocialno. V razpravi je sodelovala predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo in predstavnica društva jesenski cvet, ki tudi pomembno prispevajo k bogatenju vsebine življenja ljudi v tretjem življenskem obdobju. Janez Mimik, Univerza Lipa, je izpostavil problem prostorskih pianov, v katerih tem vprašanjem ni dano zadosti pozornosti, prav tako je premalo usklajenosti med institucijami na državni ravni in občinami. Prisotni so sprejeli zaključke razprave, ki jih bodo posredovali županu, občinskemu svetu. Ministrstvu za delo.družino in socialne zadeve in poslanski skupini DESUS v parla-menlu. ZAKLJUČKI 1. Na občinskem svetu je potrebno enkrat letno obravnavati problematiko starejših občanov v občini. 2. V občini je potrebno voditi aktivnosti, ki bodo vzpodbujale ustvarjanje pogojev za vseživ-Ijenjsko učenje in rekreacijo in omogočale druge oblike udejstvo-vanja starejših. 3. Med prednostna področja mora biti uvrščeno prostorsko planiranje za takšno stanovanjsko in javno ureditev, ki bo primerna za življenje in delo starejših. 4. Posebna skrb mora biti namenjena razvoju in urejanju prometa, ki bo omogočal gibljivost in udeležbo starejših ljudi. 5. Na državni in občinski ravni je potrebno čimprej izvesti projekt »Oskrba na domu, postopno vključevanje v dnevne aktivnosti doma, nato sprejem v trajno domsko varstvo«, kar bo omililo sedanjo krizno situacijo pomanjkanja kapacitet. 6. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mora preveriti kapacitete domov in na tej podlagi pripraviti predlog možnosti za pridobivanje koncesij. 7. Udeleženci dajejo pobuda za ustanovitev koordinacijske skupine za področje ustvarjanja pogojev za tretje življenjsko obdobje v občini Domžale, ki bi delovala kot organ občinskega sveta. Mija Pukl Prva krvodajalska akcija Mesec oktober je mesec požarne varnosti in v tem mesecu gasilci večkrat opozorimo nase z različnimi aktivnostmi. V POD Studa smo se poleg dneva odprtih vrat in kostanjevega piknika, na pobudo našega poveljnika, odločili iti na krvodajalsko akcijo. Odziv članov društva je bil za prvo leto zelo dober, saj se je akcije udeležilo kar deset članov. V upanju, da bo krvodajalska akcija v našem društvu postala tradicionalna in da se nam bo naslednjič pridružilo še več članov, vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom : NA POMOČ! Razoršek Matevž Gasilska vaja v Heliosu Nadaljevanje s strani 1 Letos se je gasilska vaja izvajala na objektu Cisternskega skladišča topil v zahodnem delu podjetja, kjer naj bi po scenariju prišlo do požara na cisterni zaradi nesrečnega spleta okoliščin. Gasilci CPV so bili takoj obveščeni preko sistema javljanja požara. Ker je šlo za večji požar, so takoj izvozili na požarišče z dvema udarnima gasilskima voziloma, aktivirani pa so bili tudi vsi gasilci od doma in člani ekip za pomoč poklicnim gasilcem v podjetju. Po prihodu na lokacijo je poveljnik takoj ukazal aktivirati vse enote prostovoljnih gasilcev v občini, ki posedujejo vozila z vodo in peno. Preko regijskega centra za obveščanje so bile aktivirane sledeče enote: PGD Vir, POD Dob, PGD Domžale mesto, PGD Radomlje. PGD Jarše Rodiea, PGD Ihan. PGD Studenec in PGD Rova. Nato je poveljnik postavil glavno komandno mesto in dva pomožna komandna mesta ter ukazal hlajenje cistern z vodo in gašenje s peno. S pomožnega komandnega mesta so bile usmerjene enote v podjetje, nekatere pa na Vir, kjer so gasile in ščitile zahodno stran lokacije. Medtem so prišli tudi gasilci od doma, ki so pripeljali na lokacijo še dodatna gasilska vozila, s katerimi je bila vzpostavljena ustrezna obramba pred ognjem. Vaja je bila izvedena v dopoldanskem času. ker je to termin, ko je najteže dobiti zadostno število gasilcev. V tem primeru so se odzvale vse enote z ustreznim številom članov. -Med samo vajo seje preverjala ustreznost zagotavljanja vode iz požarnega bazena v primeru, ko je potreba po vodi največja, v čemer seje sistem odlično izkazal. Po končani vaji smo se gasilci zbrali pred CPV, kjer smo se zbranim zahvalili za udeležbo, se priporočili za naslednjič, vajo pa končali s skromno pogostitvijo sodelujočih, kakor se to za tako priložnost spodobi. Volčlnl Rudi Dan odprtih vrat v PGD Domžale - mesto Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo se tudi v našem društvu odločili, da pripravimo dan odprtih vrat in tako vse, ki jih gasilstvo zanima ali pa si le želijo ogledati delo prostovoljnih gasilcev, povabimo v naš gasilski dom. Tako smo v petek, 12. oktobra, široko odprli naša vrata. Povabili smo otroke iz bližnjih vrtcev ter osnovnih šol in odziv je bil velik. Obiskalo nas je 260 otrok s spremljevalkami. Ogledali so si gasilski dom, gasilsko opremo in se seznanili z delom gasilcev. Najbolj pogumni malčki iz vrtcev so si na glavo nadeli čisto pravo gasilsko čelado ter prižgali sireno v gasilskem tovornjaku in tako za trenutek postali tudi sami pravi gasilci. Z navdušenjem so si vse ogledali ter postavili tudi nekaj precej zanimivih vprašanj, na katera so jim naši gasilci z veseljem odgovorili. Za spomin so nam narisali tudi veliko slik o gasilcih, tako da je dan res lepo minil, njihove slike pa krasijo naše prostore. Vsi člani društva smo zelo zadovoljni, daje imel naš dan odprtih vrat tako velik obisk. Ob tej priložnosti pa bi še pohvalila člansko moško »B« desetino, ki je na gasilskem regijskem tekmovanju Ljubljana III. v Kamniku konec septembra zasedla odlično tretje mesto in se tako uvrstila na državno tekmovanje, ki pa bo spomladi leta 2008. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ. Za PGD Domžale-mesto, Sonja Pavlišlč 5. kviz gasilske mladine v Studi V oktobru gasilci ne poznamo besede počitek. Sezona tekmovanj je končana, zato se preselimo v ogrevane gasilske domove in kujemo načrte ter pilimo znanje. Društva v naši gasilski zvezi in okolici so že navajena, da njihov podmladek povabimo na naš kviz, ki je bil letos v soboto, 20. oktobra. Enako velja za lepo število podjetij iz okolice, ki prispevajo nagrade za sodelujoče ekipe, s Čimer poskrbimo, da nihče od otrok z našega kviza ne odide praznih rok - niti zadnjcuvrščeni. Letos so seje kviza udeležile 4 mlajše in 8 starejše ekipe, ki so se pomerile v znanju iz gasilske preventive, naravoslovja, fizike, vezanja vozlov ter spretnosti. Zbrane tekmovalce, mentorje in gledalec je pozdravil predsednik komisije za mladino pri (iasilski zvezi Domžale - tov. Florjan Zabrel. Podjetjem in posameznikom se ob tej priložnosti zahvaljujemo za nagrade in se priporočamo za naprej. Prav tako pa hvala vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem in gostom za obisk ter na svidenje naslednje leto. Z gasilskimjiozdravom: NA POMOČ ! Boštjan Narobe in se odpeljati na kraj požara. Gorel je namreč osebni avtomobil. Slavljenka gaje s pomočjo ostalih gasilcev kmalu pogasila. Ob koncu intervencije je bilo Nasti jasno, da so ji pripravili čisto pravo intervencijo, le da so tokrat gasilci sami poskrbeli za ogenj. Ko so prispeli nazaj v Center požarne varnosti, je sledil še ogled vozila z lestvijo. Nasta se je v posebni košari dvignila dvaintrideset metrov v višino, nato pa lestev tudi sama upravljala. Na koncu smo naredili še obhod v tovarni Helios, ki spada med vsakodnevna opravila domžalskih gasilcev. Slavljenka seje vsem zahvalila in se zadovoljna z rojstno-dnevnim darilom odpeljala domov v Cerknico. Viktor Svetlin Radio Hit in CPV Domžale izpolnila rojstno-dnevno željo Gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale so dobili novo prostovoljno gasilko Nasto Mele. Nasta se je pred kratkim navdušila nad gasilskim delom in se v domačem kraju, v Cerknici, včlanila v prostovoljno gasilsko društvo. Društvo ženske ekipe zaradi premajhnega števila nima, zato si je za dvaindvajseti rojstni dan zaželela preživeti dan z gasilci. Radio Hit je k sodelovanju povabil domžalske gasilce iz CPV. Vodja izmene, Matjaž Korošec, je Nasti najprej razkazal gasilske avtomobile, naprave v njih, povedal, kako se jih uporablja in čemu sploh služijo. Seveda ni ostalo samo pri teoriji. Proti koncu ogleda vseh vozil seje v Centru požarne varnosti naenkrat oglasila sirena. Nasta seje morala nemudoma obleči v posebno obleko, se z vodjem izmene, Matjažem Korošcem, usesti v vozilo, ki je že oddajalo sireno Medobčinsko gasilsko vajo Je organiziral Lip Radomlje. Medobčinske vaje so se udeležila prostovoljna gasilska društva občine Domžale, sosednjih občin In gasilci CPV. V vaji Je sodelovalo preko 180 gasilcev, pod poveljstvom občinskega poveljnika Janeza Brecelnlka. . mm«*. ——.....** JDh ♦ -m*- VFirecombatu sodelovali tudi poklicni gasilci iz CPV Domžale V Ljubljani, na živilskem trgu, je Brigada Ljubljana v nedeljo, 7. oktobra, organizirala Fire combat po vzoru ameriških poklicnih gasilcev. Tekmovanja so se udeležile poklicne gasilske enote Slovenije, sodelovali so tudi predstavniki iz. CPV Domžale. V nedeljo popoldan seje rile combatu spopadlo okoli 50 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Nastopali so v dvojicah s popolno operativno gasilsko opremo. Opaziti je bilo dobro fizično in psihično usposobljenost gasilskih enot, ki nam priskočijo na pomoč v primeru raznih nesreč. Viktor Svetlin DOMŽALE stran 6 Teden, posvečen otrokom V tednu otroka že leta k pouku pristopamo drugače, in sicer vnašamo neobičajne vsebine z nekaj sproščene igrivosti. Odprtje je bilo v ponedeljek, ko smo začeli teden z odbojkarsko tekmo, v kateri so se pomerili učenci in učitelji. Le za las so učitelji premagali učence, ki so že napovedali proti tekmo. Starejši predstavniki v skupnosti učencev šole, od 12. do 15. leta, so razmišljali o nediskriminaciji, o enakih možnostih, ki bi jih morali imeti vsi ljudje v Evropi. Evropska komisija je leto 2007 razglasila za evropsko leto enakih možnosti za vse in razpisala natečaj, na katerega so se odzvali tudi učenci naše šole. O pravici do enakih možnosti so razmišljali ob izdelovanju plakatov, ki so jih izdelali v popoldanskih delavnicah. Z njimi želijo sporočiti mladim po Evropi, da smo proti vsaki vrsti diskriminacije in da nas nacionalne, kulturne, verske in druge razlike v skupnem sožitju ne motijo, pač pa bogatijo. Spomnili smo žrtev ujme v septembru in z zbiralno akcijo starega papirja, ki je potekala cel teden, izrazili svojo humanost in solidarnost do tistih, ki potrebujejo pomoč. Učenci 3.a razreda so na pobudo predstavnikov skupnosti učencev šole iz razreda zbirali družabne igre in igrače za učence, ki jim jih je vodna ujma uničila. Izkupiček od prodanega papirja bomo nakazali OŠ Železniki, predstavniki skupnosti učencev šole pa bodo tja odpeljali škatlo zbranih igrač. Na šoli menimo, da je zelo pomembno, da učenci svoj prosti čas preživljajo po lastnih interesih in kvalitetno, zato smo povabili strokovnjake, ki so predstavili različne dejavnosti, ki na naši šoli doslej še niso zaživele: improvizacijsko gledališče, filozofijo za otroke, debatni krožek, karate in samoobrambo. Vse našteto tudi ponujamo kot krožke, v katere se učenci letos lahko prvič vključijo. Šolo so razgibale volitve predsednika šolskega otroškega parlamenta. Od ponedeljka do četrtka so potekale predstavitve kandidatov. Pogumno so se izpostavili in na plakatih predstavili svojo vizijo, jo tudi prebrali preko ozvočenja, najmlajšim učencem so se pa predstavili tudi osebno. Volilna komisija, ki je vodila in budno nadzorovala potek volitev, je v petek po preštevanju in kupčkanju glasov slavnostno razglasila Žana Čarmana Radojkoviča za predsednika šolskega otroškega parlamenta OŠ Venclja Perka. Izmed vseh petih kandidatov je na tajnih volitvah dobil največ glasov. Knjižničarka je obiskala najmlajše in jim popestrila urice podaljšanega bivanja s pripovedovanjem najnovejših pravljic. V tednu otroka so si jedilnik za malico zamisli- li učenci 5. razreda. Izbrali so kar okusne in tudi zdrave jedi. Zelo množično so se učenci udeležili slaščičarske delavnice, kar kaže na željo po njihovem sodelovanju pri gospodinjskih opravilih. Starši, izkoristimo jo. Pozornosti, ki jo namenjamo prometni varnosti otrok, nikoli ni preveč. Ravno v tednu otroka je v kotičku na razredni stopnji nastala poučna razstava o prometu, ki učence kot udeležence spodbuja k varnemu in previdnemu obnašanju na cesti. Naše najmlajše smo povabili v šolo na likovno ustvarjanje s kredami na prostem, z računalniškimi orodji v računalniški učilnici ter z jesenskimi plodovi v učilnici. Motivi so primerni letnemu času, torej jesenski. Nastala so strašila, ki na hodniku razredne stopnje sprejemajo starše, ko prihajajo po otroke. Ker je bila sreda sončna, sojo učenci izkoristili še za športne igre na prostem. Pisana paleta dogodkov seje zvrstila v prvem tednu oktobra. Upamo, daje vsakdo našel nekaj zase. V šoli smo uživali tako učitelji kot tudi učenci. Med aktivnostmi, ki so nas družile, smo se veliko pogovarjali in zabavali, skupni cilji so nas bolj povezali in upamo, da nas bo pozitivna energija spremljala vse do konca šolskega leta. Karllna Strehar, pom. ravnateljice OŠ Venclja Perka Teden otroka in jesen v našem vrtcu Ker je ustanova, ki se imenuje vrtec, namenjena otrokom, je tako kot vsa leta doslej v prvem tednu meseca oktobra, ki ga je UNESCO razglasil za mednarodni teden otroka, tudi letos naš vrtec Urša zaživel na poseben način. Ves teden so potekale de-javnsti, ki otroke posebej razveseljujejo - priprava sladkih dobrot iz jesenskih sadežev in plodov, modne revije, druženje po skupinah, izleti, delavnice, tudi na jedilniku so se v tem tednu vsak dan znašle jedi, ki gredo otrokom še posebej v slast. Vsi zaposleni v našem vrtcu smo se še posebej potrudili, da bi otroci lahko občutili, daje ta teden še posebej njihov teden. Verjamemo in upamo pa, da so to občutili tudi starši in vsi ostali, ki so vstopili v naš vrtec, kajti ob koncu tedna je že ves žarel v barvah, ki oznanjajo jesen. Le-to smo nekako želeli prinesti v vrtec, vendar pre-snečeni smo ugotovili, da nam je uspelo več kot samo to - plodovi, sadeži, listi, vse, kar smo našli na naših poteh in pri čemer so nam pomagali tudi pridni starši, je pod našimi spretnimi prsti in burno domišljijo, kiji res ni meja, prav čudežno oživelo. Tako se je kostanj spremenil v razne dvo ali štririnožce, zrna koruze in razna druga semena, so se spremenila v krasne in skoraj dišeče cvetove, v vrsto postavljene orehove lupinice so postale presenetljivo podobne gosenicam... V naš vrtec je letos prišlo tudi kar nekaj malčkov, ki jim njihova zelo rosna leta še ne dopuščajo, da bi izdelovali tako čudežne stvari, so pa zato z nič manjšim veseljem prelagali, razvrščali orehe, kostanj in tako urili prstke in misli, da bodo v svojih umetniških sposobnostih kmalu ujeli svoje predhodnike. Skratka, kdor je v teh dneh obiskal naš vrtec, je bil bogatejši za veselje in iskrenost otrokove duše, kar je sijalo iz obloženih miz in panojev, malo pa je k lepim občutkom pripomogla tudi gospa, ki ji v vrtcu pravimo botra jesen, ta pa je že napovedala obisk v našem vrtcu tudi naslednje leto. Pa pridite takrat! vzgojiteljica Breda Konjar Krajani Preserij pri Radomljah pomagali družinam v stiski Mesec september nas že spominja na jesen. Dnevi so vse krajši, vreme postaja nepredvidljivo. Vsi si želimo tople jeseni, saj bo zima še dovolj dolga. Letošnji september pa je zagodel z vremenom. Deževna ujma je napolnila rečna korita. Struge so postale preplitve in moč vode prevelika, da bi se jo dalo zajeziti. Reke so počasi začele naraščati. V sredo, 19. septembra 2007, seje Selška Sora , ki mirno teče skozi Železnike, prelevila v blatno hudourniško reko. Počasi je naraščala, dokler ni tistega popoldneva naval vode dobesedno odplaknil betonsko ograjo in pljusknil z vso močjo v stanovanjsko hišo Na plavžu 64. V trenutku je voda zalila prostore v pritličju. Nivo vode je v nekaj sekundah narasel do višinelSOcm. Stanovanje družine Bradeško je v trenutku preplavilo blato in vejevje. Kaj vse seje v tistih trenutkih odvijalo v stanovanju, v katerem so bili domači, je težko opisati. V tistih urah so nekateri izgubili življenje, na srečo je družina Bradeško ostala skupaj. Prostori pa so za bivanje neuporabni, zato je štiričlanska družina dobila možnost začasne uporabe občinskega stanovanja. Ostali s o brez dokumentov, izgubili veliko oblačil, gospodinjske aparate, stroje v delavnici. Razmišljajo o novogradnji, vendar, začetek je težak. Na srečo imajo že kupljeno zemljišče. Hvaležni so vsem, ki so jim priskočili na pomoč. Podobna zgodba seje odvijala tudi v domu družine Triler. V trenutku vodnega navala jim je stanovanjske prostore v pritličju napolnila blatna voda, tako da so bili prisiljeni poiskati nov dom. Začasno so se nastanili v hiši, kjer so jih prijazno sprejeli. Šestčlanska družina z majhnimi otroki in starim očetom upa, da se bodo lahko čim prej preselili v svojo hišo, ki jo pridno zidajo že več let. Na pobudo g. Tomaža Hrovata je v okviru Krajevne skupnosti Preserje pri Radomljah stekla akcija zbiranja prispevkov za Železnike. Predsednik krajevne skupnosti, g. Janez Hribar, je v sodelovanju z ga. Ano Nušo Kern, ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah, vzpostavil kontakt z OŠ Železniki. Iskali so družino, ki bi ji lahko pomagali. Predstavljeni sta bili družini Bradeško in Triler. Irena in Andrej Bradeško ter Danica in Janez Triler se vsem, ki ste prispevali denar, iz srca zahvaljujejo. Odziv na pomoč je bil res velik, saj se je zbralo 5060 EUR. Vsaki družini smo v nedeljo, 14. oktobra, izročili polovico zneska. V spomin smo jim poklonili sliko našega kraja. Hvala vsem, ki ste prispevali denar. Izkazali ste nam zaupanje in skupaj smo zmogli uresničiti idejo. Še enkrat hvala v imenu družin Bradeško in Triler in v imenu KS Preserje. Barbara Pertlin Po poteh Petra Klepca Turistično društvo Radomlje je v letošnjem letu izpeljalo kar dva izleta. Spomladi smo si ogledali Koroško in doživeli splavarjenje na Dravi, v jeseni pa še deželo Petra Klepca, »Jezeru je, jezera ne j«, edino naše presihajoče jezero in Ribnico, rojstni kraj suhe robe. Megleno jutro, v soboto 13. oktobra 2007, seje prelevilo v čudovit sončen dan. Avtobus nas je odpeljal čez Ljubljansko barje dp Cerkniškega jezera. Beba Anlosievvich, do lani Radom-ljanka in članica HO našega društva, nas je z možem pozdravila ob poti, blizu svojega novega domovanja in nam postregla z domačimi kosmački in šilcem krepkega. V vasi Dolenje jezero, pri »Kebe, muzej Jezerski hram«, smo bili deležni hudomušne, a natančne razlage o nastajanju in izginjanju Cerkniškega jezera ob izvirni maketi. Vekoslav Kebe nam je z modernimi pripomočki jezero napolnil in izpraznil, ob tem pokazal tudi vse reke, zaselke, njive, hribe... Multivi-zijski prikaz jezera, kije ali pa ga ni, s čudovitimi fotografskimi posnetki ob različnih letnih časih, je bil posebno doživetje. Kristina Kebe nam je s pomočjo muzejskih eksponatov in slik slikarja Slavka Mekšeta iz leta 1999 razložila posebnosti jezerskega ribolova, še posebej pozimi, izpod ledu. Jeseni jezero je, to smo se prepričali na lastne oči, saj smo se z večjim lojtrnim vozom popeljali ob njem. Ločje, ptice in drugi odsevi pisanih odtenkov, pa nobenega medveda, res enkratno. Malo smo se še podprli, nakar smo se odpeljali preko Cerknice čez Bloško planoto do Nove Štifte. Lep baročni spomenik Slovenije, posvečen Mariji, s svetimi stopnicami. Po ogledu smo obiskali še Matičevo etnohišo. Ivan Šega z. veliko občutka, z lastnim delom in nekaj sponzorski-mi sredstvi ustvarja muzejsko hišo, v kateri prikazuje kmečko delo pozimi, z originalnimi, ohranjenimi starimi predmeti, pohištvom, fotografijami svoje rodbine, da se ne pozabi, kako je nekoč bilo. Zelo poučno in izvirno. A pot nas je že peljala naprej, do Ribnice. Tu smo si ogledali zadnje delo našega slovitega arhitekta Plečnika, cerkev z dvema zvonikoma na glavnem trgu. Trg je bil grajen strnjeno, hiše so imele na ulico bivalni del, zadaj pa gospodarsko poslopje in hlev. Včasih je bila vsaka druga hiša gostil- na, danes seveda ni več tako. Ogledali smo si tudi muzej v gradu, ki je bil med svetovno vojno porušen, obnovili pa so le provizorij in ga preuredili v zelo sodobno zastavljen muzej. Prikazuje zgodovinsko dogajanje in čarovništvo na tem področju. Izlet smo zaključili, kot je navada, z večerjo. Tokrat smo se ustavili pri Tu-šku, da smo lahko v živo videli rjava medveda, pa tudi kmečka pojedina je bila zelo okusna. Kaj reči za konec? Pestro, zanimivo, izpolnjeno. Zlatka Levstek 10 let Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje S svečano akademijo, na kateri bo slavnostna govornica ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Marjeta Cotman, bo 7. novembra Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, praznovalo prvih deset uspešnih let svojega delovanja. Prvim oblikam izobraževanja so se vsako leto pridruževale nove, tako daje bilo v šolskem letu 2006/2007 v društvu organiziranih 6X oblik dela, v katerih sodeluje blizu 1500 slušateljev - predvsem z. območja Upravne enote Domžale, pa tudi drugih območij. Na posameznih področjih imajo organizirane naslednje oblike izobraževanja: jezikovni tečaji: angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, francoščina ruščina splošno izobraževanje: umetnostna zgodovina, zgodovina in kultura drugih narodov, zgodovina religij, psihologija, medsebojni odnosi in osebnostna rast, računalništvo, masaža, astrologija in različne krajše oblike kulturno področje: pevski zbor, har-monikarski kvartet, literarni, likovni, keramičarski krožki, izdelava punčk za UMCEF, recitacije in pravilen govor šport in rekreacija: kolesarjenje, po-hodništvo, smučarski teki, telovadba, joga, plesna rekreacija in orientalski ples, zimska in letna šola v naravi študijska potovanja (devet potovanj, 663 članov) Posebej uspešen je literarni krožek, kije v desetih letih izdal 10 literarnih zbornikov, od tretjega zbornika dalje so se jim s prispevki pridružili literarni ustvarjalci univerz za tretje življenjsko obdobje iz vse Slovenije. Ob deseti obletnici so si uredili nove prostore v Domžalah na Ljubljanski cesti štev. 80, pripravili pa bodo tudi slikarsko - keramičarsko razstavo in razstavo punčk za IJNICLV v Galeriji Domžale. Na razstavi bodo sodelovali tudi varovanci domov upokojencev Domžale in Mengeš. Univerza Lipa In občina Domžale Mladi za otroke Varno v šolo vse dni v letu V mesecu oktobru, ko je bil teden otroka, smo bili aktivni tudi mladi. V vrstah Mladega foruma Domžale smo tako pripravili projekt Varno v šolo vse dni v letu, ki smo ga izvedli na Osnovni šoli Rodica. Z otroki smo se pogovarjali o njihovi poti v šolo, izpolnili so vprašalnike, povezane s to tematiko, najmlajši pa so nam svojo pot in sebe v prometu kar narisali. Vsekakor je tema zanimiva, aktualna pa vsak dan, ne le I. septembra, ko se odprejo šolska vrata, zato smo mladi mnenja, da je otroke in vse ostale udeležence v prometu na to problematiko potrebno bolj pogosto opozarjati. Otroci so bili tokrat za svoje ideje, risbice in odgovore, ki so jih napisali tudi nagrajeni, saj je vsak od njih dobil darilo, za kar se zahvaljujemo našemu sponzorju. Zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki je poskrbel za darila za najmlajše (barvice, majčke, lučke, družabne igre ipd.), saj so bili tako za svoje ideje, pametno razmišljanje in sodelovanje nagrajeni. Glede na to, da smo mnenja, da bi se morali mladi večkrat »srečati« z otroki, za njih pripraviti kakšno akcijo, jih na drugačen način opozarjati, z njimi sodelovati in se pogovarjati o splošnih stvareh, kot so varnost v prometu, ekologija in podobno, bi akcija lahko postala tradicionalna - seveda vsakokrat z novo tematiko. (mak) Nova turistična tabla na Konfinu V soboto, 20. oktobra 2007, smo člani društva ŠRD Konfin-Sveta Trojica izvedli še eno akcijo. Namestili smo turistično oznako za razvaline Tovorovega gradu in za grajski vodnjak. Član društva Jani Zore je podal predlog za izgled table, ki bi označevala dve pomembni točki na Konfinu. Na veliki deski so izrezljali črke, ki so jih prebarvali s črno barvo, nato pa čez vse skupaj nanesli vodoodporni prozorni lak. Tablo so namestili na drevo ob stezi, ki vodi do grajskega vodnjaka Namestitev turistična table in naprej do gradu, tako da jo vsak mimoidoči lahko opazi. Potem smo morali zaključiti še nedokončana dela na grajskem vodnjaku. Kot smo že objavili, smo grajski vodnjak začeli pokrivati s škalco, ki jo je na žalost zmanjkalo. Zaradi tega smo morali na nek način škalco tudi dobaviti. Na pomoč nam je prišel sosed, ki je imel včasih hišo prekrito s škalco. Kaj prezaprav je šklaca? Škalca ali skril je strešna kritina, ki se je včasih uporabljala, za prekrivanje streh. Za pridelavo so se uporabljala posebna kladiva, s katerimi so iz kamna izklesali obliko. Kamenje moral biti dovolj tanek, sicer so ga morali vreči stran, ker tak ne bi pristajal na streho. Skril so pri nas pridelovali v Zalem Logu. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila čez Petrovo Brdo meja med Italijo in Jugoslavijo, tako da na naši strani niso še imeli skrilastih streh. Po vojni pa je skril prišel tudi v naše kraje. Prednost te strehe je majhna možnost, da bi se streha vnela. Prekrivanje strehe vodnjaka ni bilo ravno enostavno delo, vendar nam je s skupnimi močmi uspelo. Tako smo dokončali in prekrili še preostali del strehe na grajskem vodnjaku in s tem pokazali, da imamo spoštljiv in kulturen odnos do vode. Če pogledamo nazaj v preteklost, so bili vodnjaki in izviri pogosto zaviti v tančico skrivnosti, človeku so pomenili nekaj posebnega, včasih tudi nekaj nadnaravnega. Ljudje so mnoge vodnjake in izvire prepoznali kot blagodejne, celo zdravilne. Tega se v današnjem času premalo zavedamo, zato bi morali ljudi na vsakem koraku opozarjati, kako pomembna je voda za življenje. Marija Ravnikar Nova kamnita skarpa ob klancu na Gorjušo Rekonstrukcija klanca na Gorjušo v teku Z rekonstrukcijo klanca na Gorjušo bodo vaščani po dolgih pričakovanjih končno dobili odsek ceste s primerno pretočnostjo in varnostjo glede na dosedanje stanje. Delno se bo izboljšala tudi preglednost križišča s cesto Dob - Krumperk, krajani pa se za posluh zahvaljujejo krajevni skupnosti Dob in občini Domžale. Rok Ravnikar stran DOMŽALE Upravna enota Domžale v Bruslju Obisk Evropskega parlamenta V oktobru jc na povabilo evropske poslanke Ljudmile Novak Bruselj ter Evropski parlament obiskala druga skupina llpravnc enote Domžale, »okrepljena« s člani nekaterih drugih institucij. Prvi dan bivanja v glavnem mestu Belgije so i/koristili le redki, ki so se z vodičko Matejo Erčulj odpravili na nočni obisk Bruslja, drugi smo se pripravljali na naslednji dan, ko nas je čakal organiziran obisk zanimivosti in znamenitosti mesta z nekaj več kot milijonom prebivalstva. Ogled (irand Markta. Manneken-Pisa in njegove dekliške različice ter nekaterih drugih znamenitosti jc bil uvod za ogled Atomiumua. Z njegovega vrha smo lahko občudovali mesto, ki spada med najbolj ozelenjene na svetu ter se nato odpeljali v severne Benetke - mestece Brugge, kjer je bilo dovolj priložnosti za nakup spominkov. Večer jc izkoristil vsak po svoje, večina gaje namenila prijetnemu sprehodu v mesto. Zadnji dan smo obiskali Evropski parlament. Po pozdravu obeh asistentov naše gostiteljice Ljudmile Novak, Roberta Velikonje in Aleša Rusa, smo prisluhnili Matjažu Koželju, ki nam je v daljšem predavanju predstavil Evropsko unijo, njen razvoj, posebej pa seje zaustavil pri odnosih med Evropskim parlamentom. Svetom ministrov ter Evropsko komisijo, spoznali pa smo tudi razlike med direktivami, določbami in uredbami, se seznanili s postopki soodločanja ter dobili tudi odgovore na vprašanja o nekaterih aktualnih zadevah. V prijetnem pogovoru s poslanko Ljudmilo Novak smo v veliki dvorani, kjer zasedajo evropski parlamentarci, spoznali njen urnik in delo v poslanski skupini, predstavila nam je projekte, pri katerih je posebej sodelovala, ter sodelovanje med slovenskimi poslanci. Po obveznem fotografiranju pred vsemi zastavami, kjer smo si zaradi številnih skupin morali svoj prostor kar izboriti, ter prisrčnem slovesu od gostiteljice in njenih asistentov, smo obiskali še informativno pisarno ter se založili z gradivom v slovenščini. Sledilo je skupno kosilo v Slovenski restavraciji v Bruslju ter povratek domov. Prijetno s koristnim je najkrajša ocena in hvala vsem organizatorjem. V. 30 let dela Doma upokojencev Domžale na sedanji lokaciji Vedrost in veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva Naslov sem si izposodila s povabila Doma upokojencev Domžale na l)AN ODPRTIH VRAT, ki so ga pripravili ob 30-letnici obstoja na sedanji lokaciji na Karantanski cesti štev. 5 v Domžalah, kamor so se preselili z Ljubljanske ceste štev. 36, kjer so delali vse od leta 1929. V jubilejnem letu sov oktobru pripravili v oktobru vrsto prireditev, ki se jc začela z nastopom glasbene skupine Cešn jev cvet z Japonske, nadaljevali pa z dnevom ODPRTIH VRAT. Ta bi lahko imel naslov Vem, da danes ho srečen dan, kot je v eni izmed svojih pesmi zapel kitarist in pevec Milan Kokelj, ki je skupaj z domskim pevskim zborom Spominčice, ki ga vodi Mojca Kerč, oblikoval prisrčen kulturni program. V njem smo slišali tudi domsko himno, za katero je besedilo prispevala Kati Oražcm. Zbranim je o zgodovini in sedanjosti doma spregovorila direktorica Doma upokojencev Domžale, Danica Gostinčar. Ta je posebej prisrčno pozdravila vse oskrbovance doma, za udeležbo pa se je zahvalila tudi gostom, med katerimi je bila podžupanja Občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik, dolgo- letni direktor doma, Franc Gostinčar, ter predsednik Društva upokojencev Domžale, Ferdinand Starin. V svojem nagovoru se je spomnila tudi 40-let-nice Skupnosti socialnega varstva, podrobno pa je predstavila tudi prizadevanja, da sc dom odpre navzven, da ostane prijazno zatočišče vsem starejšim, ki potrebujejo nego in skrb, pa tudi vsem drugim, ki s svojimi dejavnostmi želijo življenje v domu polepšati in popestriti. Pohvalila jc vse svoje sodelavce, njihovo požrtvovalnost in skrb. da je jesen življenja v domu kakovostna. Na kratko je predstavila vse interesne skupine, še posebej pa pohvalila vse udeležence delovne terapije, ki so pripravili čudovito razstavo, na kaleri smo lahko občudovali dela njihovih pridnih rok. Izpod spretnih prstov so izšle prave mojstrovine in umetnine stanovalcev, ki so v kvačkane, pletene, vezene izdelke vložili številne ure, predvsem pa ljubezen do tega, da so tudi v starosti ustvarjalni. Občudovali smo številne gobeline, oblekice za punčke, klekljane prtičke, rože iz papirja in drugih materialov, velike in male umetnine, ki so prinesle veliko zadovoljstva tako njihovim ustvarjalcem kot vsem, ki srno si razstavo ogledali. Največkrat smo ostali brez besed, le občudovali smo ustvarjalnost, ki ohranja vse. ki so na razstavi sodelovali, mlade. V popoldanskem času so v okviru dneva odprtih vrat pripravili predavanje dr. Hrastarja 0 demenci ter telovadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke, slovesnosti pa nadaljevali s sodelovanjem na okrogli mizi na temo Položaj starejših v današnji družbi ter kostanjevem pikniku ob Jamarskem domu na Gorjuši. Z njihovimi pevkami smo se srečali na Dnevu odprtih vrat Medgeneracijskega društva Jesenski cvet v Domžalskem domu, ob jubileju so pripravili skupni nastop otrok iz vrtca in stanovalcem doma v jedilnici, posebej slovesno pa je bilo na osrednji proslavi, s katero so zaključili slovesnosti. O njej boste lahko več prebrali v naslednji številki. V. Domžalski čebelarji v Menačn'kovi domačiji Od starega točila za med do najmodernejših panjev Menačn'kova domačija jc bila od srede pa do skoraj konca oktobra v znamenju čebelarstva, ki se jc '■ačelo s slovesnim odprtjem razstave Čebelarske družine Domža-lc* 13. oktobra 2007. °" petju domžalskih ljudskih pevk P°d vodstvom Mare Vilar, pevk "etke Kralj in Pavline Hribar, ki sta Predstavili dve čebelarski pesmi, "d katerih je besedilo ene napisala 'ončka Malešič, igranju harmonikarja Miha Mihclčiča ter prijaznih besedah Menačn'kovc mame, Olge 1 avlin, ter tajnika tako Čebelarske fužine Domžale kot Čebelarskega društva Domžale ter dolgoletnega urednika ČEBELARJA, Janeza Mdielica, ter bogati pogostitvi Z "tedenimi izdelki in pijačami, so se Vrata domačije odprla v čebelarski svet, kjer je čebela kraljica, čebelar pa njen najzvestejši prijatelj. Razstava nas je s starim točiiom za med, slamnatim košem, ometalcem za ometanje čebel z medenega satja, koritom s stojalom za odkrivanje medenega satja, osmukalnikom za cvetni prah, starim črnim satom, raznimi kadilniki za dimljenje čebel, različnimi kranjiči, predhodniki novejših panjev, ter krošnjo za prenašanje kranjičev na pašo popeljala v zgodovino čebelarjenja. Med najnovejšimi predmeti, povezani s čebelami, smo lahko občudovali najmodernejše panje, občudovali smo čebelarjevo delovno in zaščitno obleko, se seznanili s paraziti čebel, zaščitnimi sredstvi pred varozo, pa različnimi satniki za vzrejo matic, občudovali maketo slovenskega čebelnjaka s panjskimi končnica- mi, sončni topilnik za pridobivanje voska, izdelke iz voska, posebej smo lahko občudovali literaturo ter vezane letnike vseh Čebelarjev od leta 1913 do 2006, posebej so nam predstavili kranjsko sivko ter Čebelarski center Slovenije na Brdu. Občudovali smo različne medene izdelke, jih lahko tudi poizkusili ter se srečali s sv. Ambrožem, zavetnikom čebelarjev. Razstava je celovito prikazala področje čebelarjenja. Če se je Čebelarska družina Domžale resnično potrudila in skupaj z Društvom narodnih noš v Menačn'kovi domačiji pripravila res pregledno in čudovito razstavo, za katero zaslužijo iskrene čestitke, je manj prijetna naslednja ugotovitev: čebelarji so resnično želeli, da bi razstavo obiskalo čim več učencev, ki bi nenazadnje lahko prišli pogledat svoje lastnoročno poslikane panjske končnice. Žal, priložnosti niso izkoristili, kar je velika škoda. Že sedaj pa vas vabijo na razstavo akademskega slikarja Janeza Praprotnika: Muce. Slovesno odprtje v Menačn'kovi domačiji bo 10. novembra, razstava pa bo odprta do 24. novembra. Dobrodošli! Povabilo Čebelarsko društvo Domžale obvešča, da jih spet najdete na domžalskem tržnem prostoru ob Ljubljanski cesti. Pripravili so bogato ponudbo različnih vrst medu slovenske kakovosti ter različnih medenih izdelkov. Dobrodošli! v Zupan na obisku Vse najboljše, gospa Berta Korent Z županom Občine Domžale, Tonijem Dragarjem, sva pred kratkim obiskala gospo Berto Korent, rojeno Kozina, z Rojske ceste v Domžalah, ki je praznovala devetdeseti rojstni dan. Gospa Berta je bila rojena v Ameriki, v Chicagu, kamor sta se v želji za boljšim kruhom podala njena mami. rojena v Mengšu, ter oče z Gorenjske. Družina seje s šestimi otroki, ko je bila gospa Berta stara tri leta, vrnila v domovino ter si v Domžalah uredila svoj dom z velikim vrtom. Gospa Berta dobro pozna zgodovino našega mesta ter se še dobro spominja, kako je njena mama pletla slamnate kite. V Domžalah si je čila devetdesetletnica ustvarila prijeten dom. Kljub visoki starosti in invalidskemu vozičku človeka preseneti s svojo energijo, z odličnim spominom, s sproščenostjo in odkritim veseljem ob županovem obisku. Zlasti rada pripoveduje o starih Domžalah, o pletenju slamnatih kit, o običajih, ki gredo v pozabo, ne pozabi pa pohvaliti tudi prizadevanj za prijetno mesto v sedanjem Času. Ob čestitki za 90. rojstni dan sva gospe Berti zaželela veliko zdravja in prijetnih dni med domačimi, pa morda še kakšno srečanje, saj lahko rečem, da je pogovor, v katerem je sodelovala tudi hči Danijela, obogatil vse. Predvsem pa si človek ob tovrstnih srečanjih z našimi starejšimi občani kar želi, da bi bil nekoč star 90 let in v tako dobri kondiciji ter s toliko prijetnimi spomini. Vse najboljše še enkrat, gospa Berta in veliko zdravja!. Vera Vojska Mlačev s »cepci« v Žetev, mlačev in ličkanje koruze V poletnih mesecih seje tudi dogajalo marsikaj zanimivega. SRD Konfin je organiziralo žetev pšenice, kot so to počeli včasih. Ko seje približal čas. da bo pšenica dozorela, smo vedeli, da bo na poljih in travnikih zaradi žetve in mlačve na Sveti Trojici spet posebno veselo. To sta dogodka, ki sta nekdaj povezovala celo družino in vaščane, dokončano delo pa seje vedno zaključilo z bogatim likofom. Zdaj je to malo drugače, vendar v našem društvu smo izpeljali delavnice in prikazali, kako se je to včasih počelo. Na res prelep sončen in vroč dan smo se primerno opremljeni odpravili na njivo z zlatorumenim pšeničnim klasjem. Vsak izmed nas je pokazal svoje spretnosti, nekateri pa so se učili, saj tega še nikoli niso videli. Požeto pšenico smo povezali v snope, jo naložili na voz, nato pa so moški snope zložili še v kozolec. Naslednja zadeva je bila zbiranje slame za pletenje kit in mlačev pšenice. Tudi tokrat je bila udeležba ljudi kar številna, delo pa zanimivo in prijetno. Pšenico smo mlatili s »cepci«, ki so jih nekateri izmed nas prvič videli. Slamo, ki smo jo zbrali pred tem, pa smo povezali v majhne snope, da bo počakala za naslednjo delavnico pletenja kit. Nekaj tednov kasneje pa smo priredili še delavnico lička-nja koruze. Ličkanje je stara slovenska šega odstranjevanja krovnih listov s koruznega storža. V preteklosti seje vsako leto na jesen združila cela vas in ob petju, plesu in pogostitvi so kmetje opravili potrebno delo. Prostor in čas pa sta bila primerna tudi za stvaritev različnih legend, tragedij, romanc in komedij. Določili smo dan in ga končno tudi dočakali, ko smo se lahko zbrali in se poveselili ob večernem ličkanju koruze pr' Čajž. Zbrali smo se tako odrasli kot tudi otroci. Za otroke je takšno delo dobrodošlo, saj se s tem naučijo nekaj kmečkega dela, pa tudi začutijo utrip, kako so se včasih naši predniki lepo imeli. Ob sproščenem pogovoru in pesmi seje neoličkan kup hitro manjšal, po parih povezani koruzni storži pa so se hitro nalagali na kupe. Vmes se je točila osvežilna pijača, pridne roke članic društva pa so napekle peciva za priboljšek. Marija Ravnikar TRD Turnše Cešenik Mi smo pa ličkali Med pomembnejše naloge, ki so si jih zapisali v svoj program, člani in članice Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik radi obujajo tudi ljudske običaje. Med temi je tudi ličkanje, ki so ga letos prvič organizirali pod novozgrajenim kozolcem na prireditvenem prostoru v Turnšah. Velik kup neoličkane koruze sta jim odstopila Janez Gabršck iz Češenika in Silvo Prenar iz. Krtine, ličkarji pa so prišli od blizu in daleč. Zelo razveseljivo pa je bilo, daje bilo med njimi zelo veliko mladih. Ličkanje jim je šlo hitro od rok, tako da so morali zavezovale!, ki so oličkano koruzo skladali v kupe in na voz, kar pohiteli. Med pridnim delom ni manjkalo pogovora, šal, obujanja spominov, pa tudi presenečenj ne. Kar na prireditvenem prostoru so namreč stiskali jabolka in točili mošt, okusen je bil sveže pečen kostanj, k prijetnejšemu razpoloženju je prispeval znani harmonikar line Stare s prijatelji, pa tudi dobrote, ki so jih spekle članice društva, so šle v slast. Ob koncu pa ni manjkalo niti tradicionalnih kmečkih jedi, ki jih je pripravilo gostišče Kovač s Količeve-ga. K prijetnemu razpoloženju so prispevali tudi navdušeni plesalci, sem in tja se je oglasila tudi pesem. Letošnje ličkanje v Turnšah je popolnoma uspelo. Prineslo ni le veliko prijetnih trenutkov za številne obiskovalce, temveč tudi veliko spominov na življenje na kmetih nekoč, na prijetne ljudske običaje, ki jih ne smemo pozabiti, predvsem pa je prineslo zadovoljstvo ob opravljenem delu in še en lep kamenček v mozaik uspešno opravljenih nalog iz programa dela Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik. Kostanjev piknik Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale je v začetku oktobra za svoje člane pripravila kostanjev piknik na Jamarskem domu. Na lep jesenski dan se je na pikniku zbralo več kot 170 članov, nekateri so se pripeljali z avtomobili, veliko jih je prišlo peš, kar jih pa ni niti malo odvrnilo od tega. da ne bi zaplesali ob živi glasbi. Srečanje se je začelo z obiskom Železne jame in peko kostanja ter s segedinom. Pripravili so kulturni program z recitacijami in pevskim nastopom Ljudskih pevk pod vodstvom Mare Vilar, ki je tudi sicer vse udeležence zabavala s petjem, recitacijami in njenimi nepogrešljivimi zabavnimi štosi. Na koncu so si obljubili, da bo tako veselo in zabavno tudi ob letu osorej. Mija Pukl Društvo izgnancev Domžale Se eno prijetno leto Društvo izgnancev Domžale, v katerem so združeni izgnanci, inter-niranci, begunci in druge žrtve druge svetovne vojne z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, žal tudi za leto 2007 ugotavljajo, da kot vse kaže, ne bodo uresničene obljube o materialni odškodnini, za katero si društvo prizadeva že dolgo vrsto let. Ob tem pa. se zavedajo, da je predvsem pomembno, da v jeseni življenja poskrbijo za svoje zdravje in prijetno počutje, pa tudi za to, da se njihovo trpljenje ne pozabi, kot oni ne pozabljajo svojih sotrpinov. Tako so se sredi septembra pod vodstvom Jožeta Kvedra, predsednika, udeležili spominske slovesnosti ob obletnici osvo- boditve taborišča na Rabu ter si ob tej priložnosti ogledali tudi zanimivosti in znamenilosli otoka ter bližnjega Golega otoka. Sredina oktobra pa je bila namenjena tradicionalnemu jesenskemu obisku dela Slovenije. Tokrat smo se odločili za obisk dela Triglavskega parka - tako na Gorenjski kot na Soški strani ter se po obisku Brezij, Ruske kapelice. Vršiča in izvira Soče ustavili v čudovitem Trentarskem muzeju v Trenti, Ogledali so si film o Triglavskem parku ter se nato sprehodili po posameznih prostorih, kjer jih je zlasti zanimal nekdanji način življenja v tem delu Slovenije. Ob ogledu črne kuhinje in nekdanjih posod ter orodij seje marsikdo spomnil na svoje otroštvo. Postanek ob trdnjavi Kluže je spomnil je številne žrtve prve svetovne vojne. ki smo se jim poklonili z obiskom kostnice nad Kobaridom. Do konca leta pa člane Društva izgnancev Domžale čaka še eno prijetno druženje. 17. decembra 2007 se namreč dobijo na vsakoletnem prazničnem srečanju. Rezervirajte si čas in dobrodošli! D. I. PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v stavbi zdr*vtfven*g« dom« Dom*«le; Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, Četrtek, petek IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV stran 8 SKVO Stega homških sončkov v pisani jeseni Voditeljice in voditelji (SKVO) Stega homških sončkov smo sredi jesenske barvitosti (12.-14. 10. 2007) pogledali nazaj v minulo skavtsko leto in hkrati iskali nove ideje za prihajajoče mesece. Petkov večer smo preživeli na vrhu Homškega hriba v zavetju domače skavtske sobe, v soboto in nedeljo pa smo pisane barve odkrivali na pobočju Limbarske gore. Ob pregledu minulega dela smo z zadovoljstvom zrli na številne uspešno izvedene projekte in akcije (tabori, adventni sejem. Luč miru iz Betlehema, jurjevanje, »zdrave« zabave), obenem pa na plan potegnili tudi kup prebliskov, ki jih velja vključiti v prihodnje izzive. Prav prihodnost Stega homških sončkov je bila seveda tista, ki smo seji največ posvečali. Na podlagi analize stanja smo določili vzgojni namen in cilje skavtskega leta 2007/08, v katerem bomo še posebej odkrivali naše korenine (državne in katoliške), se z zagnanostjo lotili načrtovanja novih projektov in modrovali, kako bi mlade, katerim so naše dejavnosti namenjene, kar najbolje navdušili za pristne vrednote in koristno preživljanje prostega časa. Pri uresničevanju našega poslanstva nam bo letos še posebej v pomoč tudi na novo ustanovljena veja VIP, v katero so vključeni nekdanji voditelji, ki jim je aktivno skavtstvo še vedno v veselje in izziv. Ob vsem načrtovanju pa seveda ni manjkalo niti dobre volje, preprostega druženja in potepa po jesenski naravi. Zaključili smo s sv. mašo in sklepom, da vse dobre ideje z našo pomočjo tudi zaživijo in poživijo tisto skavtsko sonce, ki že 16. leto sije tam okrog Homškega hriba. Dejansko enostavni SKVO Stega homških sončkov Obisk na kmetiji Z nalogami opazovanje živih bitji, kakšna so, s čim se prehranjujejo, kje živijo, kako se oglašajo ter seznanitev otrok z nekaterimi delovnimi procesi na kmetiji, smo se otroci skupine muck iz Cicidoma odpravili k Ožbeju na kmetijo. Na kmetiji smo se razdelili v tri delovne skupine. Prva skupina je hranila živali v hlevu. Otroci so opazovali, kako se s kosilnico pokosi trava, nato pa so jo pograbili in naložili na samokolnico ali mini traktor ter jo odpeljali v hlev. Otroci so bili sprva do živali zelo zadržani, kasneje pa so se ojunačili in jim sami nosili hrano v jasli. Nekateri so zelo pozorno opazovali dogajanje v hlevu. Ko je ena izmed deklic opazila vodo v napajalniku, je vprašala animatorja: »Kje se pa biki tuširajo? Druga skupina otrok je presajala lončnice. Animatorka je otrokom pokazala proces presajanja, nato pa so si otroci lahko izbrali rožico, ki sojo presadili v svoj lonček. Ko je otroke vprašala, katero rožico želijo, je eden izmed dečkov odgovoril: »Jaz moram dobiti najlepšo, saj sem Ožbejev najboljši prijatelj.« Tretja skupina otrok pa je pekla kruh. Otroci so skupaj zamesili testo in ga oblikovali v majhne hlebčke. Ko se je kruh pekel, pa smo si vsi skupaj ogledali še druge živali na kmetiji. Krave, ki so se pasle na pašniku niso bile posebno zanimive. Otroke so bolj pritegnile ovce in koza, ker so se jim zelo približale, saj so jim otroci pri- nesli suh kruh. Opazovali in nahranili smo tudi kokoške, ki so se jih otroci izmed vseh živali še najbolj bali. Dan, v katerem smo luščili fižol, ličkali koruzo, nabirali kostanj, opazovali, kako seje zlomila veja na drevesu prepolnem zrelih hrušk in igre, je hitro minil in vrnili smo se v vrtec, kjer so nas čakali starši, vsi hkrati, kar je bilo otrokom še posebej všeč. Zahvaljujem se staršem, ki so podprli idejo o obisku kmetije v Čemšeniku, ter animatorjem in vsem sodelujočim: Kralj Elki in Jožetu, Kolenc Ani in Otu, Zupan Marjanci in družini Grobljar, ki so pomagali pri izvedbi te dejavnosti Za Cicldom Vera Kolenc MESTNE LEKARNE Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80 Novo naselje v Spodnjih Jaršah Matic Mestek in Jan Mihelič, učenca S. razreda Osnovne šole Kodica, sta letos izdelala zanimivo raziskovalno nalogo s področja geografije z naslovom Novo naselje v Spodnjih Jaršah. Njune ugotovitve so zanimive tudi za širšo lokalno javnost, zato povzetek raziskovalne naloge objavljamo tudi v Slamniku. Cilj najine raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kdo so prebivalci novega naselja in kakšna jc gostota pozidave ter dograjenost stavb. Anketirala sva 25 gospodinjstev novega naselja in ugotovila, da so odrasli prebivalci novega naselja stari večinoma od 31 do 50 let in živijo y štiričlanskih družinah. Večina se jih je priselila iz Ljubljane. Med odraslimi prevladuje visokošolska ali višješolska izobrazba (49 %), zaposleni pa so v Ljubljani (77 %), kamor se vozijo z osebnim avtomobilom. Prvi lastniki novih hiš so pričeli z gradnjo leta 2002, večina pa leta 2004. Ta kraj so izbrali zaradi lepe okolice ob Kamniški Bistrici (46 %) in zaradi ugodne cene (28 %). Večina hiš je podkletenih (88 %). Vse hiše so stanovanjske, le ena ima poleg tega tudi obrtno dejavnost. Prevladujejo majhne parcele, velike do 300 m2 (64 %), kar kaže na gosto pozidavo. Zemljišče okoli hiš je najpogosteje izrabljeno za zelenice in dvorišča, vrtov je malo. Vse hiše imajo vodovod, električno napeljavo in kanalizacijo, večina pa tudi telefonsko povezavo, slaba Četvorčkl« z zahodnega dela Šubljeve ulice polovica hiš ima internetno povezavo in satelitsko televizijo. Večina prebivalcev je zadovoljnih z lokacijo (84 %), predvsem zaradi bližine nakupovalnih in zaposlitvenih središč, dobre prometne lege in lepe okolice. Nekatere moti prevelika gostota pozidave in hrup, verjetno zaradi gradnje še nedograjenih stavb. S kartiranjem sva ugotovila, daje bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 43 novih stanovanjskih objektov, od katerih je 30 enosta-novanjskih hiš, štiri »dvojčki«, sedem »čelvorčkov« in dve večstanovanjski zgradbi z 12 stanovanji. Samo pet stavb še ni dokončanih. Ko bodo vse dograjene, bo v naselju skupaj 90 novih stanovanj. Ce predpostavljamo, da bo v vsakem stanovanju živela štiričlanska družina, to pomeni, da se bo v novo naselje priselilo 360 prebivalcev. Novo naselje se lahko še širi na vmesna nepozidana zemljišča na Groharjevi in Jakopičevi ulici, medtem ko sta Šubljeva in Smoletova ulica že povsem pozidani. Matic Mestek In Jan Mihelič. OŠ Rodica Uršin Živ-žav, tradicija našega vrtca V torek, 16.oktobra 2007 smo pred vrtcem Urša organizirali tradicionalni »URŠIN ŽIV - ŽAV«. Na prireditev so bili vabljenj starši vseh 480 otrok, ki so vključeni v Urši, Bistri in Čebelici. Prijetno, toplo, jcsensko_ popoldne je privabilo na igrišče veliko otrok in staršev. Že pred 15. uro je zadišalo po pečenem kostanju. Nabrali so ga starši in otroci. Pripravljen je bil jabolčni zavitek, ki so ga spekle naše kuharice. Bil je tako dober, da se mu je le malokdo lahko odrekel. Strokovne delavke so pripravile in pekle jabolka v atriju šestega vhoda. Poleg njih sta bili dve dekleti iz Me Donaldsa z baloni, sokom in zastavicami. Obiskovalci so si lahko privoščili še domače piškote, spekle so jih naše delavke. Na drugi stojnici pa so Miha in naše delavke ponujali med, izdelke iz medu in doma pečene piškote. Starši so prispevali tudi oblačila, ki so jih njihovi malčki že prerasli. Nekaj so jih naše delavke prodale staršem, ostale bomo poslali v Železnike. Pod hribom so se otroci lahko razgibali. Zanje so poskrbeli - vzgojiteljica iz Urše in Športno društvo Sonček. Citron, Jože Topolovec s.p. pa je otroke privabljal s sladkorno peno, baloni in napihljivim balonom. Vsak otrok, ki je imel tri žetone (dobili so jih, če so kupili kostanj, piškote, oblačila, zavitek ali pa si naredili novo frizuro), je bil nagrajen s sladoledom. Pravo veselje je bilo videti otroke, ko so iz. ustvarjalnih delavnic s ponosom prinašali svoje izvirne izdelke. Ustvarjali so na temo »promet«. Možnosti za ustvarjanje jc bilo veliko: • izdelovali so avtomobile, vlake iz. naravnega materiala • sestavljali in nato risali na avtomobile iz kartona in pvc odpadkov • oblikovali so izdelke iz gline in • iz kartona izdelovali policijske kape in loparje. V frizerskem kotičku, v eni izmed igralnic, so se otroci lahko frizirali. Za nove pričeske so poskrbele: mama, prijateljica in sorodniea otrok ter vzgojiteljice. Na živ - žavu so imeli svojo stojnico tudi predstavniki Sveta staršev. Delili so letake, zbirali denarne prispevke za prizadele v poplavah. Akcija se bo nadaljevala še 00 konca meseca oktobra. Prepričani smo, da vam bo letošnji živ žav ostal v spominu. Igra in smeh otrok, prijeten klepet s prijateljico, znancem, izmenjava izkušenj o vzgoji ali kar tako, so stvari, ki ostanejo in nas povezujejo. Vsi pa si želimo dobrih medsebojnih odnosov. Veseli smo, da se starši radi odzovejo našemu povabilu in pomagajo pri zbiranju kostanja, jabolk in oblačil. Prijetno smo združili s koristnim. Zbrana sredstva bomo namenili za nakup prometnih sredstev in otrokom iz Železnikov. Prihodnjo jesen pa se zopet srečamo na KRSTNEM ŽIV-ŽAVU. Zvonka Doberšek, pomočnica ravnateljice ZAHVALA nit m v ntmmn VRTEC DOMINIK SAVIO KARITAS DOMŽALE Solidarnost v vrtcu Dominik Savio Pomoč dvema družinama iz Železnikov V vrtcu Dominik Savio že nekaj let po mesecih predstavljamo otrokom posamezne vrednote. O solidarnosti smo se pogovarjali že lansko leto. Ob septembrski poplavi, ki je povzročila veliko škode v več krajih Slovenije, pa smo se zaposleni in starši našega vrtca odzvali pozivu po denarni pomoči dvema družinama V Železnikih. Z Antonovim vrtcem iz. Železnikov sodelujemo že od samega začetka. Ko nas je vodstvo njihovega vrtca obvestilo, daje pri dveh družinah njihovih otrok voda povzročila ogromno škodo ter da bodo zbirali denar, ki bo namenjen tema dvema družinama, smo se od- zvali njihovemu povabilu po zbiranju prispevkov. Nek pregovor pravi »Kdor hitro da, dvakrat da« Zaposleni našega vrtca smo se zato odločili, da v čim krajšem času zberemo denarni prispevek in k temu povabimo tudi starše. V dveh dneh seje zbrala precejšna vsota. Denar smo osebno izročili vodji vrtca, ki gaje izročila potrebnim. V teh dneh smo dobi zahvalo iz katoliškega vrtca Železniki. To bomo obesili na vidno mesto, da nam bo v spomin, da nismo vrednoto le spoznavali, temveč smo jo ponotranjili. Ana Dollnšek Zasebni vrtec Mali Princ Na Pohorje Teden otroka se je za nekatere otroke iz Zasebnega vrtca Mali princ začel z dvodnevnim izletom na Pohorje. Na turistični kmetiji Štern »pri Kovač-niku« smo si ogledali kmetijo, hlev, krmili smo živino, uživali smo v peki kruha, obirali smo grozdje in stiskali mošt. Prav tako smo stiskali jabolka in hruške ter se sladkali z naravnimi iztisnjenimi sokovi. Zvečer smo zakurili taborni ogenj in se ob njem pogreli ter pekli kostanj in slanino. Drugi dan smo se odpravili nabirat hruške in kostanj, saj je bil že naslednji dan izbran za KOSTANJČKOV PIKNIK v našem vrtcu in smo tako nabrani kostanj prinesli s seboj v naš vrtec. Zatem smo se odpravili v Indijansko vas »Orlovo gnezdo«, kjer nas je dočakalo indijansko kosilo. Poslušali smo o življenju Indijancev, se igrali njihove igre, plesali in peli ob ognju, izdelovali nakit ter se podpisovali z ogljem na kos lesa s svojim že prej izbranim indijanskim imenom. Edvln Herman Začetek skavtskega leta Vsaka jesen je za nas nov začetek. V času. ko narava nagradi potrpežljive in tiste, ki jih poletje še ni nasitilo, se skavti vsako leto zbiramo in proslavimo novo leto. Morali bi reči staro leto. Kajti navkljub novemu začetku ne smemo pozabiti, kaj smo že dosegli, kje smo gradili, koliko smo zrasli in kam se odpravljamo v prihodnosti. To je veliko vprašanje in na le-lega bomo poiskušali odgovarjati celo prihodnje leto. Naš steg je zrasel. Število članov se je povzpelo na okoli 1(10 članov. Obilna jesenska bera. To število je možno ohranjati le z rastjo, za katero pa mora skrbeti tudi vsak zase. Dogodek začetka skavtskega leta je popestrila tema in medla svetloba bakel, ki je občasno zarisala obrise skavtov, ki so skakali čez njive, iskali pot sredi koruznega polja, označevali krtine in pri tem kazali veliko vnemo in željo, da sc podobnih srečanj, kjer se iskrita veselje in mladost, udeležijo čim večkrat. Skavti nismo zato, da nosimo rutke, ampak da nosimo živahnost duha in poiščemo skrite kotičke ter vanje posijemo z. žarkom vsakdanjega dobrega dela. Peter Zabret VASA LEKARNA - VAS CENTER ZDRAVJA. Vabimo Vas, da nas obiščete v prenovljenih prostorih Lekarne Domžale. Zmagovalci filmskega natečaja Kaj imata naše življenje in Evropa skupnega? Naše filmsko sporočilo Evropi Mladi filmski navdušenci iz Osnovne šole Kodica smo konce lanskega šolskega leta posneli kratek film za natečaj Mojc sporočilo Evropi, ki ga je razpisal Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Razmislili smo o vrednotah, ki so nam v združeni livropi všeč. To smo v filmu prikazali s prizori iz svojega vsakdana: kako sodelujemo, v čem se razlikujemo in kako se povezujemo. S filmom smo bili na natečaju uspešni: prvo mesto smo si delili s skupino primorskih študentov. 12. septembra 2007 se nas je nekaj ustvarjalcev udeležilo predvajanja filma na javni razpravi v Centru Evropa v Ljubljani, za nagrado pa sta dva naša predstavnika v začetku decembra povabljena v Bruselj. Lučka Brunec Zlata maturantka Klavdija Klavdija llčakar je obiskovala Osnovno šolo Ven-clja Perka v Domžalah. Kot pravi, je v šoli tam pridobila zelo različno predznanje, ki pa je bilo po večini precej kvalitetno in ji je pomagalo pri nadaljnjem šolanju na Gimnaziji Bežigrad. Na samo maturo se je pripravljala izjemno malo, le dan ali dva pred preizkusi, ob tem pa priznava, da učenje ni bilo potrebno, ker so jih na maturo zelo dobro pripravili že v šoli. »To, da sem postala zlata maturantka, je bilo zame veliko presenečenje,« odgovarja na vprašanje, ali je pričakovala uspeh in dodaja, da bi bila v resnici zadovoljna že samo z opravljeno maturo, saj si ni zadala prav posebno visokih ciljev. V teh dneh je že študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, in sicer smer medjezikovnega posredovanja (smer slovenščina - angleščina - francoščina) In kako bo čez deset let? »Nimam dodelane vizije svojega življenja čez 10 let. Svoja študentska leta nameravam čim bolj izkoristiti, še naprej veliko potovati, si nabrati čim več novih izkušenj in različnih pogledov na svet. Če pa vmes dokončam še izbrani študij, pa še toliko bolje.« optimistično odgovarja Klavdija, ki ji želim veliko uspeha pri študiju, ob njem pa tudi veliko prijetnih študentskih dni. Vera Vojska MCkanje V petek, 19. oktobra 2007, smo imeli v Dobu naše prvo MČkanje. Tako srno pimenovali taborniško akcijo, na kateri se z našimi najmlajšimi taborniki, medvedki in čebelicami, učimo in obnavljamo naše že pridobljeno znanje. Tokrat smo se naučili postavljati šotorko in narediti iz nje uporabne stvari kot so pelerina, nosila, šotor... Vadili pa smo tudi vozle, se pogovarjali o naravi in njenih prebivalcih ter odšli na lov za lisico. Druženje je bilo zelo prijetno, k temu pa je pripomoglo tudi lepo in sončno vreme. Udeležba je bila zelo številčna, zato upam, da se bomo na 2. MČkanju zopet srečali v enakem, številu. Stola Prvenstvo osnovnih in srednjih šol v orientacijskem teku V petek, 5. oktobra, je OŠ Domžale gostila prvenstvo osnovnih in srednjih šol v orientacijskem teku, katerega sta tehnično izvedla Orientacijski klub Polaris in taborniški Rod skalnih taborov. Tekmovanja seje udeležilo 120 tekmovalk in tekmovalcev iz 18 osnovnih in srednjih šol. Pomerili so se na štirih progah različne zahtevnosti in dolžine, ki so potekale delno po Šumberku in delno po ulicah med OŠ Domžale in Kamniško Bistrico, dolžin med 1,6 do 3,4 km. Več težav so imeli tekmovalci seveda s potmi Šumberka, a kljub vsemu je bilo le 13 takšnih, ki niso našli vseh kontrolnih točk. Po kategorijah so zmagali Jure Zmrzlikar iz Škofijske gimnazije Šentvid med srednješolci ter Barbara Pogačar iz Gimnazije Poljane med srednješolkami, najboljši osnovnošolec je bil Tilcn Pogačar iz OS Komenda - Moste, najboljša osnovnošolka pa Iva Vaner iz OŠ Tabor I iz Maribora. Najuspešnejša tekmovalca iz občine Domžale sta bila 6. uvrščena Monika Adlcr (OŠ Rodica) med osnovnošolkami in pa Martin Špendl (OŠ Preserje) med osnovnošolci. Ekipno je bila med osnovnimi šolami najuspešnejša OŠ Poljane nad Školjo Loko, med srednjimi pa Gimnazija Jurija Vege Idrija. Oboji so si s tem pridobili pravico nastopa na mednarodnem šolskem tekmova- nju spomladi na Škotskem. Ob uspešno izvedenem tekmovanju pa je navkljub zadovoljstvu vseh nastopajočih ostal grenak priokus. Tik po tekmovanju so namreč neznanci na območju Gostičcve ulice in Kamniške Bistrice kljub pojasnilu o namenu ukradli in uničili nekaj kontrolnih točk. Zastavice iz blaga smo našli razmetane, morda jih je zamikalo aluminijasto stojalo, zanesljivo pa si prav nič ne morejo pomagati z elektronskimi napravami, s katerimi so tekmovalci potrdili svojo prisotnost. Zal pa te naprave niso zelo poceni in če koga zapeče vest, jih lahko še vedno vrne v uredništvo Slamnika. Dušan Petrovič Orientacijski tek GG V petek, I9.oktobra popoldan smo se domžalski taborniki zbrali za bazenom, kjer je potekala taborniška orientacija. Vsi GG-ji so se odpravili na orientacijo, ki je potekala na novi orientacijski karti »Športni park Domžale«. V neprehodnem terenu so morali najti sedem kontrolnih točk, ki so bile postavljene na terenu. Spomnim sc tabornice, ki je slarlala prva. Prerisala je označene točke na svojo karto in že se je podala na lov za prvo točko. Najde prvo in že teče za drugo. Mora pohiteti, saj jo že lovi starejši član voda. Ker se vse dogaja tako hitro, je šla predaleč in zgrešila točko. Skupaj s članom voda nato nadaljujeta pot. Najdeta vse točke in že sledi hiter tek do cilja. Prehiti ga! Sedaj samo še čaka na vse ostale člane, da se vrnejo. Počaka še razglasitev in se odpravi domov. Reče si še: »Naslednjič moram bili boljša« in že se odpelje s kolesom, (razglasitev: I. Blaž, 2. Jan, 3. Aleks in Tjaša). MIha Karlovšek Domžalski taborniki osvojili odlično drugo mesto Republiško orientacijsko tekmovanje - ROT 2007 Tri petčlanske ekipe tabornikov iz Rodu skalnih taborov Domžale smo na najzahtevnejšem taborniškem tekmovanju dokazali, da odlično obvladamo eno najpomembnejših odlik taborništva - orientacijo v naravi. Na tridnevnem tekmovanju, kije med 28. in 30. septembrom potekalo v okolici Šentjurja pri Celju, smo se uspešno spopadli z najrazličnejšimi nalogami, ki smo jih večinoma opravili na ti. kontrolnih točkah, ki smo jih iskali na okoli 50 kilometrov dolgi poti. Po petkovem zboru 38 ekip, ki so sc udeležile letošnjega ROTa, je sledil preizkus v znanju topografije, nato smo se spopadli z vrisovanjem kontrolnih točk, večer pa smo zaključili s signalizacijo - oddajanjem sporočila z morsejevo abecedo. Sobotno jutro seje začelo zelo zgodaj, saj smo se na progo podali že kmalu po peti uri. Sledila je celodnevna orientacija, uspešno pa smo opravili tudi z vsemi zastavljenimi nalogami na progi (risanje skic, minsko polje, opis poti, test prve pomoči...). Eno najlepših doživetij na ROTu pa je gotovo prihod na prostor za bivakiranje, postavljanje bivaka ter kuhanje zasluženega golaža. Popadali smo v spalne vreče in noč v hotelu z neskončno zvezdicami je bila zopet kratka. Čakal nas je drugi dan naše poti ter nove naloge (prihod pod kotom, kroki, pregled opreme). Težki nahrbtniki, dolga proga in marsikateri žulj so nas spodbujali, da čim hitreje opravimo s še zadnjim delom poti. Tek do cilja je bil seveda samoumeven... Preživeli smo še en fantastičen vikend in pokazali. &.\ nam ne manjka taborniških znanj. Drugo lelo pa na zmago! Andrej Jare - Jaro Meta In Jure sta poskrbela za ogenj In pripravila vse sestavine za golaž. NI treba poudarjati, da je bil golaž veliko boljši kot tisti, ki ga doma skuha mama! Pohod bojne enote klana Huda Ura Tam. kjer je nešteto neokrnjenih biserov narave, tam, kjer te obdajo skalni velikani, ki jih jutranje sonce obarva z barvami ognja in ljubezni, tam, kjer se umiriš v zvokih najrazličnejših živih bitij, v zvokih vetra, ki nežno ziblje nizke bore, v šumenju vode, ki si utira ozko pol po strmini navzdol, ali pa samo mirno valovi na gladini skrivnostnih jezer, tam, kamor se umakneš pred mastnim prahom, hrupom in vsakdanjostjo... Tam, v osrčju Julijskih Alp, je našlo svoj večni počitek na tisoče vojakov, ki so se za svojo domovino bojevali na Soški fronti. V tem okolju je med letoma 1915 in 1917 nastala povsem drugačna podoba. Strelski jarki, skladišča, ambulante, zaklonišča, opazovalnice in različno orožje, predvsem pa za človeške oči preveč ranjenih, zastrupljenih in mrtvih. Smrt je bila v zraku; v obliki bomb, granat, infekcij in smrtonosnih plinov. Zato je še 90 let po vojni v gorskem svetu Posočja mogoče na.|-0/ 1. Darko KRA.INC 2K? 1,52% 2. Zmago JELINČIČ PLEMENITI 2.799 19,99% 3. Mitja GASPARI ■ 23,44% 4. Danilo TURK . ^ 22,83/» 5. Elena PEČARIČ 6. Monika PI BERE 7. Lojze PETEREE 3.282 3.197 98 63 4.350 0,45% 31.07% zultati v II. volilnem okraju. ....... unai je bilo v volilni imenik vpisanih 20.823 volivcev, po imeniku jih je glasovalo 13.3 ! odstotno udeležbo. Neveljavnih je bilo 54 glasovnic, posamezni kandidati pa so preje Rezultati v II. volilnem okraju: Sk ,92 glasov: Darko KRA.INC . Zmago JELINČIČ PLEMENITI Mitja GASPARI Danilo TURK Elena PEČARIČ Monika PI BERE Lojze PETERLE 11, kar pomeni 63-i naslednje število 183 2.157 3.720 3.614 147 61 3.369 1,38% 16,28% 28,07% 27,27% 1,11% 0,46% 25,42% Drugi krog volitev predsednika Republike Slovenije, v katerega sta se uvrstila Lojze PETERLE in Danilo TIIRK, bo II. novembra 2007. V zvezi s spremembami šolske zakonodaje poteka že dolga polemika in opozicija (Zares, LDS, SD, SNS) je pri tem vprašanju enotno nastopila proti predlaganim rešitvam. Proti je tudi velika večina stroke in socialni partnerji (aktivi staršev, ravnateljev, pedagogov, dijaška in študentska organizacija). In kaj je najbolj sporno? Gre predvsem za posledice uvedbe 100 % (torej v celoti) financiranja zasebnega šolstva. To je bilo doslej financirano 85 %. Naj poudarim, da ni nič narobe, da imamo zasebne šole, prav tako je smiselno tudi delno sofinanciranje, a logika zasebnih šol je prav v tem, da niso v celoti financirane. Takšna je tudi praksa v mnogih drugih državah. Naša skrb in pozornost je namenjena zlasti javnemu šolstvu, ki je bilo in je nesporno kvalitetno ter posledicam, ki jih ta sprememba prinaša zanj. Dejstvo je namreč, da se ob uvajanju financiranja zasebnih zavodov zmanjšujejo sredstva (s tem pa kvaliteta in standard) v javnih šolah - sredstva za njihovo delo se namreč ne povečujejo, še več, ko smo prejeli predloge proračunov za naslednji leti, smo zgroženi ugotovili, da se sredstva za šolstvo zmanjšujejo iz 4,8 na 4,1 BDP. In prav ta povezava je zaskrbljujoča. Če k temu dodamo še rešitev, da se bo javne šole financiralo »na glavo« učenca (kar pomeni pritisk na pove^ čanje števila učencev) in dejstvo, da bo za zasebnimi šolami stal še lastnik (najbrž v veliki večini primerov zlasti Cerkev, ki se ponujenega darila glede na to, da razpolaga po denacionalizaciji z mnogimi objekti, ne bo branila), ki bo lahko predpisal številne posredne oblike »šolnin« in s tem povečeval njihovo kvaliteto - potem je lahko vsakomur jasno, da bodo zasebne šole po novem v priviligiranem položaju. Predvsem pa bodo v priviligiranem položaju tisti učenci, ki bodo to lahko plačali. In adijo socialna država. Torej že znano: dobra šola bo omogočena le za bogate in nove spremembe pomenijo KONEC KVALITETNEGA IN ENAKOPRAVNEGA JAVNEGA ŠOLANJA, Ker gre pri tem za velikanske in korenite posledice, je prav, da se o tem izrečemo vsi državljani in državljanke. Cveta Zalokar Oražem poslanka Zares - Nova politika Občina Domžale ima evropsko poslanko leta 2007 na področju energetske politike Slovensko poslanko v Evropskem parlamentu, dr. Romano Jordan Cizelj, so nevladne in neprofitne organizacije sirom Evropske unije že v mesecu septembru letošnjega leta uvrstile v ožji krog kandidatov, ki so bili po njihovem mnenju najbolj uspešni in so največ prispevali k razvoju določenega področja politik, za naslov »Evropski poslanec leta na področju energetske politike«. To je bila prva in doslej edina tovrstna nominacija za kakšnega predstavnika Slovenije. Nominiranci so bili glede na področje svojega delovanja razdeljeni v devet kategorij, in sicer zaposlovanje, zdravje, razvoj, kultura, okolje, raziskave, regionalna politika pravosodje in energija. Izmed 785 evropskih poslancev, kolikor jih trenutno sedi v poslanskih klopeh, je bilo tako na podlagi izrednih dosežkov pri svojem delu, pod okriljem mesečnika »The Parlia-ment Magazine« s strani nevladnih in neprofitnih organizacij izbranih 27 kandidatov. V kategoriji »Energija« je bila med tremi nominirankami tudi dr. Romana Jordan Cizelj. Kljub temu, da so nabor najuspešnejših opravile nevladne in neprofitne organizacije, pa so o favoritih in zmagovalcih posameznih kategorij z glasovanjem odločali poslanci sami. Izbor, ki je potekal tretje leto zapored, se je s slovesno razglasitvijo zmagovalcev zaključil 9. oktobra, naziv Evropske poslanke leta 2007 za področje energije pa je prejela slovenska po- Dr. Romana Jordan Cizelj je kot prva Slovenka prejela naslov »ev-roposlanec leta 2007 na področju energetske politike«. Čestitamo! uredništvo slanka dr. Romana Jordan Cizelj. Poslanka je ob prejemu prestižnega naziva med drugim dejala: »Ker se v naslednjem mesecu pričakuje veliko dela prav na področju energetske politike, sporočam, da imam sama še veliko energije« in dodala »Priznanje, ki sem ga prejela, je tudi priznanje vsem mojim kolegom. Ko sem vstopila v Evropski parlament, so me zelo lepo sprejeli, zelo dobro smo sodelovali in podpirali drug drugega. V okolju, ki je polno energije, potem ljudi kar potegne, da z delom iz sebe iztisnejo največ, kar je možno. Energetika je v zadnjem obdobju v ospredju evropskih politik. Z njo seje evropsko povezovanje pravzaprav začelo, danes pa imamo na tem področju kar nekaj šibkih točk, zato se moramo ponovno bolj povezati. Skrbijo nas podnebne spremembe, zadostna in varna dobava energije ter nižja konkurenčnost Evropske unije. Na večino teh naših skrbi pa močno vpliva prav energetika. Veseli me. da lahko s svojim delom in razmišljanjem pripomorem k oblikovanju takšnih politik, ki bodo poiskale odgovore na odprta energetska vprašanja, ki nas pestijo danes«. Darko Rudi, Jernej Vernik Zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona Poenostavitev ter zmanjšanje članarin w Nedavno je v parlamentu potekala obravnava zgoraj navedenega zakona, kjer je na podlagi mojega amandmaja sedaj spremenjeno določilo o članarini, ki se deli v razmerju 65:35 %. Zakon je usklajen tudi z Obrtno zbornico Slovenije ter območnimi obrtnimi zbornicami, tudi domžalsko. Tako je sedaj sprejet še en zakon, na katerega spremembe se je čakalo vrsto let (poenostavitev in zmanjšanje članarin), a je odprta vprašanja ter dileme uspešno odpravila šele sedanja vladna koalicija, katere del smo tudi poslanci SDS. Glavna sprememba, ki jo prinaša predlog zakona okoli 50.000 članov Obrtne zbornice Slovenije (OZS), je torej sprememba višine in šlevila članarin, ki jih plačujejo. Po sedaj veljavnem zakonu članarino določa OZŠ in 62 območnih obrtnih zbornic (OOZ), kar pomeni, da vsak član plačuje dve članarini. Predlog zakona določa le eno članarino. To članarino pa bi si OZS in OOZ razdelile v razmerju 35 % za ()ZS in 65 % za OOZ s tem, da se to razmerje lahko spremeni v višini 5 odstotnih točk. To razmerje je določeno glede na sedanje razmerje članarine OŽS in vseh 62 OOZ, zato da se z uvedbo ene članarine ne bi poslabšal položaj območnih obrtnih zbornic. Delež članarine, ki pripada posamezni OOZ, pa bi določila skupščina OZS. Predlog zakona določa najnižji in najvišji znesek članarine (od 10 do največ 50 evrov na mesec). S predlogom zakonsko določenega limita članarine se, glede na sedanjo ureditev (članarina OZS in članarina OOZ) najnižja članarina znižuje iz 24,62 € na 10 € na mesec in sedanja najvišja članarina iz 80,54 € na 50 € mesdčno. Predlagano je, da se višina članarine določi glede na velikost podjetja člana zbornice, pri določitvi velikosti gospodarskega subjekta pa se upošteva število zaposlenih. V predlogu zakona je tudi predlagano, da bi se spremembe glede čla- zahtevana ustrezna poklicna usposobljenost (to so predvsem obrtne dejavnosti, ki lahko ogrožalo zdravje ljudi in okolje), se bo ohranilo obrtno dovo Ijcnje. Pri ostalih obrtnih dejavnostih bo dovoljenje nadomestil sklep, ki ga po uradni dolžnosti izda OZS. Za pridobitev obrtnega dovoljenja predlog zakona predlaga znižanje izobrazbene zahteve, namesto mojstrskega izpita (srednja strokovna izobrazba) bo zadosten nivo ustrezne srednje poklicne izobrazbe. S temi spremembami se pričakuje tako administrativno kot tudi materialno znižanje obremenitve obrtnikov. Predlaga pa se tudi preimenovanje OZS v Obrtno-pod-jetniško zbornico Slovenije (OPZS). Če torej na kratko povzamem: najpomembnejši cilj predloga zakona je omogočiti čim lažji vstop v obrtni del gospodarstva ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj tega pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Predlog zakona dosledno vpeljuje predvsem načelo odprave administrativnih ovir, kar pomeni dodatno zmanjšanje admi-nistriranje za gospodarske subjekte. Glede na to, da obvezni članski prispevek pomeni obremenitev članstva, se določi najnižji in najvišji znesek članarine, s čimer se bistveno poenostavlja sedanji zapleteni sistem določanja članarine. S predlogom zakona se jasneje določa tudi način in postopek določanja članarine, pri čemer je posebej treba poudariti, daje vsakemu članu zagotovljena pravna varnost, z možnostjo pritožbe zoper letno določitev njegove članarine. S predlogom zakona se nadalje jasno določa dejavnosti zbornice. Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic, ki se financirajo iz obveznega članskega prispevka. Prav tako pa se glede na uvedbo enega članskega prispevka ustrezno spreminjajo pristojnosti območnih obrtnih zbornic na tem področju. Predlog zakona uvaja tudi možnost, da oseba, ki želi pridobiti Višina članarine je predlagana v naslednji tabeli: 1. Člani, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti 10 evrov mesečno 2. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe brez zaposlenih 20 evrov mesečno 3. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo do 3 zaposlene 30 evrov mesečno 4. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo od 3 do 10 zaposlenih 40 evrov mesečno 5. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki imajo 10 in več zaposlenih 50 evrov mesečno narine začele uporabljati s 1.1.2008. Naslednja pomembna sprememba, ki jo predlog zakona predlaga, pa je, da ho vlada z uredbo določila obrtne dejavnosti, za katere ne bo potrebna določena poklicna usposobljenost. Le za obrtne dejavnosti, za katere bo obrtno dovoljenje, lahko to stori tudi preko sistema 32 enot, vstopnih točk »vem, vse na enem mestu«, s čimer bo olajšan sam postopek in način pridobitve zadevnega dovoljenja. Robert Hrovat, poslanec SDS V DZ RS VOLITVE ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE ■ stran 12 Spoštovani! Najprej bi se vam rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izrazili s podpisom pri podpori za predsedniško kandidaturo. Skozi predvolilni čas sem obiskal različne konce Slovenije in se ustavil tudi na vašem koncu. Moram pohvaliti razvojni napredek celotne regije in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Slovenci smo v svojem razvoju, zlasti odkar imamo lastno državo že veliko dosegli. Naše preteklosti se lahko spominjamo s ponosom, v prihodnost pa zremo z zaupanjem. Naše vodilo v prihodnje mora biti dinamičen ekonomski in družbeni razvoj, ki bo omogočal povečevanje ekonomske blaginje in krepitev solidarnosti v družbi. Zato se bom kot predsednik zavzemal za politiko, ki bo navdihovala slehernega državljana in sleherno državljanko Slovenije k razvoju in uporabi vseh lastnih talentov v tem velikem prizadevanju. Samo s polnim angažiranjem vseh, ki je mogoče le v pogojih polne politične svobode, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, lahko zagotovimo takšen razvoj. Predsednik mora pri tem imeti aktivno vlogo. Prispeval bom k spodbujanju podjetnosti in ustvarjalnosti, ki ju potrebujemo za nov razvojni ciklus. Ustvarjalnost moramo krepiti na vseh področjih - ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, izobraževalnem in političnem. Zavzemal se bom za spodbujanje in priznanje dosežkov vseh, ki se v Sloveniji izkazujejo z ustvarjalnostjo. Večja ustvarjalnost pa zahteva tudi boljšo izobraženost. Seveda si bom kot predsednik posebej prizadeval na tistih področjih, na katerih naša Ustava nalaga predsedniku Republike pomembne in specifične naloge. Področje obrambe in nacionalne varnosti je takšno področje in nameniti mu nameravam posebno pozornost. Kot predsednik bom izboljšal prepoznavnost in povečal ugled Slovenije. Smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi s številnimi talenti, in na to moramo biti ponosni. Želim dvigniti kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru in s po-vezovalnostjo povrniti zaupanje v slovensko politiko. Kot predsednik si bom prizadeval za krepitev človekovih pravic za vse in vsakogar, zato bom dosledno spoštoval načela pravne države. NAME SE LAHKO ZANESETE. Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 Bedne cene smo znižali za 30 % jjjjj^jjjjjjjjjjjjjjjjjjjj^ 175/70 R14 ( 175/65 R14 f 185/65 R14 i 145/65 R15 " 165/65 R15 f 185/60 R14 f 205/55 R16 i SjOULXI 155/70 R13 175/70 R13 £ 165/70 R14 £ 175/70 R14 f: 165/65 R14 7 175/65 R1 4 £ 185/65 R14 £ 185/65 R15 £ 195/65 R15 9 185/60 R14 £ 195/60 R15 ¡B 195/55 R15 8 I good/year 175/65 R14 82T 185/65 R14 86 185/65 R15 8 195/60 R15 88 205/55 R16 9 205/55 R16 911 205/55 R16 9 215/55 R16 9 TL KR1ST MONTE R1ST MONTERO 1ST MONTERO KR1ST MONTERO TL KR1ST MONTERO JFREM Wmm 3 MU KIMO SKIMO KIMO KIMO KIMO IMO S3 MS S3 S3 TL UG 7-4 MS L UG 7-* MS ft UD jMšJ -V/,ti ft UtfrLACiillf r>£ilr»it£ir^ /y .it ft UUiü ^33S«* ^^^^ 9.77Í 10.36" 11.351 10.48^ Üi/i'// '■J.'J'-J'J i * i*mi 13.62: Pri pnevm co Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. ercator Pika Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, velja do 20. 12. 2007. Seznam poslovalnic z navedeno ponudbo: »Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina Vinavska r r A\A™&r\no rv^/taA aq nn ■ ... , „ ~ a Breiiee - Tehnika TC Brežičanka, Cesta svobode 31, 07/ 495 39 50 • H,..«,.,,. M Center gradnj Hrastnik nJ^^'^ovL^^^^t^: ^ ^ ^ ^ 02/541"32-°4 ' oprema Krško, Cesta krških žrtev 143, 07/488-06-20 • L.nnrt - M Center gradnje in vrt Lenart. Gradiška 2 h t > ^ H ^ 89 40 ' " Km6tijSka gradnja Vesna, Babinska 1, 02/585 80 13 . Metlika - Gradbeni Center Metlika, Cesta XV. Brigade 29 07/3^9 1Z "^t^Sll^T 1" "TVrT no"£ " ^ 61 00 ' ^" M Tehnika in ¡8. 02/803 35 25 . Prev.ije - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4, 02/823 42 03 . Ptuj - Gradbeni Ceni SJoSS est 02/7 9 54^4 M C i J o 'V T"" ^ Z?"* -Gradben, Center SI. Bistri^^ 64 12 • Trilc - Blagovnica Tržič - Tehnika, Cankarjeva 1, 04/532 08 60 . V.I«,,,. M Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva 53 03/Mfl R7 tn . L.L m r * & °kt°brSkih *T ^ 07/331 elezniki, Na Kresu 26, 04/518 30 52 J J ^ 03/898 87 '° " M Center tehmke ln 9'adnje Žalec, Celjska 7, 03/713 65 92 • Železniki BC Ž krogu lige Si.Mobil gostili moštvo KOLEDAR PRIREDITEV SOBOTA, 3. NOVEMBER 18:00 KJE: Športni park Domžale Nogometaši Domžal bodo v 1" MIK CM Celja. SREDA, 7. NOVEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabi na etnološko predavanje in predstavitev knjige Tako so živeli in kuhali. Gostiteljica je Iva Šubelj Kramar. Vstop je prost! 19:00 KJE: Center za Mlade Domžale, Ljubljanska 59. Vabi na odprtje likovne razstave slikarke in umetnice Mateje Kozina. Vljudno vabljeni! 19:30 KJE: Gostilna pri Gašperju na Prevojah Moto klub Rokovnjači vabi člane in prijatelje na občni zbor in pred-novoletno zabavo. PETEK, 9. NOVEMBER 10:00 KJE": Knjižnica Domžale Vabijo vas na brezplačno izobraževanje Gorazda Jesiharja in Janeza Dolinska: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici. SOBOTA, 10. NOVEMBER 19:00 KJE: Hala komunalnega centru Domžale KK Helios vabi na ogledu srečanja 9. kola lige NLB. ko se bodo borili proti Vojvodini Srbijagas. NEDELJA, 11. NOVEMBER 13:00 KJE: Leseni most čez Kamniško Bistrico. Rod skalnih taborov pripravlja tekmo v orientacijskem teku. Tek bo potekal po novi karti za orientacijski tek (Šumberk, merilo 1:7.50O), dolžina proge pa znaša 1.5 km. Zbor je ob 13. uri pri lesenem mostu čez Kamniško Bistrico, kjer bo tudi start. Prijavite se lahko pol ure pred tekmovanjem. Več informacij na http://rst.rutka.net. 16:00 KJE: Kulturni dom Dob Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi na ogled predstave ZAČARANI ŠTORKLJI v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Predstava je namenjena za OTROŠKI ABONMA in izven. Dobrodošli! 19:00 KJE: Osnovna šola Domžale Dekliški pevski zbor SIRHNE vabi na letni koncert. Zborovodkinja: Petra Grkman. Klaviature: Gregor Ftičar. Bas kitara: Samo Kališnik, Kitara: Matic Smolnikar. Bobni: Domen Kern. Vstopnice bodo na voljo v predprodaii na Študentskem servisu Domžale in Študentskem servisu Kamnik ter uro pred začetkom koncerta. Lepo vabljeni v njihovo družbo! 19:00 KJE: Mladinski kulturni center Akumulator (za Ten-Tenom), Mač-kovci 80, Domžale. ss Jm MKC in Mladi Forum Domžale vabita na literarni večer, ki se bo pričel ob 19. uri. TOREK, 13. NOVEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na potopisno predavanje Iran - država na razpotju. Predavala bosta popotnika Gašper Kleč in Andrej Herakovič. Vstop je prost! SREDA, 14. NOVEMBER 19:00 KJE: HKC Domžale Vabimo vas na ogled srečanja 6. kroga lige UPC Tclemach, ko se bosta pomerila KK Helios in KK Hopsi Polzela. ►vetovalnica p* Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, kijih sami ne morejo rešiti. Lahko išete na: iili.jazbcc@czro-domzale.si ČETRTEK, 15. NOVEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na predstavitev knjige Mihe Šemerla: Čas; življenje ječa, čas v njej rabelj hudi. PETEK, 16. NOVEMBER 17:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na ogled lutkovne predstave lutkovnega gledališča TRI. Predstava M. Osojnik in N. Herlec: Polž Vladimir gre na štop. Vstopnina je 3 KUR. SOBOTA, 17. NOVEMBER 16:00 KJE: Kulturni dom Groblje turistično društvo Jarše - Rodica vabi na slikarsko razstavo »Spomini« Tatjane Žmavc. Slike bodo na ogled od nedelje IX. novembra do 25. novembra 2007 od 9. - 12. in od 16. - 19. ure. 17:00 KJE: Študentski klub Domžale Za tiste, ki bi se radi naučili kakšnih novih spretnosti, bo v ŠKDjevi učilnici v Domžalah ob 17ih organizirana sobotna popoldanska delavnica, kjer se boste vsi željni novih znanj naučili osnov mešanja prvovrstnih koktejlov. Koktejlijada delavnica potekala pod vodstvom priznanega mešalca koktejlov; vse sestavine, pripomočke in super vzdušje boste dobili za le 8 EUR (elani ŠKDja), vsi ostali pa dobite isto za 12 EUR. 19:00 KJE: IIKC Domžale Vabimo vas na ogled 10. krogd košarkarske lige NLB, ko se bosta srečala Helios Domžale in Zadar. NEDELJA, 18. NOVEMBER 20:00 KJE: Dvorana komunalnega centra Domžale Vabimo vas na borilni spektakel WFC, ko se bodo pomerili najbolši borci v tehniki MMA in THAI BOXING na svetu. Na reviji borb v kombinirani veščini MMA in THAI BOXING se bodo predstavili najboljši borci, med njimi Rodney Faverus in Jean Francois Leno-gue ter Slovenca Bojan Kosednar in Danijel Marhold. Posebni gost dogodka bo svetovni znani borec v MMA tehniki Cheick Kongo. VSTOP: vstopnice po 19,90 EUR in 39,90 EUR na prodaj na vseh Petrolovih servisih in prodajnih mestih Eventima. Več informacij je na voljo na: www.wfc.si. PONEDELJEK, 19. NOVEMBER 19:00 KJE: Center za mlade Domžale Vabimo vas v šolo za starševstvo. Pet jezikov ljubezni. Ljudje izražamo in sprejemamo ljubezen na različne načine. Tokratna delavnica bo namenjena prepoznavanju partnerjevega jezika ljubezni. Vljudno vabljeni. TOREK, 20. NOVEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Planinsko društvo Domžale vabi na Gorniški večer z dr. Stankom Klinarjem na temo Sto slovenskih vrhov. Z njim se bo pogovarjal Borut Peršolja. Vstopnine ni. ČETRTEK, 22. NOVEMBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na predstavitev knjige Marijana Cilarja: Pcr aspera ad astra - Temelji življenja. Vstop je prost. 19:00 KJE: Center za mlade Domžale. Vabimo vas na potopisno predavanje o Libiji. Predavanje bo vodil Milan Jazbec. Vljudno vabljeni! 20:00 KJE: Mladinski kulturni eenter Domžale (za Ten-Tenom), Mač-kovci 80. Vabimo vas na potopisno predavanja na temo I limalaja. DobrodoSli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Vedno se bomo oglasili na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete pa nam lahko na e-mail: info@czm-domzak.iii Društva in organizacije! Tudi vi lahko svoje dogodke objavite v koledarju prireditev v občini Domžale. Vse, kar morate storiti je, da nam na naš elektronski ali poštni naslov pošljete datum, uro, kraj in kaj se bo dogajalo. Naj ne mine dan brez knjige Založba Učila je izdala izjemno knjigo, ki predstavlja galerijo usod, želja, hrepenenj in upanj v času druge svetovne voljne v Franciji, z naslovom FRANCOSKA SUITA, avtorice Irčne Nemirovskv. Knjiga na uvodnih straneh predstavi pretresljivo življenjsko usodo avtorice. Pisateljica, ki je bila že pred drugo svetovno vojno zelo priljubljena, je bila zaradi judovskega rodu kmalu po začetku vojne internirana v taborišče smrti. Kljub mnogim naprezanjem in izjemni prizadevnosti moža, da bi rešil svojo ženo iz taborišča, saj seje ponudil celo, da jo zamenja, se je sled za njo povsem izgubila. Soprog jo je še dolgo časa potem, ko ni bila več med živimi, poskušali rešiti iz objema smrti in nazadnje postal tudi sam žrtev. Nacistična mašinerija je svojo krutost do Judov začela izvajati takoj po vdoru v Francijo. Irčne Nčmirovskv, potomka buržoazne rodbine bogatih bankirjev iz Ukrajine, je v Francijo pribežala v času oktobrske revolucije, je bila leta 1942 usmrčena. Njeno izjemno delo pa jo je preživelo. Gosto pisano besedilo, shranjeno v tankih zveščičih. sta ohranili pred uničenjem njeni hčerki. Pisateljica je snovala obsežno sago o usodi različnih družbenih slojev v času vojnega nasilja. Ena izmed hčeraje besedilo po vojni pretipkala in luč sveta je zagledalo pred nekaj leti. Zanj je pisateljica dobila posmrtno nagrado. V prvem delu z naslovom Junijska nevihta (drugih dveh žal nikoli ni napisala) pred nami zaživijo osebe, ki so si različne tako po usodi kot po stanu, premoženju, nagnjenjih in moralnih normah. To je zgodba ljudi, ki v času vkorakanja nacistov bežijo iz mesta na deželo, kjer iščejo mir in upanje. A vojna jim hiti tik za petami. In v vojni so ljudje drugačni kot v miru. Takrat ima ceno hrana, ki se jo brezobzirno jemlje in krade, ceno ima bencin, po katerem hlastajo bežeči ljudje, ponižane sirote postanejo nasilne in začnejo moriti, sorodniki v paničnem begu pozabljajo na najbližje, matere hrepenijo po vesteh o svojih sinovih, žene čakajo može, ljudje si niso vedno pripravljeni pomagati, ampak si celo lažejo in škodujejo drug drugemu. To je slika vojne in ljudi v tem času, ki izgubljajo podobo človečnosti in dobivajo nove obraze. Nekateri knjigo primerjajo celo z delom Vojna in mir. Vsekakor je ne spreglejte, posrkala vas bo vase, kot je mene. Tudi knjiga ŽENSKE V BERLINU, ki je avtorica ni podpisala s svojim imenom, ampak se je zastrla z Anonimo, je vredna vse pozornosti. Gre za dnevnik, ki je nastajal izpod peresa mlade ženske v Berlinu v času 20. aprila do 22. junija 1945, ko so v mesto vdirali Rusi in je padel nacizem. Rusi so si nemške ženske vzeli kot vojni plen, vdirali so v hiše in jih posiljevali. Koliko je bilo posilstev v tem času, ne bomo izvedeli nikoli, avtorica pa nam je s svojim tenkočutnim peresom prikazala čas, ki ga doslej nismo poznali in skoraj ne vedeli zanj, saj je bila ta tema dolga leta tabu. To so bili najstrašnejši trenutki za mlade in starejše Berlinčanke, ki so same v razrušenih stanovanjih, prezeble, lačne in izmučene čakale na strašno usodo, ki jih je doletela. To delo izžareva izjemen pogum, saj je avtorica spregovorila odkrito, bre/. lažne morale o trenutkih, ki so bili za ženske najhujši. To je bil čas, ko so ženske preživele le, če so se vdale, če so posiljevalce sprejele v svoje postelje, za svojo mizo, se naslonile nanje in v njih iskale celo svojo zaščito. Knjiga odpira mnogo vprašanj, razkriva bolečino in trpljenja, da je ne pozabimo, ko jo odložimo. Knjigo je izdala založba Slovenska matica. Tatjana Kokalj Domžalčanka Katja Majhenič o letu, ko je bila lepa soseda Nikoli ne razočaraj samega sebe V začetku letošnjega leta smo veliko pisali o uspešnih in lepih domžalskih dekletih, med katerimi je bila tudi Lepa soseda 2006 - Katja Majhenič, ki se v začetku novembra poslavlja od svojega naslova. Mlado dekle je tudi po letu dni velike pozornosti ostala preprosta in prijetna sogovornica, ki se bo leta Lepe sosede rada spominjala, posebej bo ohranila lepa spomine. Ob tem pa ve, da je njena življenjska pot odvisna od nje same, predvsem poudarja kariero in družino, ki ji bo namenila posebno pozornost. Preberite, kaj sama pravi o tem, ali je Katja Mahjenič drugačna kot pred letom dni. Ne! Sem pa še bolj dozorela na določenih področjih, ki jih prej nisem tako dobro poznala. Povabljena sem bila na veliko radijev (le Radio Hit me ni povabil!), dobila sem nove izkušnje z nastopanjem pred kamero -vse to je drugačen svet od realnosti, vendar lahko zatrdim, da sem ostala na trdnih tleh. Je bilo leto takšno, kot ste ga pričakovali? Leto je minilo prehitro. Nikoli si ne bi mislila, da bom doživela toliko stvari. Poleg vseh obveznosti, ki sem jih imela že prej (služba, študij), mi prav veliko časa ni ostalo. Prve pol leta je bilo zelo naporno, bilo je mnogo prireditev, modnih revij in raznih slikanj, vendar imam na to leto predvsem lepe spomine. Potem ne bo težko izbrati najlepšega dogodka. Težko bi se odločila samo za enega. Dogodkov je bilo veliko, mogoče mi je najbolj v spominu ostal obisk Gardalanda z otroki iz Mladinskega doma Malči Beličeve. S pomočjo turistične agencije Glpbtour je v Gardaland odšlo 60 otrok in tako se jim je izpolnila skrita želja. Nam lahko poveste več o o tem? Vedno sem želela nekomu pomagati in s pomočjo naziva mi je to tudi uspelo. Res je, da ta projekt ni bil javno izpostavljen, vendar sem kljub temu dobila dovolj sponzorjev, da mi je uspelo izpeljati določene aktivnosti. Za projekt sem se odločila sama, pomagali pa so mi tudi prijatelji iz Dnevnika. V Domu je 60 otrok, razdeljeni so v šest skupin in vsaka si je lahko izbrala neko popoldansko aktivnost, ki si jo je želela preživeti z mano. Želje so bile različne, od vožnje z gokartom, plavanje v Atlantisu, učenje Mčcnja, plesna ura hip-hopa, ogled tiskarne, obisk gledališča,..., tri skupine še niso prišle na vrsto, ostale pa že. V pismih so napisali, da si tudi zelo želijo obiskati Gardaland in na koncu mi je le uspelo dobiti sponzorja, ki jim je to željo uresničil. Nepozaben spomin, tudi zame. Katera pozitvna oz. negativna izkušnja se je Lepi sosedi 2006 najbolj vpisala v spomin? Definitivno drži dejstvo, da so ti z nazivom odprta določena vrata, ki ti drugače niso. Že pri iskanju sponzorjev mi je bilo lažje, ker so bili ljudje pripravljeni pomagati Lepi sosedi 2006 in ne Katji Majhenič (brez naziva bi do sponzorjev težje prišla).Tudi kakšna negativna izkušnja bi se našla, vendar je na te treba pozabiti in iti naprej, čeprav je včasih težko. Treba je misliti na pozitivne stvari, ki pa jih je bilo veliko. Je prihodnost Lepe sosede 2006 povezana z lepoto, manekenstvom, morda še s kakšnim tekmovanjem? Se naprej se bom ukvarjala z manekenstvom, več bi želela delati kot fotomodel. S tekmovanji sem zaključila, uspelo mi je zmagati in sedaj grem novim zmagam naproti, s tem mislim na kariero in družino. Če bi lahko, bi se še enkrat odločili za sodelovanje pri izbiri Lepe sosede? To pa zanesljivo. Doživela sem res veliko lepih stvari, spoznala nove ljudi, dobila nove izkušnje,... Nauk, ki ga je prineslo leto Lepe sosede 2006? Nikoli ne razočaraj samega sebe! S tem mislim, da delaj le tisto, kar čutiš in misliš, daje prav, in ne kar pravijo drugi. Res je, da tako lahko marsikaj izgubiš, vendar pa ostaneš zvest sebi! Kar je najpomembnejše! Sc kakšen nasvet za dekleta, ki jih lepotna tekmovanja zanimajo? Dekleta, ki jih zanima lepotno tekmovanje za Lepo sosedo, si več o tekmovanju lahko preberejo na moji spletni strani www.lepa-soseda.si ali pa mi pišejo na naslov: katja. lepasoseda()6(r/)gmail.com. Vesela bom njihove pošte. Hvala, Katja, in naj tc lepi spomini iz leta I,epe sosede 2006 spremljajo vse življenje! Vera Vojska Bodoči znanstvenik s področja mikrobiologije Lenart Girandon, univ. dipl. mikrobiolog Lenarta Girandona ste v Slamniku že lahko spoznali, saj smo ga predstavili kot uspešnega študenta mikrobiologije, ki je leto dni študiral na Švedskem ter se ukvarjal z encimi. Rezultat projekta je opis novega rastlinskega encima v rastlinski celici in njegovo vlogo pri sintezi gradnikov DNK. Podroben znanstveni prikaz njegovih rezultatov čaka na objavo v enem od tujih strokovnih časopisov, vsebino projekta pa je predstavil tudi v diplomski nalogi, s katero je z odliko diplomiral. Njegova mentorja, prof. dr. Ines Mandič Mulec in prof. dr. Jure Piškur sta bila z njegovim delom in rezultati zelo zadovoljna. V svoji diplomski nalogi je novi encim opisal, posebej je predstavil njegove lastnosti in obnašanje, še zlasti pa ga je zanimalo, kako hitro encim deluje in kakšna je njegova uporabnost v modemi medicini. Praktični del jc_ opravi I v najsodobnejšem laboratoriju na Švedskem. Lcnartova naloga je le prvi korak pri spoznavanju encima in njegove uporabe v praksi. Rezultati so prinesli nova spoznanja, ki porajajo nova vprašanja. In kakšna je uporabnost njegove diplomske naloge? »Velika, encim bi lahko uporabili pri zdravljenju raka. V prvi fazi moramo encim vstaviti v rakavo celico. Nato dodamo neaktivno zdravilo, ki ga encim aktivira in s tem uniči celico. Gre za tarčno uničevanje rakavih celic. Encim pa bi lahko seveda uporabili še v druge, bolj biotehnološke namene«, pravi mladi raziskovalec. Na vprašanje, zakaj gaje pritegnil prav ta projekt, odgovarja: »Projekt me je pritegnil predvsem zato, ker je uporaben v praksi. Z veseljem sem na projektu delal ter se veselil že najmanjših uspehov, predvsem pa končnega rezultata.« In kako naprej? »Vpisan sem na podiplomski študij biome-dicine. Po »bolonjskem« načinu študija naj bi doktoriral v treh letih, vendar se bojim, da bo to težko, saj je objavljanje strokovnih člankov v uveljavljenih mednarodnih revijah precej zahtevno. Raziskave bom opravljal v biotehnološkem podjetju Edu- cell na področju, kjer z raziskavami pomagajo pri poškodbah različnih tkiv. Tako iz kolena vzamejo hrustanec, ga razmnožijo in vzgojijo ter vstavijo nazaj na poškodovano mesto. Prepričan sem, da nas tu čaka še veliko dela, pa tudi veliko dobrih rešitev za odpravo posledic poškodb. Poleg tega se ukvarjajo tudi z raziskavami na področju zarodnih celic. Prav to področje pa mene najbolj zanima in bo tudi moja tema za doktorsko nalogo.« Je to tvoja dolgoročna delovna usmeritev? »Da, področje humane genetike in zarodnih celic je usmeritev, ki sem si jo izbral že na začetku študija, vendar je pot do tja dolga. To je danes zelo perspektivno področje, kjer je še veliko skrivnosti, zato sem zelo vesel, da sem dobil možnost za delo na tem področju.« odgovarja Lenart, ki želi vse te skrivnosti čim prej odkriti in z njimi pomagati v medicini. Se zadnje moje vprašanje: »Ali ob teh kar malce skrivnostnih študijah ostane še kaj prostega časa?« »Malo, vendar poskušam tistega izkoristiti kar najbolj kvalitetno. V glavnem z bratom, študentom arhitekture, deskava na vodi in snegu, igrava in-line hokej in sva skavtska voditelja, s punco p:i pridno obiskujeva plesni tečaj,« pravi Lenart, ki mu tudi v prihodnje želim veliko znanstvenih uspehov. Vera Vojska Kiparska razstava v Galeriji Beseda Domžale Jože Tönig: Reciklart Domžalska Galerija Beseda je 10. oktobra 2007 gostila domžalskega akademskega kiparja, ki deluje na različnih likovnih področjih - v prvi vrsti je kipar, nato grafik, slikar, risar, restav-rator in konservator, ki na svoje likovno delo vselej gleda celotno ter mu dodaja simbolično vsebino in fantazijski pridih. Otvoritev razstave z naslovom Reciklart je potekala v prijetnem vzdušju, za kar je poskrbel bogati kulturni program, predvsem pa so prostor galerije zaznamovale zanimive kiparjeve skulpture, izdelane iz odpadnih materialov. Tonigova razstava nosi pomenljiv naslov, ker so avtorjevi kipi večjih dimenzij izdelani v posebni tehniki. Oblikovane so iz odpadnih materialov, natančneje iz zavrženih plastenk, ki kiparju omogočajo zanimive forme in krivine, idealne za oblikovanje fantazijskih podob. Oblikovano plastiko obleče v belo obleko iz blaga ali papirja, ki hkrati daje skulpturi specifično reliefno površino in podlago za nanašanje barve. Če bi kiparja Jožeta Tdniga na prvi pogled uvrstili med značilne predstavnike male plastike na Slovenskem, bi ga ocenili prehitro, Namreč, vsako leto nas preseneča s plastikami večjih dimenzij, ki jim z živimi barvami dodaja poudarjeno skulpturalnost reliefne površine. »Opazovalec«. »Divji ples terorizma«. »Dialogi« so le delček izjemno domiselne vsebinske in likovne zasnove; so nekakšni stroji avtorjeve domišljije, ki se pred nami kažejo kot veličastne abstraktne podobe ali bolje rečeno objekti, povzeti po starodavnih božanstvih in drugih fantazijskih bitjih. V tem smislu moramo brati tudi njegov odnos do materialov, ki je izredno eksperimentalen, v nenehnem raziskovanju kiparskih materialov in načinov oblikovanja ter v značilnem, tudi mobilnem poseganju v prostor. Veliko število razstav v kratkem času gotovo priča o velikem valu avtorjeve ustvarjalnosti, saj je sedanja razstava v Galeriji Beseda letos že tretja. Najprej je spomladi na vrtu ljubljanske Galerije ZDSLU Jože Tonlg, Soočanja, 2007, patlnl-ran poliester, višina 210 cm razstavil kiparske postavitve na prostem iz cikla Štirje letni časi na Vrtu / Pomlad 2007, ki so pravzaprav nadaljevanje cikla velikih skulptur iz odpadnih materialov. Nato se je pred kratkim, v septembru, udeležil kiparske razstave v ljubljanski Mestni hiši, kjer so bila razstavljena kiparska dela na temo Javni kipi. Vsakoletnih kiparskih razstav, ki jih organizira slovenski Zavod za kiparstvo, se je Jože Tonig udeležil že večkrat. Letos je na njej sodelovalo rekordno število kiparjev, katerih velik delež so zastopali tudi drugi domžalski kiparji. Jože Tonig pa se je na razstavo uvrstil s serijo treh kipov, za katero je pripravil tudi skice za lažjo predstavo postavitve v prostor ter male verzije samih javnih kipov. Današnja sodobna umetnost (in z njo tudi kiparstvo) je zrcalo umetnikovih poglabljanj in vprašanj o aktualni problematiki današnjega sveta in družbe - pa naj bo to politične, globalne ali intimne narave. Nova umetnost je brezmejna, še več, sodobna umetnost omejitve dobesedno odklanja in zavrača. Danes je klasičnega kiparstva vse manj, saj so v ospredje stopile razne inovacije, novi materiali, razmišljanje o samem pojmu kiparstva kot medija. Čeprav se zdi, da je ob navalu modernih umetniških zvrsti in novih načinov oblikovanja pot klasične umetnosti že končana, se potovanje šele začenja - tudi Tonigova zadnja dela pričajo o veliki meri umetniške zrelosti in izkušenosti, ki znova in znova išče nove poti izražanja. Njegovi kipi simbolično sprožajo spoštljivi odnos do tistega, kar je in bo zgodovina vedno pričala - o starem vidiku kiparstva, ki že stoletja neprekinjeno odkriva lastno identiteto; identiteto, ki vztrajno išče nove kriterije in smisle v današnjem svetu. Katarina Rus Krušelj Likovna razstava v Galeriji Domžale Zdenko in Ištvan 1st Huzjan Prvo odprtje razstave likovnih del nove sezone 2007/2008 v Galeriji Domžale je zaznamovala zanimiva predstavitev sinteze slikarskega dela dveh generacijsko oddaljenih, a hkrati zelo povezanih avtorjev, saj sta razstavljala oče Zdenko in sin Ištvan Išt Huzjan iz Ljubljane. Zdenko Huzjan je že priznani akademski slikar in pedagog, ki na slovenski umetniški sceni deluje več kot trideset let, medtem ko sin Išt Huzjan šele vstopa v svet umetnosti, saj je pred kratkim prejel naziv akademskega slikarja. Zaradi izjemno intimne in simbolične pripovedi slik so akademskega slikarja Zdenka Ihizjana umetnostni kritiki uvrščali med značilne predstavnike postmodernistov, ustvarjalcev ti. nove podobe, avtopoetikov in intimistov v slovenski umetnosti. Slikarji Janez, Bernik, Zdenko Maru-šič, Metka Krašovec itd. ter navsezadnje Zdenko Huzjan so umetniki, ki jim je v dolgoletnem umetniškem iskanju uspelo izumiti svoje izvirne podobe ter jih povezali v izrazito osebne celote. ITuzjanove slike pre- 9. december 2007 ob 18. uri - hala Komunalnega centra Domžale Predstavitev novega CD Eve Cerne - Sanje Mlada pevka Eva Črne doživlja sanjsko pevsko kariero, katere odmev najdete na njenem novem CD, ki ga je naslovila SANJE. Na njej boste našli njene zmagovite skladbe, kot so: Čudeži smehljaja /, Etne 2007, pa zmagovalko občinstva s Slovenske popevke 2007, Pomlad v mestu, pa tudi kdaj, če ne zdaj, ki ji jo je prinesla zmaga v bitki talentov. Novi CD bo skupaj s prijatelji predstavila v petek, 9. decembra 2007, ob 18. tiri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Dobrodošli! veva izrazito ekspresivno občutje, tesnoba, njegovi vsebinski poudarki temeljijo na zavedanju človeške minljivosti, rojstva in smrti. Zdenko Huzjan je izrazit (iguralik in figura ima velik pomen v njegovem opusu. Kkspresivno občutene male podobe v brezmejnem prostoru so njegov inštrument, s katerim nas nagovarja in hkrati dopušča, da vanje vnašamo lastne interpretacije in občutke, ki so izzvani ob gledanju njegovih slik. Gotovo seje Zdenko Huzjan v štiridesetih letih ustvarjanja izoblikoval v samosvojo, razpoznavno umetniško osebo, ki mu kljub popolnoma abstraktnim (nefiguralnim) tendencam v sodobni umetnosti za svoj prikaz, subjektivnega dojemanja človeka in njegove biti najbolj služi ravno figura, ki se v njegovem dolgoletnem ciklu pojavlja enako intenzivno. Za mlado generacijo slovenskih umetnikov, mod katere spada Ištvan Išt Huzjan, jc značilen drugačen pogled na prostor in čas, ki ga delijo s starejšimi generacijami umetnikov. Mladim mojstrom je uspelo povezovati klasične vsebine in medije z novimi, sodobnimi pomeni, zlasti pa so uspešni v promociji svojih idej. Išt deluje na različnih umetniških področjih: je član galerije Ganeš Pratt v Ljubljani, skupaj z Jaso Mrevljetom tvori umetniški kolektiv Black Star Produktion, ustanovil je tudi lastno knjižno založniško hišo 2Ist Century Books, v letu 2008 pa začenja umetniško rezidenco v Amsterdamu na Nizozemskem. Ištovi projekti so moderne, konceptualistično naravnane zamisli in na podoben način so oblikovana tudi razstavljena dela v Galeriji Domžale. Ob vsej kompleksnosti sodobnega dojemanja likovnosti, ki je umetniku umljiva, se v svoji pripovednosti naslanja na dediščino klasičnega slikarstva oziroma klasične likovne umetnosti - na črto in risbo. Tu ne govorimo o klasični risbi kot glavnem likovnem elementu, temveč o novem pristopu dojemanja otroške risbe in pisave kot izvirnem načinu izražanja. Ištvanova nedoločljiva otroška risba je pravzaprav koncept zavestnega ponavljanja in kopiranje lastnih risb iz otroštva. V ciklu risb z naslovom »A short story about the beginning of the vvord« lahko poiščemo povezavo z očetom kot pedagogom, ko je narava njegovega pedagoškega dela zahtevala preučevanje psihologije otroške risbe, je v ta namen spodbujal sinovo ustvarjanje risb in jih shranil. Sedaj so zavestni del Ištvanovega ustvarjalnega procesa. Pri Ištvanovem umetniškem delu ne gre toliko za težnjo po prikazovanju lastne bivanjske izkušnje življenja v sodobnem, urbanem svetu, temveč je veliko bolj subjektivno naravnano. Ištvanova zgodba o začetku besede je prav tako osebna pripoved kot očetova, ker prihaja iz notranjosti, iz njegovega spomina. Na ta način se oba avtorja dotakneta sorodnega izkustva, kot poroča Nadja Gnamuš v svoji oceni njunega umetniškega dela, v katerem osebno in intimno prehajata v arhetipski izraz ter poka-žeta, kako se pravzaprav oba vidika v zavesti prekrivata in združujeta. Katarina Rus Krušelj Japonsko petje v Domžalah V začetku oktobra 2007 so v Domžalah gostovale japonske pevke zbora Sakura ali »Ceš-njev cvet« iz Švedske. Nastopile so v Upokojenskem domu v Domžalah. Vokalna skupina japonskih pevk je prišla v Slovenijo s posredovanjem slovenskege kiparja in grafika Jožeta Stražarja Kiyohara, ki prihaja iz Škocjana pri Domžalah, a že štirideset let živi in ustvarja v Stockholmu na Švedskem. Skupaj z ženo Sumiko Kivohara, ki je tudi umetnica in prihaja iz Japonske, so pripravili nekaj dobrodelnih koncertov po celi Sloveniji. Umetnika Jože Stražar in njegova žena Sumiko Kiyohara pa sta se v istem času predstavila s skupno razstavo »Trije svetovi narave« v Mestni galeriji Šoštanj, ki je bila posvečena 3fJ0-letnici švedskega naravoslovca Carla von Linneja. Katarina Rus Krušelj 24. november - hala Komunalnega centra Domžale Gala koncert citrarke Tanje Zaje Zupan Ob 15-letnici uspešnega glasbenega ustvarjanja, ki jo uvršča med najboljše slovenske citrarke, pripravlja TANJA ZAJC ZUPAN v soboto, 24. novembra 2007, v hali Komunalnega centra v Domžalah GALA KONCERT. Na njem bo predstavila tudi svojo novo zgoščenko KO MI REČEŠ, DA ME LJUBIŠ. Ob Tanji bodo nastopili: Eva Čeme, Alenka Gotar, PopVdekl, Jasna Zlo-kič, Ivan Hudnik, Nataša Mihclič, Anja Burnik, Ansambel Zupan, Anika I lorval, I Icrvin Jakončič, Margarila Štoviček ter mlada pevka z Rov, Vesna Kociper. Program bo povezoval Roman Končar. Dobrodošli mesečni koledar 2007 NOVEMBER petek, 9. november ponedeljek, 12. november torek, 13. november ponedeljek, 26. november ob 20:00 Mestno gledališče ljubljansko Denise Chalem: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje drama režija: Ira Ratej; igrajo: Mirjam Korbar Žlajpah, Jana Zupančič in Maja Boh Ženski iz različnih družbenih okolij in generacij si v tesni jetniški celici delita nekaj kvadratnih metrov. Najprej se sovražita, potem pa med pretresljivo, a tudi humorno in toplo zgodbo o njunih življenjskih usodah, postaneta prijateljici. sreda, 14. november ob 19:00 Dobrodelni koncert za žrtve poplav nastopajo učenci in učitelji glasbene šole Domžale v pomoč kolegom glasbene šole Škofja Loka / oddelek Železniki, koncert sobota, 17. november ob 10:00 Škuc gledališče Hans Christian Andersen: Kraljična na zrnu graha igrana otroška predstava Kraljevič neuspešno išče ženo, medtem ko očeta Kralja že močno žuli krona. V neki nevihtni noči pa na grajska vrata potrka premočena deklica, ki pravi, da je kraljična. Kraljica ji pod cel kup žimnic položi zrno graha. Tako bo ugotovila, če je kraljična res prava. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. sobota, 17. november ob 19:30 Domžalski komorni zbor koncert ob 20. obletnici zbora torek, 20. november ob 20:00 Klavirski trio Ars Musica Jerneja Grebenšek klavir Mojca Menoni Sikur violina Martin Sikur violončelo koncert Program:Ludwig van Beethoven, Ernest Bloch, Johannes Brahms Trio Ars Musica je nastal pred tremi leti in kljub kratki skupni poti zelo hitro požel prve uspehe. Vsi trije člani so izkušeni komorni glasbeniki, ki so jim skupni ljubezen do detajlov, občutek za razpoloženja in veselje do odkrivanja v glasbi. Učenci in študenti glasbenih šol imajo pri nakupu vstopnic 50% popusta. 0 »Kotna »trpjka fi ■■ V GALERIJI DOMŽALE četrtek, 22. november ob 20:00 JAZZ v galeriji Jan Gregorka kvartert Gregor Kožar saksofon Marko Petrušič klavir Jan Gregorka kontrabas Anže Žurbi bobni Jan Gregorka seje najprej učil klarinet. Bas kitaro se je začel učiti pri 15 letih pod vodstvom Ladislava Rebreka, kasneje pa Aleša Avblja, ki sta tudi najbolj zaslužna, da seje vpisal na študij jazza v Celovcu. V tistem času seje začel učiti tudi kontrabas, kije kmalu postal njegov glavni instrument. Tokrat se predstavlja s svojim kvartetom. VSTOP NA KONCERTE CIKLA "JAZZ V GALERIJI" JE BREZPLAČEN. četrtek, 29. november ob 20:00 Pandit Suresh Talvvalkar koncert indijske klasične glasbe Mojster Suresh Talwalkar je pandit, kar predstavlja najvišji nivo glasbenika v Indiji. Suresh je eden največji! indijskih mojstrov ritma in velja za enega od najboljših igralcev na table, najbolj značilno in razpoznavno indijsko tolkalo. petek, 30. november ob 20:00 Pernarčič&Pernarčič Greva se Ježka, kabaret/muzakl režija: Tijana Zinajic, pojeta in igrata: Vesna Pernarčič Žunič in Matija Vastl klavirska spremljava: Joži Šalej Q .»s Kulturni dom Franca Bernika Domiali' _:_ informacije: (01) 722 50 50 ¡nío(y/)k(l-(loitizalt\s¡ www.k(l-(Jomz;ilf'.si M1B© Banka Domžale Likovna razstava v Centru za mlade Domžale Simon Jugovic Fink: Akvareli V Centru za mlade v Domžalah (v prostorih Domžalskega doma) do 5. novembra 2007 razstavlja akademski slikar Simon Jugovic Fink iz Trzina, ki deluje predvsem na domžalskem območju, saj ima tu svoj atelje. Tokrat se domžalski publiki predstavlja z akvareli bolj ali manj abstraktnih krajin, ki so ga spremljale ob letošnjih obiskih likovnih kolonij. Simon Jugovic Fink se likovnega ustvarjanja loteva premišljeno, saj so kljub izbranemu tradicionalnemu motivu krajine njegove slike sveže, atraktivne in predvsem dvodimenzionalne podobe, ki cenijo primarni stik roke s slikarskim platnom. Gre za poenostavljeno slikarstvo, ker po eni strani zavrača prostorski iluzionizem, sprejema dvodimenzionalnost, slika z lisami ali razčlenje-. nimi ploskovnimi površinami ter uporablja čiste, ugla- šene barve, kijih ne meša, temveč jih postavlja eno ob drugo. Ob barvi, kije pravzaprav avtorjevo simbolično izpovedno sredstvo, pa sta tudi črta in risba primarna elementa, s katerima sliko likovno gradi in ji podaja dokončno obliko. Lahko bi rekli, da je avtorjev zapis vidnega sveta hkrati pikturalen in skripturalen. Finkove krajine so zapfsi njegovih notranjih iskanj, so interpretacije lastnega sveta, katerega pozitivna naravnanost in temperament se enači z uporabljeno pisano paleto barv. Vanje vnaša tudi pesniško liriko, svoje verze ali metafore, ki govorijo o življenjski izkušnji in resnici. Kljub realnemu izkustvu posameznih naslikanih pokrajin pa so nekatere izrazito umišljene in domišljene. V krajine vstavlja tudi človeške figurice, marsikatera razstavljena akvarelna krajina pa v nas izzove spomin na ženske akte - sam pravi, da v svojem slikarskem gledanju dostikrat naravo enači z lepoto ženskega golega telesa kot sad narave same. V Finkovem vsebinskem in tehničnem slikarskem eksperimentiranju lahko brez dvoma zasledimo nadaljevanje likovne ideje oziroma iskanje osebne umetniške izraznosti. Lotil seje tudi barvnih portretov, ki mu pomenijo izziv spoznavanja in vrednotenja notranje stvarnosti posameznika. Njegovi zadnji barvni avtoportreti izražajo specifično tehnično znanje in vsebinsko izražanje v duhovni kompleksnosti modernega človeka, njegovih občutkov in idej. Zdi se, da ga bo v nadaljnjih ciklih še vedno spremljala barva, ki je postala glavni adut njegovega prepoznavnega slikarskega jezika. Katarina Rus Krušelj Otroški abonma KD Jožef Virk Dob Od kod si kruhek Kulturni dom na Močilniku je bil v nedeljo, 21. oktobra, zaseden do zadnjega sedeža. Kot drugo predstavo letošnjega otroškega abonmaja je Kulturno društvo Jožef Virk Dob pripravilo gostovanje gledališča Unikat s pravim muziklom Od kod si kruhek. Po tradicionalnem ogrevanju prstkov smo, lahko bi rekli, kar zaigrali prijetno predstavo o iskanju pravega lastnika v žemljici najdenega prstana ter se na poti do njegovega lastnika srečali s trgovcem, pekom, mlinarjem in kmetom, predvsem pa spoznali, kako lahko spe-čemo kruh. Otroci so vso predstavo sodelovali z igralci, jih spodbujali, opozarjali na nevarnosti ter bili veseli srečnega konca, ob katerem so skupaj zapeli, da . . . čisto vse, kar imaš, je le-to, kar drugemu daš, prav nihče pa tudi ni pozabil, da so voda, moka, sok in kvas potrebni, če hočeš speči kruh. Otroški abonma ŽIV ŽAV, s katerim Kulturno društvo Jožef Virk Dob že vrsto let razveseljuje, hkrati pa vzga- ja svojo mlado gledališko publiko, gre naprej. 11. novembra 2007, ob 16. uri v Kulturnem domu Dob vse, ki imajo abonma, pa tudi vse druge ljubitelje otroških predstav pričakujeta ZAČARANI ŠTORKLJI v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Dobrodošli! Kulturno društvo Jožef Virk Dob v nedeljo, 11. novembra 2007, ob 16, uri vabi v Kulturni dom Dob na ogled predstave ZAČARANI ŠTORKLJI v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Za Abonma ŽIV ŽAV in izven. Dobrodošli! Slovenski slavček privabil ljubitelje domače glasbe V petek, 19. oktobra, so ljubitelji domače glasbe obiskali Halo komunlanega centra v Domžalah, kjer je potekala sklepna prireditev Slovenskega slavčka. Izbrali so najbolj priljubljen ansambel v Sloveniji. Voditelja, Betka Šuhel in Janez Dolinar sta stara znanca Slovenskega slavčka, scenarij pa je napisal Franci Peter-nel, urednik in voditelj Radia Veseljak. O priljubljenosti petih ansamblov so odločali radijski in SMS glasovi in internetni kliki poslušalcev Radia Veseljak. Diamantnega slavčka je prejel Ansambel Prosen, rubinastega slavčka Harmonk'n'roll, zlatega Ansambel Čepon, srebrnega Ansambel Spev in bronastega slavčka Ansambel Novi spomini. Jože Skril j je za več kot 70 letno muziciranje prejel »Častnega godca Slovenije«, nagrado Kralja polk in valčkov« pa je domov odnesel Henček Burkat, v kategoriji »najbolj obetavnega ansambla« pa je slavil Ansambel bratov Avbreht. Slovenski slavček je dobrodelna glasbena akcija, ki teče že štirinajsto leto. Pobudnik prireditve je slovenski pisatelj Ivan Sivec. Pri izvedbi Slovenskega slavčka sodelujejo mengeški Varstveni delovni center INCE, Slovenske novice ter od leta 2005 naprej tudi Radio Veseljak. Sredstva, zbrana v akciji, so bila v začetku namenjena gradnji bivalne enote za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju »Naša hiša« v Grobljah pri Domžalah, od leta 2004 naprej pa za letovanje stanovalcev. Tudi letos je mnogo dobrotnikov pomagalo, da bodo lahko odšli vsaj za nekaj dni na morje. Organizatorji se zahvaljujejo prav vsem. Tina Železnlk Likovno društvo Senožeti v Benetkah Na obisku pri italijanskih mojstrih Likovno društvo Senožeti iz Radomelj je v okviru programa svojega dela prve jesenske dni pripravilo obisk treh galerij v Benetkah, kjer smo se srečali z deli nekaterih najbolj znanih italijanskih slikarjev, hkrati pa občudovali tudi mesto, ki je v teh jesenskih dneh še posebej lepo. Pot do Benetk je hitro minila ob prijazni dobrodošlici Danila in Danice predvsem pa ob pravem umetniškem predavanju slikarja Janeza Zalaz-nika, ki nas je opozoril prav na vse mojstre in njihova umetniška dela, s katerimi smo se srečali v Benetkah. Najprej sta nas impresionirala Tizian in Belimi ter njuna platna v cerkvi Santa Maria Gloriosa dei Frari, kjer je tudi Tizianova grobnica. Sledil je obisk Scuole grande di san Rocco, kjer smo bili posebej opozorjeni na več kot 40 velikih platen Tintoretta iz treh obdobij njegovega ustvarja- nja. Z zlato dobo beneškega slikarstva smo se srečali v Gallerii del'Ac-cademia, kjer smo umetniška dela Bellinija, Tiziana, Veronesca, Tintoretta in drugih lahko primerjali z že videnimi. Seznanjeni z deli velikih italijanskih umetnikov smo se v Muzeju Peggy Guggenheim sprehodili skozi moderno umetnost sredine 20. stoletja ter posebej občudovali znana imena, kot so Picasso, Krnst, Dali, Pollock in drugih, kiparska dela pa tudi zadnje počivališče lastnice muzeja ter njenih pasjih prijateljev. Obisku trga Svetega Marka, Mostu vzdihljajev ter drugih beneških turističnih zanimivosti in znamenitosti ter počitku sredi jat znamenitih golobov je sledila zgodnja večerna vožnja vzdolž celotnega Canala Grande s čudovitimi pogledi na osvetljene palače. Hvala organizatorjem za resnično prijetno beneško soboto! OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra izbira okvirjev • najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stek • stekla ANTI FATIQUE osvežitev za vaše oci • sončna očala Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. urer^"^ vJ/ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Koncert Vir Ljudi, ki prepevejo lepe cerkvene pesmi, bi lahko enostavno uvrstili med misijonarje, saj s svojim glasom preko pesmi oznanjajo Kristusov nauk med domačimi ljudmi. Res se malce čudno sliši, vendar že pregovor iz naše soseščine pravi, »Ko pje-vazlo ne misli« in verjetno to še kitko drži, saj pri nas pravijo, da kdor poje, dvakrat moli. Koliko je bilo potem izrečenih molitev v cerkvi sv. Jožefa na Viru na misijonsko nedeljo, ko so se lam zbrali cerkveni mladinski in KD Godba Domžale Po tekmovanju v Novem mestu Kot smo omenili že v prejšnji številki, seje domžalska godba v soboto, 20. oktobra, udeležila mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Novem mestu. Tekmovanje je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, udeležili pa so se ga orkestri iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in mnogi slovenski orkestri. Godba Domžale je v B kategoriji izvedla štiri skladbe (od tega dve obvezni), časovno so odigrali kar trideset minut čiste glasbe in na koncu osvojili 77,4 točke, kar je pomenilo bronasto plaketo. Zahtevno mednarodno tekmovanje je bilo za domžalske godbenice in godbenike priprava na tekmovanje spomladi 2008, ko bo v okviru Zveze slovenskih godb tekmovanje za 1. skupino, kamor Domžalčani tudi spadajo. Do takrat pa jih lahko poslušate na več promenad-nih nastopih in na tradicionalnem prazničnem koncertu 26. decembra v Dvorani KC v Domžalah. PAT0 odrasli zbori domžalske dekanije, si lahko le mislite. Še nedograjena cerkev, polna pevcev in poslušalcev, ja, da bi marsikomu zaigralo in zapelo srce, tako kakor je župniku na Viru Jožetu Tomšiču, sicer animatorju za cerkveno petje v domžalski dekan ij i. V letu Svetega pisma in ob 30-letnici smrti Alojzija Mava so nam zapeli ženski pevski zbor župnije sv. Jožefa Vir, cerkveni pevski zbor Šentvid pri Lukovici, Grajski oktet župnija Vrh-polje, mešani pevski zbor sv. Mihaela Mengeš, dekliški pevski zbor Pro-teja Moravče, mladinski pevski zbor sv. Mihaela Mengeš, mešani pevski zbor sv Jožefa Vir, mladinski pevski zbor Jarše, mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Brdo, mešani pevski zbor sv. Martina Moravče, mešani pevski zbor sv Florjana Trzin, mešani pevski zbor sv. Martina Dob, mešani pevski zbor sv. Petra Blagovica in mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Domžale. Vsi zbori so skupaj zapeli še dve pesmi pod vodstvom Nataše Banko, no, skoraj vsi, nekaterim je bilo pod častjo, da bi se udeležili skupnega petja bogu v čast in slavo in so zadnji nastop raje preživeli na hladnem, zunaj cerkve. Mi pa smo se po končanem koncertu namenili v spodje prostore, da se malce okrepčamo in posladkamo z dobrotami, ki so nam jih pripravili gostitelji in prav nič nas ni motilo, daje vse še v izgradnji, bo že, saj je že to, kar smo videli, zelo veliko, saj nas je večina župnijske cerkve »pojerbala« od naših prednikov, oni pa so začeli od temeljev tako z izgradnjo svetišča kakor občestva. Naj jih še vnaprej pri njihovem delu spremlja božji blagoslov in Marijino varstvo. Cerkev- podoba nebes Beseda »Cerkev« (gr. ekkle-sia - sklicani zbor, skupščina) v Svetem pismu Nove zaveze označuje skupnost vernikov, ki jih je Bog sklical v občestvo. Slovenski izraz ima prav tako korenine v grščini (kyriake oikia - Gospodova hiša, kyrios - Gospod); to velja tudi za ustrezne izraze pri drugih slovanskih in germanskih jezikih (nem. Kirc-he, angl. Church). Kmalu je izraz »cerkev« začel označevati tudi kraj češčenja ali zgradbo, v kateri so se zbirali kristjani, medtem ko so se judje še naprej zbirali k bogoslužju v shodnici (sinagogi). V krščanski umetnosti so Cerkev kot skupnost kristjanov kmalu začeli upodabljati s simboli, kot so: ladja, mreža, vinograd, stolp, luna (v razmerju do Kristusa, ki je sonce, je Cerkev podobna luni, ki vso svetlobo prejema od sonca). Poosebljenje (personifikacija) Cerkve je žena, ki jc predstavljena kot nevesta ali kot mati. Cerkev je namreč po besedah apostola Pavla Kristusova nevesta (prim. Ef 5,25 si.). Knjiga Razodetja govori o »ženi, ogrnjeni s soncem« (Raz 12); v njej so prepoznavali bodisi Cerkev ali Devico Marijo. Prvim kristjanom je bila blizu tudi misel, daje Cerkev naša mati, ki nas je s krstom duhovno prero-dila in nas kakor mati vzgaja in hrani z božjo besedo in božjim kruhom (evharistijo). Zgodnjekrščanska umetnost upodablja Cerkev s simbolom dobrega pastirja, Noctovc barke in molivke z razširjenimi rokami (orante). Barka namiguje na to, daje Cerkev edini prostor rešitve in zveličanja; podobno so bili ob vesoljnem potopu rešeni le tisti, ki so vstopili v Noetovo barko. V prvih stoletjih so škofje radi ponavljali misel, da »zunaj Cerkve ni zveličanja«. Ta stavek nikakor ni bil namenjen tistim, ki Kristusa in Cerkve ne poznajo (ti se zveličajo, če poslušajo svojo vest in ravnajo v skladu z njo). Naslovili so ga kot svarilo kristjanom, ki so morda po krstu zapustili Cerkev, se pridružili kakšni ločini ali se drugače izneverili krstu, V prvih treh stoletjih kristjani niso zidali cerkva, saj so bili v rimskem cesarstvu preganjana, a hitro rastoča manjšina. K ev-haristiji so sc zbirali po hišah, v katakombah ali na prostem. Od 4. stoletja dalje je krščanstvo dovoljena in kmalu zatem tudi državna vera. Že prvi krščanski cesar Konstantin da zgraditi v Rimu in Jeruzalemu več sijajnih cerkva (bazilik). Od srednjega veka naprej so cerkveno stavbo pojmovali kot podobo nebes. V njej so gledali sliko »nebeškega mesta«, »nebeškega Jeruzalema«. Glavni vhod simbolizira vhod v nebesa (nebeški raj, paradiž). V glavnem portalu je pogosto prikazana poslednja sodba; samo prek te sodbe je mogoč vhod v nebesa. Cerkveni prostor je napolnjen s skrivnostno, nadzemsko svetlobo, ki prihaja skozi barvna okna. Zgrajena je v obliki križa; na Vzhodu prevladuje grški (enakokraki), na Zahodu pa latinski (podolž-ni) križ. Tloris cerkvene stavbe torej spominja na Kristusov križ ali na njegovo telo; po Pavlovih besedah je namreč Cerkev Kristusovo telo, on pa njena glava. Predpodobi cerkve kot zgradbe sta »shodni šotor« pri judih - v njem so hranili skrinjo zaveze - in Salomonov tempelj. Vogelni kamen Cerkve je Kristus, temelji in podporni stebri so apostoli in preroki (na stebrih so pogosto nameščeni kipi dvanajsterih apostolov). Kamni v zidovih predstavljajo vernike, vhod (portal) pa Kristusa - sodnika, saj je o sebi rekel, da je »vrata« in edina »pot k Očetu«: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Številni svetniki držijo v rokah model cerkve (ali samostana), ki sojo zgradili ali dali zgraditi. Znani sta upddobitvi cesarice Kunigunde in jhoža Henrika II. (stolnica v Bambergu) in škofa Wolfganga iz Regensburga. Bogdan Dolenc 4 pisma bralcev Bomo čakali, da bodo poplave prizadele tudi občino, ne le posameznike? Poplave Domžal ni bilo, prizadeli so bili samo posamezniki! To je sporočilo uvodnega članka na naslovnici 11. številke Slamnika. Ob prebiranju se človek začne spraševali, ali že to dejstvo, da so bili prizadeti nekateri občani Domžal, ni dovolj, da bi se sprožile dejavnosti, ki bi v prihodnje še bolj /manjšale ne-varnosl poplav, pa naj bodo tO stoletne ali pelsloletne vode, posledica treh ali več vremenskih front, nepričakovano močjega deževja ali še kakšno podobno pojasnilo. Potem preberemo, daje bil štab civilne zaščite v pripravljenosti vse od 15.ure naprej 18. septembra 2007, imel pa je v pripravljenosti za primer potrebe v celi občini I rovokopač in dva kamiona! V pripravi je bilo tudi 25 gasilskih vozil, skupaj 173 prostovoljnih in poklicnih gasilcev in 8 članov štaba Civilne zaščite. Toliko v osvežitev spomina o občinski pripravljenosti za primer katastrofalne poplave oziroma če bi Kamniška Bistrica prestopila bregove in nasipe. Ah da, pozabil sem na župana Draginja, ki seje tudi pojavil na poplavljenem delu občine. Kot krajan Vira sem tudi sam, skupaj s svojimi sosedi, s strahom spremljal naraščanje Bistrice in poslušal vremenska sporočila, da bi slišal napoved o prenehanju iležcvanja.To toliko bolj, ker nas je gasilce POD Vir okrog 19:30 ure prišel opozorit, da Bistrica narašča in naj spravimo vrednejše predmete i/, kleti v višja nadstropja! Nič o kakšnem drugem ukrepu, o morebitni pomoči, če selitve ne bi zmogli sami, nobenega vpršanja, ali imamo morda v kleti peč centralnega Ogrevanja na nafto, itd. Do 23. ure je na Viru Kamniška Bistrica naraščala. Na brvi če/. Bistrico sta njeno nara-čanje opazovala dva gasilca, bitje stil imela le nalogo, da obvestita štab Civilne zaščite, čc bo postalo kritično. Kritično, kdaj? Ko bo voda le še 10. cm pred prelitjem ali takrat, ko bodo prvi litri že pretekali preko nasipa? Ob 23. uri sem tclelbnično klical urad /upana. Telefon je zvonil v prazno. Nihče ni dvignil slušalke. Danes sem nekoliko bolj pomirjen, ker sem v Slamniku prebral, daje bil naš župan, gospod Dragar, na terenu in je, citiram dobesedno,))/ vzpodbudnimi besedami poskušal premagati nemoč posa- meznikov in reševalcev nad neustavljivo močjo vode oziroma narave.« Še dobro, da se mi ni oglasil na moj klic, ker bi dobil verjetno le vzpodbudno besedo, naj zaupam oblasti in njenim službam, nc pa da hodim opazovat naraščanje Kamniške Bistrice. Poklical sem na številko 112 in končno prišel do poveljnika Civilne zaščite, gospoda Anžina, ki je ob 23:30 uri na moje vabilo prišel na ogled na Vir, se sam prepričal da je Bistrica dosegla najvišji vodostaj in me obvestil, da imajo informacije, da Bistrica na področju Kamnika ne narašča več, prenehalo pa je, na našo srečo, tudi deževati. Pomiril meje, da bo od tedaj naprej začela Upadati, Znova smo se izognili poplavi! Stanovalci Bevkove ulice smo se potem, ko smo /nova ušli poplavi in trepetali za svoje premoženje, pisno obrnili na svojo KS in občino / zahtevo, (ki Se takoj prične /. vsemi deli, ki bodo omejila ali /manjšala verjetnost poplavljanja na delti nasipa na levem bregu Bistrice od brvi na Viru do mostu na magistralni cesli.Zahtcvali smo i/ravnanje višine tega nasipa , odstranitev naplavili v strugi in nabrežju in odstranitev drevja, ki raste v strugi. Prav tako smo svetu krajevne skupnosti predlagali, da organizira skupni sestanek s predstavniki občine z namenom, da najdemo skupne rešitve problema. Krajevna skupnost Vir nas je v naših zahtevah podprla. Župan,gospod Dragar, pa nam je na naj dopis odgovoril, da problem urejanja nasipov ni slvar občine ampak Ministrstva za okolje in naj se zato obrnemo na njih. Nc bev ne mev o tem, kaj bo storila občina, katere občani smo, kjer plačujemo davke in prispevke in volimo ljudi, ki jim dobro občanov ni ravno največja skrb. Tako vsaj kaže prejeti odgovor na našo pobudo. V nadaljevanju svojega pisma pa župan opisuje, kaj da vse je bilo narejeno za našo obveščenost o bližajoči nevarnosti. Poduči nas, daje bilo še kar nekaj deset centimetrov prostora za naraščanje Bistrice in spet nič 0 lem, kaj bo narejenega, da tudi v prihodnje ne bomo čakali, da bo narava sama pomagala s tem, da ho pravočano prenehalo deževati. Skratka, človek dobi vtis, da je bil odgovor napisan le zalo, da je nekaj napisanega. S takšnim birokratskim odnosom se stanovalci Bevkove in krajani Vira ( v nevarnosti ob morebitni poplavi je celotni spodnji del Vira) ne moremo strinjati in ne sprejemamo takšnega lahkotnega obravnavanja poplavne nevarnosti na Viru. To toliko bolj, ker je občinski svet »zagotovil 100.000 6 za popravilo oziroma obnovo rekreacijske osi Kamniške Bistrice, cestne strukture in protipoplavne ukrepe«, kot o lem piše Slamnik. Je v to vključen tudi nasip od brvi do Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNI; KRIŽANKI; iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: ROMAN I ITAK AR, Jcsenova I, 1230 DOMŽALE; TATJANA SI.ABA-N.IA, Kajuhovapot I, 1241 KAMNIK; HORVAT JOŽE, Rojska 27, 1230 DOMŽALE; PETRA URANKAR, Maklenovcc 3,1225 LUKOVICA; I RANČ KERČ, Šaranovičeva 42, 1230 DOMŽALE; KRANJC ANTON, llubadova 6, Vir, 1230 DOMŽALE; MARINKA KOVAČ, Ulica 7. avgusta 36, 1233 DOB; OLGA TOME, Kolodvorska 14, 1234 MENGEŠ. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil IIONDACIVIC 2. nagrada: plastična ročka 4 I olja Castrol TXT 3. nagrada: plastična ročka 4 1 olja Castrol GRX 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne rešitve pričakujemo do 14. novembra na naslov Kulturni doni Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! mosta na Viru oziroma dela za njegovo povišanje? Kako to, da je rekreacijska os, ki teče po nasipu, stvar občine, sam nasip pa nc? Kako to, da je v prostorskih planih predviden dvig višine nasipa, če pa po besedah župana to ni stvar občine? Ji tega posega republika ne dovoli? Kaj je storila občina, župan, strokovne službe, da bi se ta, že leta znan problem dokončno rešil? Če ga niso doslej, bodo tO storili sedaj? Doklej bomo občani in davkoplačevalci še trpeli aroganco služb in uradov, ki morajo delati za dobrobit nas vseh, ne le posameznikov? Čas je, da glasno in jasno zahtevamo, da kot naši izvoljeni predstavniki storijo vse, kar morajo, v dobrobit skupnosti in občanov, njihove varnosti in zašite premoženja! Čas je že, da nam jasno odgovorijo, kaj, do kdaj in kako bodo rešili problem, na katerega opozarjamo. Storite tO takoj že zdaj in tu, na Viru! Nlko Tlčar, Bevkova 11,Domžale Vir Konzervna arhitektura Ko je že kazalo, da smo v Domžalah opravili z neugledno zgrajenimi ob-jekti lipa Lidl, se je ob njem pojavil še en »dosežek« arhitekture - zgradba Supemove, Kljub zvenečemu nazivu nas spominja na tovornjakarske garaže pri kakšni avtocestni bazi. Podolgovat, pritličen, neizrazit, skoraj v križišče postavljen objekt z asfaltiranim dvoriščem brez enega zasajenega drevesa na gradbeni parceli. Poceni arhitektura, ki odraža vse značilnosti liberalnega kapitalizma, v katerem smo se. znašli in katerega cilj je čim hitrejši zaslužek z najmanjšim vložkom. Vse ostalo naj se temu podreja. Tudi vide/. Domžal na eni najkvalitetnejših lokacij pri samem vstopu v mesto. Zavedati se moramo, da občina razpolaga s svojim prostorom. Z odloki lahko predpisuje način in vrsto gradenj, predvsem na pomembnejših predelih mesta, lahko (udi za katerega od teh objektov zahteva razpis javnega arhitekturnega natečaja, lahko postavlja natančnejša merila in pogoje za oh-likovaje in izrabo prostora. Nič od tega. Odkar imamo svojo državo, se ne spomnim, da bi bil v občini razpisan vsaj en javni arhitekturni natečaj, arhitekturno urbanistične delavnice pa niso obrodile sadov realizacije. Vse se odvija znotraj med seboj povezanih struktur in nekateri se sprašujejo, ali j* posredi strokovni diletantizem, korup-tivnost ali upogljivost tistih, ki soglašajo s takšnim načinom negospodarne in neestetske izgradnje Domžal. Kultura marketinga se odraza tudi v kvaliteti prodajnega prostora. Cenena arhitektura ni pogoj za trgovine, ki ponujajo kupcem dostopnejše stvari. Dejal bi, da na nek način izraža podcenjujoč odnos do občanov. Zato iz načelnih razlogov praga Lidlove trgovine še nisem prestopil in ga tudi ne bom. Verjetno tudi Supernove nc bom pogledal bližje, kol z druge strani ceste. Tudi zato, ker sem prepričan, da bi ta lokacija zaslužila lepše in kakovostnejše zgradbe. Jože Nemec Dimnikarske storitve v občini Domžale - zaprosilo za stališče In odgovor Spoštovani g. župan! Pišem vam kol uporabnica dimnikarskih storitev. Glede na to, da tako kot ostali prebivalci domžalske občine pošteno in redno plačujem vse vrste storitev, ki nam jih, davkoplačevalcem, nalagata plačevati ali občina ali država - med drugim tudi dimnikar- ske storitve, se na vas obračam s konkretnim vprašanjem: Zakaj Občina Domžale izvajanje dimnikarske službe prepušča izvajalcu Energetski servis E.S. d.o.o. iz Ljubljane? Več dejstev govori v prid izbiri drugega izvajalca teh storitev. Prvo dejstvo. Veliko prebivalcev, s katerimi delim svoje skromno mnenje, ve, da imamo v Domžalah primernejšega in tudi usposobljenega izvajalca dimnikarskih storitev, ki ima sedež svoje dejavnosti v Domžalah. Kon-krelno ga lahko tudi poimenujem. To je SDG Dimnikarstvo, kemično čiščenje toplotnih naprav in gradbene storitve d.o.o., Prešernova cesta 7a. Dimnikarske storitve v naši občini opravlja že vrsto let. Drugo dejstvo je, daje SDG d.o.o. neprimerno cenejši pri opravljenih storitvah - po računu za letošnje čiščenje dimnika sem letos v mesecu maju odštela 23,66 t', lansko leto pri E.S. d.o.o. pa 15.036,00 SIT (preračunano 62,74 €). Razlika je očitna. Tretje dejstvo, ki pa bi moralo biti za Občino Domžale verjetno še najpomembnejše, je to, da od vsakega pregleda dimnika »navadni državljani« plačamo 20 % DDV na opravljene storitve. Koliko »dimnikov« šteje naša (moja) občina, ne vem. Vem pa, da nas je v naši občini 51.000 prebi-valcev^vir: spletne strani Vil Domžale). Če v grobem izračunu vzamem, da je v vsakem domovanju štiričlanska družina, to pomeni 11.000 dimnikov v letu 2007 (na pamet zmanjšana številka zaradi stanovalcev v blokih). Potemtakem bi torej Davčna uprava RS, Izpostava Domžale, oziroma Občina Domžale na leto prejela najmanj 43.340,00 f tega davka v svojo blagajno (v osmih letih pa kar 346.720 €) in bi ga gotovo varčno in gospodarno porabila v koristne namene za zadovoljitev potreb občanov. Za posodobitev otroških igrišč, povečanje kapacitete vrtcev, kakšne druge bolj pomembnejše občinske projekte..... Če občine zaradi nove zakonodaje nc dobijo več toliko finančnih sredstev iz državnega proračuna, je po mojem mnenju, v konkretnem primeru, pobiranje davka zelo simpatičen in trans-parenten vir prihodka občine. Seveda pa tega davka ne bo nič ostalo v naši občini, ker se denar od teh storitev že dolgo časa steka v blagajno DURS Izpostava Ljubljana, kier ima sedež I S d.o.o! Glede na pridobljene informacije in zbrano dokumentacijo je Občina Domžale Odločbo o izbiri koncesio-narja za izvajanje obvezne gospodarske javne službe »dimnikarstvo« na Območju občine Domžale za dobo s (osmih!!!) let, kot stranka v postopku, l dne 20. 9. 2007, prejela. Zoper odločbo ima občina možnosl sprožitve Spora in vsaj tako da možnost vsem zainteresiranim izvajalcem dimnikarskih storitev, da v eventualnem javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor kandidirajo za izvajanje teh del. I/ navedene odločbe še izhaja, da je »....v odprtem roku vlogo o zainteresiranosti za izvajanje podalo podjetje E.S. d.o.o. Ljubljana ter da želi pridobiti koncesijo in ima sklenjeno koncesijsko pogodbo«, kar pa ne drži. Koncesijske ponudbe po moiih informacijah v tistem času v občini Domžale ni imelo nobeno podjetje. Kakšen razlog o neizpolnjevanju pogojev za opravljanje storitev je torej imelo ministrstvo, daje ostale vloge zavrglo? G. župan, sprašujem vas, ali ste kot voljeni predstavnik občanov občine Domžale in glede na predhodne argumente pri tej tematiki pripravljeni »poslušati glas ljudstva« ter skladno S svojimi pooblastili v 30-dncvnem roku (ki se verjetno že i/teka!!!), vložiti upravni spor - torej posredovati pri pristojnih organih, da se odločba Vlade RS o izbiri koncesionarja zadrži oziroma razveljavi? Naknadni javni razpis za izvajanje teh storitev bi po mojem trdnem prepričanju dal enake možnosti tema dvema izvajalcema oziroma vsem eventualno izain-teresiranim. Sklep Občine Domžale o postopku za izvedbo javnega razpisa je bil namreč dne 11.5. 2004 razveljavljen, sedaj ga pa lahko izvede Ministrstvo za okolje in prostor. Če pa bi imeli mi, navadni ljudje možnost, da bi te, zakonsko določene storitve po svoji presoji naročili usposobljenemu dimnikarskemu servisu , za katerega bi se odločili sami, bi bil pa res napredek v demokraciji. V pričakovanju na vaš čim prejšnji odgovor vas lepo pozdravljam. S spoštovanjem Vaša volivka, Polona Šmuc Ali pozna Urad župana osnove vljudnosti In protokola? V zadnji številki Slamika ( 12. oktober 2007,štev. II ) sem na strani »Urad župana« prebral dve sporočili Urada župana z naslovom Princ Andrew podelil priznanja MLPI in LUK v Mengšu odprl razvojni center. V obeh omenjenih sporočilih je pisec pokazal vso svojo nestrokovnost, neznanje in predvsem žaljiv odnos do gostov, ki so se udeležili enega ali drugega dogodka. Zakaj takšna trditev in s čim jo lahko podkrepim? Uradu župana bi moralo biti znano, da se člane kraljevske družine vedno naslavlja z »Njegova kraljevska visokost« , potem položaj na hierahični lestvici ( princ, princesa) in nato ime, za njim pa tudi položaj, v katerem delu kraljestva, na primer Njegova eksce-lenea princ Andrew, Duke of York ali slovensko vojvoda Yorski. Če tega naslova Nj.eksc.Princa Andrew -a ni bilo mogoče napisati v celoti v naslov sporočila, pa ni nobenega opravičila za malomarnost in nevljudnost, da temu ni bilo tako v samem sporočilu. Poleg tega se piscu ali piscem sporočila ni zdelo vredno napisati priimka in imena prav tako prisotnega veleposlanika Združenega kraljevstva Velike Britanije in Severne Irske, Njegove ekscelence gospoda Tirna Simmonsa. Odpravili so ga s stavkom, ki nima pravega smisla niti v slovenščini, njega pa v njem omenili samo kot veleposlanika! Enako nevljuden spodrsljaj, dejal bi neznanje in neolikanost, je pokazal pi.see sporočila pri opisu dogajanj v Leku Mengeš, ki se ga je udeležil tudi predsednik skupine Sandoz, gospod ????. Nikjer nisem mogel prebrati, kdo je ta gospod, pa čeprav je predsednik Skupine Sandoz, katerega del je sedaj tudi Lek. Prebral pa sem lahko celotni spisek lokalnih veljakov in predsednika uprave l.eka, gospoda Urlepa, ki bo sedaj moral svojemu »šefu« pojasnjevati, kakšne navade imamo v Sloveniji in kako se je lahko zgodilo, da ime liiko pomembnega gosta ni niti enkrat omenjeno v uradnem sporočilu Urada župana. Precejšnji del krivde za objavljene spodrsljaje in nevljudnosti nosi tudi glavna urednica Slamnika, ki se ji takšen način poročanja, vsaj tako kaže, ni zdel nespodoben, nesramen in predvsem nestrokoven in je sporočila objavila. Njena dolžnost, kot urednice, bi bila, da Urad župana dobronamerno opozori na pomanjkljivosti sporočil in zahteva popravke. Ker tega ni storila ,vsaj videti je tako, nosi svoj del krivde. Tako Uradu župana kot tudi uredništvu Slamnika toplo priporočam knjigo gospe Bojane Košnik - »24-ur PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Vat mM) sani CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@aiol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e^nail: milko.godina@email.si P°M0Č: ALOOalodlj. ASONANCA-tamogUsniilil stik, EfA-pursa, 1 AVTO*: 1 liHfGA 1 RtNTAft nasa operna pivka (0h0ina) UKVARJA llc S kristalo grafu0 ameriški FILMSKI igralec MUNTt 1 kraj na KOtfV skfm pritok REKE 0ke V rusui drago »UR PTICA SEVERNIH m0ru, NJOftKA V VODO 0(iiffl?r.MA JAJCA »1«, lun not« KAStBI DADO MOTIM spretno. TAKTItHO ravnanjf RUOOtf NUREJEv spojina ALKOHOLA s kislino zvrst jamajSkf OLAS« strokovnjakinja, Ki zdravi po zdravnikovih navodilih skl0ph1 kl0ruk. starinski cilinder TANKA kožica. membrana škotski igralec c0knekv 1 f ROSI or. 1 MATE MAT 1 krivulja 1 osmi0a 1 REPA DEL CEUJTC imun ZMUE VIDOV 1 južni 1 KARPATI 1 kitajska 1 av10 I NOMNA Sava VIACltNA "lw*o" ORALI NAZ) kanje Ipokrajina TRŽliCi 1 vrhunski j sr0rtnik AFRIŠKI CRM in MAMILO sam0glas n1sk1 stik angleška PEVKA LOVtCH terme PRI PADOV) NASIČENI OGLJIKOvodik. paraf1n 1 luciano Ipavamou. tanTAL grška ftOtilMJA 5 rowan atkinson MBTO VARJENJA ........... pamela anderson -——.-—■» hokejist zupančič praoče prijeten občutek sum jutranji: zarjf v s0ki kqt0rski PERJE PRI repi PDAKTICEH ČLOVEK l/raei. ska IGRALKA (dalian) GRŠKIH »mov f ot n fin bi. atl [sov (johni ne pr A vii, host L /RAKA-(•lovstvo pol0ptca z MAJ)A CASKARJA kraju s10veun sprejem Kt sanji ™-1 - sonata „..iUJ. metric ni poudarek litni POSEK GOZDA ZA pospešek al«. pes-NIK (FAN stiluah) albanski denar HHMHfl/Nfl tkanina IGRALEC P At in f; švedski smučarski cent« glavno mesto ITALIJE PISATEljica per0ci l*UVt.HNt.H KAMNIK. NUE scnwar zcnecger RIBJI JAJČECE IVA« UTVAJ. grška boginja w horvat vzdevek ra0ka polica V razprav-uanju .............. Km la5twka FEVDALCA. a10du "T-• STRUPENA puščavska KAČA pursa škotsko m0sk0 krilo NIZKA gozdna rastlina na VLAŽNIH tlem PLAHE NJ poslovnega bontona«, ki jih bo podučila o osnovah lepega vedenja in obnašanja pa tudi protokola. In zakaj to pismo? Ker kot občan Domžal želim, da naše glasilo odraža strokovnost in doslednost v poročanju, ker želim, da se takšne nevljudnosti ne bi ponavljale tudi v bodoče, ker želim prispevati tudi k osvešča-nju bralcev z opisom pravilnega naslavljanja naših gostov, ki imajo vsi svoja imena in priimke, vsi pa tudi niso samo gospodje ali gospe. Če že nismo dovolj strokovno podkovani, pa bodimo vsaj vljudni med seboj in še posebej do naših gostov. Nikolaj Tlčar častni konzul Republike Finske Na Pšati proslavljamo! Končno sem dočakal dan, da izrazim svoje veselje in zagotovo tudi veselje ostalih vaščanov nad »skoraj« zaključenim »mega« projektom posodabljanja komunalne infrastrukture v naši vasi. Vsem soobčanom sporočam, dajsmo na jugu dobili »celih 120 m« (ne ni napaka, res so metri!) sodobne asfaltirane ceste v centru vasi. Res ni kaj, uspeh kateremu so že vse sosednje KS nevoščljive, zaradi česar se nas vsi obiskovalci, s preostalih treh »nedostopnih strani«, na daleč izogibajo! Vsem, ki ste prispevali k uspešni izvedbi projekta gre vsa zahvala! Posebno bi se rad zahvalil uspešnim in zagnanim gradbincem, ki so z »nadčloveškimi« napori prehiteli letošnjo zimo, če jim je že lanska »prehuda« preprečila zgodnejši pričetek del. Še dobro, da so zaradi »proračunske luknje« pravočasno pospravili stroje in lopate, da jim pozimi od brzine nebi primrznili na preostali trasi -»samajamagumafuč« (skromnih 900m : 120 m = malenkost). Posebna zahvala gre g. županu in vsem občinskim svetnikom, ki so z »veliko žlico« iz občinske »malhe« omogočili tako velik projekt. Res pogumne odločitve! To Vam je g. Zupan omogočilo, da ste vsaj na »120 metrsko zaključno fešto« lahko prišli brez »ribiških škornjev«, na ktere smo vezani v dežju ostali Zemljani Pšate. Res imamo smolo, da sta oba »vaška sanka« v asfaltiranem centru. Po tako močni proračunski razbremenitvi je sedaj res že čas za »manjše« občinske investicije, kot je npr. dograditev štadiona, saj vsi mimoidoči vidimo, da zaradi gneče že poka po Sivih. Res ni pravično, da nogometni navdušenci trpijo zaradi »pSaSkih« megainvesticij, kot je razvidno iz zadnjega Slamnika. Končno gre moja iskrena hvala Vam g. župan, tudi za »izčrpne odgovore« na že 2 x zastavljena vprašanja, ki pa jih kot kaže zaman pričakujem. Škoda g. župan, korenine imate baje v naši KS! Če bi kandidirali na aktualnih volitvah imate 100% uspeh zagotovljen s takim zavzemanjem za naš »konc«! Dobrodošli na 120 metrski cesti sredi Pšate! F. Hrovat Nismo zadovoljni z avtobusnimi prevozi šolarjev OŠ Dob Kot je videti, se vse več ljudi poslužuje elektronskih medijev in med drugim ste lahko v zadnjem času zasledili tudi forum, na katerem svoje poglede o problematiki avtobusnih prevozov šolarjev ter drugih problemov izmenjujemo starši učencev Osnovne šole Dob ter Podružnične šole Krtina, predvsem pa pričakujemo čimprejšnjo odpravo problemov. Tako opozarjamo, da so otroci izpostavljeni velikim nevarnostim, ker šolske poti niso ustrezno urejene, avtobusne postaje niso primerno označene, marsikaj pa bi se dalo narediti tudi pri voznem redu, kjer šolski avtobus večkrat zamuja oz. ga v dneh, ko imajo šest ur, šolarji sploh ne morejo koristiti; v primeru petih ur pa morajo tako pohiteti na avtobus, da ne morejo pojesti niti kosila. Predlagamo tudi zagotovitev avtobusnega prevoza za otroke od šestega do devetega razreda, saj so ti zaradi neurejenih šolskih poti enako hudo izpostavljeni nevarnostim v prometu, ki se na tem območju iz dneva v dan povečuje. Med drugim smo starši tudi pobudniki za povečanje obeh šol - Dob in Krtina zaradi pričakovanega večjega priseljevanja v krajevne skupnosti, gradnjo telovadnice ob OŠ Krtina, predlagamo pa tudi spremembo šolskega okoliša, predvsem v zvezi z učenci iz Rače in z Račnega vrha. Več o stališčih, pripombah in pobudah pa na forumu, kjer bomo veseli vseh vaših pripomb. O problematiki, ki so povezane z OŠ Dob, vas bomo sproti obveščali tudi v prihodnjih številkah Slamnika. Do takrat, ko bodo najbolj žgoči problemi pod streho. Svet staršev OŠ Dob http://www.svetstarsevosdob. mo]forum.sl MIKI - osvajamo plesno svetovno prvenstvo: od priprav do uspeha Pogovarjala sem se s trenerjema in koreografoma Martino Mrak Tekavc in Andražem Mrakom, ki sta se s svojimi plesalci nedavno udeležila Svetovnega pokala v hip hopu za pionirje in Svetovnega prvenstva v hip hopu in electric boogieju za mladince in člane. Kakšni plesni zvrsti sta hip hop in electric boogie? Kakšna so pravila tekmovanja in ocenjevanja teh dveh zvrsti plesa? Martina: Hip hop ni samo zvrst plesa, je kultura, ki se je razvila na ulicah New Yorka in Los Angelesa in za katero sta značilna posebna glasba in način oblačenja. V hip hopu lahko tekmuješ v disciplinah solo, pari, mala skupina, formacija in produkcija. Hip hop formacije, kjer lahko pleše od osem do štiriindvajset plesalcev, plešejo na glasbo, ki jo izbere koreograf sam, male skupine, kjer lahko pleše od tri do sedem plesalcev, pari in solisti pa na glasbo po izboru organizatorja tekmovanja. S tem plesalci pokažejo, kako dobro znajo poslušati glasbo in se v njo vživeti. Najboljši plesalci po mojem mnenju so tisti, ki znajo samozavestno plesati na vsako glasbo. Andraž: Hip hop je zelo popularen, vidiš ga lahko v različni filmih in videospotih. Electric boogie je sicer že stara zvrst plesa, vendar premalo poznana. Saj poznate robotiko in pantonimo ah pa se mogoče spomnite filma Poletje v školjki, tam gaje bilo na pretek. V electricu lahko plešemo solo ali pare, pleše se po eno minuto, v Mikiju pa ga treniramo že tri leta. Letošnjo sezono sem sam postal državni prvak med solisti in v paru s soplesalcem Dejanom. Letos sem se kot koreograf prvič lotil tudi tekmovalne discipline, ki se imenuje produkcija. V produkciji lahko pleše petindvajset ali več plesalcev, torej toliko, kolikor jih lahko spraviš na oder. Produkcija je brez starostnih omejitev, skupaj lahko plešejo pionirji, mladinci in člani, pleše se lahko na katero koli glasbo, namenjena pa je ustvarjanju zgodbe, kot na primer pri muziklu. Ker je produkcija zgodba, ki po pravilih lahko traja od pet do dvanajst minut, je bil to zame velik koreografski izziv, ki ga bo zanimivo ponoviti tudi naslednje leto. Koliko časa in kako ste se pripravljali na to tekmovanje? Martina: S pionirji smo se pripravljali od letošnjega januarja do maja. Trenirali smo dvakrat tedensko, pred državnim in svetovnim prvenstvom pa tudi ob vikendih. Poleg rednih in dodatnih treningov se vsako leto odpravimo tudi na plesne priprave, kjer poleg fizične poteka tudi psihična priprava na tekmo, s katero poskrbimo za samozavest, medsebojno zaupanje in sodelovanje, pri čemer nam pomaga dipl.soc.del. Medvešek Tanja. Andraž: Na tekmo se pripravljamo skoraj celo leto. Na rednih treningih na različne glasbe plešemo posamez- ne krajše koreografije, ki jih potem povežemo v smiselno in razumljivo celoto. Za dober nastop je zelo pomembna tudi fizična in psihična priprava pred odhodom na oder. Sta zadovoljna z rezultati, ki ste jih dosegli na tekmi? Kakšna je bila konkurenca? Martina: Sem zadovoljna, vendar pa moram povedati, da rezultat ni vedno tisto glavno merilo uspeha. Zame je največja nagrada to, da plesalci uživajo v plesu in radi plešejo. Konkurenca je močna že med samimi slovenskimi skupinami, vendar pa je letos na tekmi med slovenskimi plesalci in trenerji prevladovalo pozitivno vzdušje, saj smo navijali drug za drugega, si vlivali energijo in se družili. Andraž: Tudi jaz sem z rezultati zadovoljen, predvsem pa se ne obremenjujem z njimi. Zelo pomembno je, da plesalci uživajo, ko plešejo. Konkurenca je vsako leto močnejša, tako na državnih kot tudi na svetovnih tekmovanjih. Najbolj sem ponosen na mladinski electric par Mateja Resnika in Žigo Žargija, ki sta si z vloženim trudom in vztrajnostjo priplesala osmo mesto, kar je dobra popotnica za mlada plesalca. Kako potekajo plesni tekmovalni dnevi? Martina: Na Svetovni pokal v Bremen smo se vozili kar šestnajst ur, zato smo se po prihodu na prizorišče najprej namestili v hotel in se odpočili. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v dvorano, kjer so vse skupine imele generalko, torej možnost vaje na odru. Ko se je okoli desete ure pričelo tekmovanje, smo morali biti plesalci in trenerji v stalni pripravljenosti, saj je tekmovanje potekalo zelo tekoče. Ker smo s točko Razgibavanje zaključili tekmovanje v polfinalu, smo si ogledali še ostale skupine in navijali. Ob odhodu nazaj domov pa je na avtobusu zavladal pravi žur. Andraž: Tekmovalne dneve ponavadi preživimo kar v dvorani, da lahko spremljamo dogajanje, spremembe urnikov tekmovanj in navijamo za slovenske plesalce. Za nekatere Mi-kijeve plesalce je bila to prva udeležba na svetovnem prvenstvu, zato smo se res intenzivno psihično in fizično pripravili in večkrat obnovili potek dogajanja na odru in za njim, da so bili plesalci pravočasno urejeni za svoj nastop in da so lahko spremljali konkurenco, saj se tudi tako lahko veliko naučiš. Romana Pahor, univ.dipl.kom. www.mlkiples.com m e 11 ess i: il H it t' i: 1 i i: il wiuuj.otelo.si pilates (mala, velika žoga, elastični trak) skupinske vadbe (les miliš) male mišice (3-6 let) vadba za seniorje vadba za nosečnice fitnes z osebnimi trenerji klasična, športna masaža tajske masaže športne terapije rehabilitacija poškodb (hrbtenica, koleno) Sončni Studio (nova šolanja) kozmetika za solarij prehranski dodatki plesna šola Bolero najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki) Košarkarski Klub Helios Domžalski košarkarji prišli do dveh zmag Košarkarji Heliosa, ki so v uvodu izgubili proti Budučnosti in Unionu Olim-piji, so imeli pred srečanjem s Širokim precej »težko glavo«, saj ni najlažje začeti s porazom. A kljub vsemu so pokazali, da imajo voljo in moč ter da so njihovi začetku v jadranski ligi le še slab spomin. V tretjem krogu so v letošnji sezoni tako dosegli prvo zmago, žrtev pa, kot že omenjeno Široki Prima Pivo. Domžalčani so bili od gostov boljši za 11 točk (90:79), med najboljše strelce pa seje pri domačih vpisal Robert Troha (19 točk), medtem ko je bil najboljši gostTomas (18 točk). Helios je visoko povedel že v prvi četrtini (25:13), a gostje so se v drugi in tretji četrtini pobrali, celo povedli (59:64), a to ni bilo dovolj, saj je Helios v zadnji četrtini ponovno zbral vse moči ter zadržal tako želeno zmago v domači dvorani. Morda so porabili vse moči za Široki, a zagotovo so bili v Splitu prekratki za zmago. Gostitelji so bili v prednosti skozi vse četrtine ter na koncu zasluženo zmagali s 85:73. V ekipi pa so imeli tudi tri strelce (Akins-18, Peric—17 in (iarnett-15), ki so bili boljši od najboljšega Heliosovega (Žerak-14). Vsekakor je bilo zanimivo tudi srečanje proti Partizanu, ki je v Domžalah gostoval dva dni proti zmagi nad Slovanom. Kljub odličnemu začetku gostov in visoki prednosti (28:41) seje Helios vmes uspel vrniti v igro na le 3 točke razlike. Odločilna je bila zadnja četrtina, v kateri je Partizan ponovno povzel pobudo in na koncu Helios premagal za 17 točk (54:71). Uspešen začetek v domačem prvenstvu Košarkarski klub Helios pa je pričel tudi že s srečanji v domačem prvenstvu, ko so v HKC Domžale najprej gostovali košarkarji Rogle Zreče. Kljub izenačenem začetku in izmenjevanju vodstva je Helios od druge četrtine naprej vztrajno povečeval vodstvo, kije v tretji četrtini znašalo 19 točk. Helios je v prvem krogu lige UPC Telemach zasluženo zabeležil prvo zmago. Vsekakor pa ne gre spregledati ta večer odlične igre Mihaliča, ki je dosegel 20 točk in kar 10 skokov. Mateja A. Kegel KK Pirueta Neverjeten uspeh na Nizozemskem V mesecu avgustu so bila na sporedu tekmovanja na evropski ravni. Za nekatere tekmovalce sta bila prav meseca julij in avgust najbolj delavna, medtem ko so tisti, ki niso člani reprezentanc Slovenije v umetnostnem kotalkanju počivali in se pripravljali na novo sezono. Kotalkarski klub Pirueta ima letos v svojih vrstah kar deset reprezen-tantov, kar je za klub izredno visoka številka, če vemo, da lahko na posameznem tekmovanju tekmuje le omejeno število tekmovalcev. Najprej so tekmovalke BABIC NIKA, OZEBEK TINA in MARIJA KRALJ tekmovale na evropskem prvenstvu za kadetinje in mlajše mladinke v Cerdanvoli (Španija). Vse tri so presenetile in se uvrstile solidno, in sicer je bila TINA OZEBEK šesta, NIKA BABIC sedma in MARIJA KRALJ enajsta. Prvi dve sta tekmovali v kombinaciji, slednja pa le v obveznih likih . Naslednje evropsko tekmovanje je bilo v kraju Nazare (Portugalska) za Pokal Evrope. Tudi na tem tekmovanju so sodelovali tekmovalci in tekmovalke domžalskega kotalkarskega kluba PIRUETA, JAKOB LEBAN je bil tretji, VERONIKA BREŠAR je osvojila srebrno medaljo, ŠPELA BERLOT pa je bila sedma. S tega tekmovanja so se tekmovalci in tekmovalke vrnili s srebrno in bronasto medaljo, kar je bilo nad pričakovanji in jim iskreno čestitamo. Tretje evropsko tekmovanje je bilo tekmovanje Interland v kraju Bergen op Zoom (Nizozemska). Na to tekmovanje je odšlo kar sedem članov KK PIRUETE, ki so zastopali slovenske barve v umetnostnem kotalkanju. Takšnega uspeha glede udeležbe se niso nadejali niti največji optimisti kluba, ki ima za seboj že šestnajsto leto svojega delovanja. Sami nastopi pa so bili prav neverjetni, saj je kar vseh sedem tekmovalcev, ki so zastopali Slovenijo, stalo na zmagovalnih stopničkah in prav noben tekmovalec se ni vrnil v domovino brez pokala. Zmagovalke so bili tri, in sicer PATRICIJA ŽNI-DARŠIČ, ki je tako že drugič zaporedoma zmagala na tem tekmovanju in TINA OZEBEK ter ŠPELA BERLOT. Na drugih mestih so bili NIKA BABIC, GREGOR BABIC, EVA BEL1NGAR in na tretjem NINA ŽELEZNIK. Na omenjenem tekmovanju so imeli člani kotalkarskega kluba PIRUETA tudi reprezentančno trenerko NINO GR1LJ in mednarodno sodnico MARIJO BRLEČ. Odprava KK PIRUETE seje v domovino vrnila v ponedeljek, 22. oktobra 2007 in ta datum bo šel prav gotovo v anale kluba, kajti takšnega uspeha verjetno ne bo mogoče ponoviti. V mesecu novembru pa čaka na svoj debi na svetovnem prvenstvu tekmovalka PETRA POKOVEC, ki bo s svojim trenerjem PETROM BRLE-COM odšla v Brisbane (Avstralija). Na svetovnem mladinskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju bo nastopila v disciplini obveznih likov. Komaj čakamo na njen klic iz daljne Avstralije, ki bo oznanil rezultat za zgodovino, kajti do sedaj sta na takšnih tekmovanjih nastopili le dve tekmovalki domačega kluba, v kategoriji članic sta to bili NINA GRIL.I in TEJA RUS. Od takrat je preteklo že kar nekaj let, zato je veselje v klubu še toliko večje, da bo zopet na tako velikem tekmovanju tudi tekmovalka iz KK PIRUETE. Vsi j i želimo veliko sreče pri svojem nastopu, o rezultatu pa bomo pisali v naslednji številki časopisa Slamnik. Anton Grli] K/URO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-9X6, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 Košarka Semafor rezultatov po trenutnem začetku prvenstva pri članih in članicah in polovici tekmovanja v mlajših kategorijah KK Helios Domžale Mladinci l.SKL-vzhodna skupina 4.mesto - 4-je porazi v 4-ih krogih Kadeti I .SKI, - skupina vzhod 2 3. mesto - 3 zmage in 2 poraza v 5-ih krogih Pionirji A1J 14- l.SKL skupina A2 vzhod 4. mesto - 6 zmag in 9 porazov v 15-ih krogih - prvega in drugega dela prvenstva Pionirji HI) 14 -2.SKL skupina BI zahod 1 5. mesto - I zmaga in 4-je porazi v 5-ih krogih drugega dela prvenstva Ml.pionirji U 12-1 .SKL skupina vzhod I) 3.mesto - 1 zmaga in 2 poraza v 3-ch krogih drugega dela prvenstva KK Lastovka Člani 2.SKL skupina vzhod 11 .mesto - 2 poraza v 2-eh krogih Mladinci 2.SKL skupina center I 3. mesto - 3 zmage in 1 poraz v 4-ih krogih Kadeti - 1 .SKL skupina zahod 2 5.mesto - I zmaga in 4-je porazi v 5-ih krogih 1 Pionirji U 14-2.SKL skupina BI zahod I 2.mesto - 3 zmage in 5-et porazov v prvem in drugem delu prvenstva ŽKK Domžale Članice l.SKL-tekmovanje seje pričelo 27.10. Pokalno tekmovanje - 2 krat sd bile v I.krogu uspešnejše od Triglava, v 2. krogu pa so bile igralke Merkurja iz Celja v prvi tekmi v Domžalah boljše nasprotnice od Domžalčank Mladinke l.SKL 4. mesto - 1 zmaga in 2 poraza v 3-eh krogih Kadetinje 1 .SKL skupina vzhod 2 I .mesto 3 zmage v 3-eh krogih 1 Pionirke U 14 - I .SKL skupina vzhod B I.mesto Antar Domžale - 8 zmag in 6 porazov v 14-ih krogih prvega in drugega dela prvenstva Ml.pionirke 11 12 - I SKL skupina zahod A 3. mesto - 5 zmag in 7 porazov v 12-ih krogih prvega in drugega dela prvenstva Urban Žnldaršlč MIKI - novosti in ostale plesne dejavnosti V Plesni šoli Miki smo v oktobru uvedli plesne novosti, ki vas hodo ogrele v mrzlih zimskih dneh. Sodobnega plesa se boste naučili v družbi Sandre Dorem, osnove klasičnega baleta boste osvojili v družbi Kristine Pojbič Champag-nc, ki trenira tudi klubske osvajalce slovenskih in svetovnih odličij. Za vse najmlajše plesalce, stare od pet do sedem let, smo pripravili mini hip hop in mini jazz, kjer se bodo skozi plesne igre naučili plesnih osnov in se kasneje lahko odločili za sodelovanje v kateri od klubskih skupin. Mikijevi klubski plesalci so v novi plesni sezoni že osvojili dobre uvrstitve na mednarodnih plesnih tekmovanjih. Članska plesna produkcija You and me (koreografija: Andraž Mrak) je na Svetovnem pokalu v hip hopu zasedla 4. mesto, na Svetovnem prvenstvu v electric boogiju 'se je mladinski electric boogie par Matej Resnik in Žiga Žargi uvrstil na 8. mesto, electric boogie članski par Dejan Djuranovič in Andraž. Mrak pa na 6. mesto. Hip hop pionirska formacija Razgibavanje (koreografija: Martina Mrak Tekavc) seje na Svetovnem pokalu za hip hop pionirje uvrstila na 11. mesto. Medtem ko so hip hop plesalci za letos zaključili tekmovalno sezono, se na uspešen zaključek plesno tekmovalne sezone pripravljajo Mikijevi plesalci jazz baleta, ki se konec novembra odpravljajo na Svetovno prvenstvo v show plesih. Na Svelo-vnem prvenstvu bo Plesni klub Miki po številu udeležencev najbolje zastopan slovenski plesni klub, saj se bodo tekme v različnih kategorijah udeležile kar štiri formacije, tri male skupine, en par in trije solisti. Romana Pahor Unlv.dlpl.kom. Lmlklples.com Domžale bodo gostile borilni spektakel WFC V domžalski športni dvorani bo 18. novembra športno-borilni spektakel World Frcefight Challenge (WFC). Na reviji borb v kombinirani borilni veščini MMA (Mixed Martial Arts) bodo svoje spretnosti in veščine pokazali trenutno najboljši borci na svetu. V domžalskem ringu se bosta med drugimi borila ena izmed najboljših borcev na svetu Rodney Faverus in Jean Francois Lenogue, slovenske barve pa bosta zastopala odlična Bojan Kosednar. Kot posebnega gosta so organizatorji povabili vodilnega v MMA tehniki, francoskega zvezdnika Cheicka Konga. Posebnost že tretje WFC revije v Sloveniji bo ženski dvoboj med Hrvatico Nives Radič in Nizozemko Jennifer Triisl- full. Za posebno Vstopnice po 19,90 EUR in 39,90 EUR so že na voljo na vseh Petrolovih servisih in prodajnih mestih Evcntima. Več Informacij je na voljo na: www.wfc.sl Nogometni klub Domžale V polfinalu pokala Hervís! Domžalski nogometaši so se po premoru, ki so ga imeli v času igranja reprezentančnih srečanj, ponovno vrnili v tekmovalni ritem. A tudi v času neaktivnosti naše lige fantje niso počivali, saj so takrat odigrali dve prijateljski tekmi, in sicer proti Slovanu, ki so ga visoko premagali ter neodločen izid, ki so ga doživeli proti italijanskemu prvoligašu Udi-n eseju. Naslednje srečanje, ki so ga odigrali v rednem prvenstvu, je bilo v Ljudskem vrtu proti Mariboru, ki so mu letos Domžalčani že zadali visok poraz. Tudi tokrat je zmagovalec ostal isti, saj so po strelu Zahore v 45. minuti, ko so namesto 11 -metrovke domači nogometaši doživeli hladen tuš. Po predložku Ljubijankiča in zadetku Zahore so Domžale prišle v vodstvo, ki je ostalo do konca srečanja. Tudi tokrat pa na srečanju ni šlo brez rdečih kartonov, tokrat je drugi rumeni karton že v 40. minuti prejel l.ungu, ki ga je Čeferin tako poslal z igrišča. Naslednje srečanje je bilo odigrano sredi tedna, ko je v pokalu llervis žreb določil, da se bosta v četrtftna-lu srečala NK Domžale in MIK CM Celje. Štajersko moštvo, ki je na zadnjem srečanju premagalo Domžale, je bilo tokrat neuspešno, saj na terenu ob Kamniški Bistrici zmagujejo domačini. Prvi zadetek je tako padel že v 9. minuti, ko je mrežo vratarja Mujčinovica zatresel I.jubijankič. Na strel Zahore smo čakali do 20. minute, ko je v vlogo asistenta vstopil l.jubijankič. Sledil je zadetek gostov, v 37. minuti je bil uspešen Sešlar z rdečim kartonom pa seje »okitil« Križnik, ki je v podaljšku prvega polčasa prejel drugi rumeni karton. Kljub aktivnemu prvem polčasu smo do konca srečanja videli le še en zadetek in tudi tokrat je bil strelec Zlatan l.jubijankič, ki je v 80. minuti postavil končni izid 3:1 in pregnal šc zadnje upanje Celja na napredovanje v pokalu I lervis. Domžalčani so tako na dobri poti do uresničitve svojih ciljev, in sicer dvojne krone letošnje sezone. V prvenstvu so na prvem mestu s kar nekaj točkami prednosti, v pokalu llervis pa napredujejo v polnnale. Poleg Domžalča-nov so se v polftnalc pokala uvrstili tudi Koper, Maribor in Interblock. Omeniti velja, da bo žreb parov pol-(inala 19. decembra, medlem ko bodo prva srečanja odigrana šele 16. aprila. Na nek način presenetljivo, pa prihaja do kadrovskih sprememb v NK Domžale, saj Tim Lo Duca in Velimir Var-ga v minulem obdobju nista izpolnila pričakovanj kluba, zato so se po dogovoru odločili, da imata proste roke pri iskanju novega kluba. V času, ko so miren utrip Slovenije prekinile poplave, so tudi domžalski nogometaši pokazali, da imajo srce na mestu. Izkupiček od prodanih vstopnic na srečanju proti Dravi, ki so ga odigrali v športnem parku v Domžalah že konec septembra, so namenili NK Železniki, kije zaradi poplav ostal brez igrišča. Vsekakor lepa in spodbudna gesta, kiji bodo, upamo, sledili tudi ostali nogometni klubi. Mateja A. Kegel Nogomet mladih in ostalih klubov v občini Domžale -semafor uvrstitev na lestvicah lig NK Domžale Mladinci-U 18- 1.liga 2.mesto - 7 zmag, 2 remija in 3 porazi - 23 točk Kadeti U 16- 1.liga I .mesto - 7 zmag, 4 remiji in I poraz - 25 točk Skupno - kadeti in mladinci - 1 .liga 2. mesto - 48 točk Selekcija U 14-1 .liga zahod 5.mesto - 5 zmag, 5 remijev in 1 poraz - 20 točk Selekcija st.dečkov - 1 .liga MNZ Ljubljane 7.mesto Ihan - Domžale - 12 točk Selekcija ml.dečkov - 1 .liga MNZ Ljubljane 3. mesto Ihan - Domžale - 71 točk 4. mesto Domžale - 51 točk Cicibani U 10- liga MNZ Ljubljane A skupina : I.mesto Domžale A 18 točk B skupina: 5.mesto Domžale B 7 točk Cicibani U 8 Skupina 6: 1.mesto Domžale 27 točk Pokal MNZ Ljubljane Mladinci izpad v 3.krogu proti Rudarju iz Trbovelj - v drugem boljši od Kočevja NK Roltek Dob Člani - 3.SNL zahod - lO.mesto - 3 zmage, 3 remiji in 5 porazov - 12 točk Mladinci Liga MN/. Ljubljane - 2.mesto Roltek Termit - 21 točk Kadeti Liga MNZ Ljubljane - 5.mesto Roltek Termit-i 17 točk St.dečki Liga MN/, Ljubljane-l.liga 11 .mesto - 3 točke Ml.dečki - Liga MNZ Ljublajne - 2.1iga - 7,mesto Roltek Dob A - 54 točk 4.liga - 4.mcsto Roltek Dob B - 20 točk Cicibani U 10-LigaMNZ Ljubljane - A skupina -9.mesto -Otočk Cicibani II 8 Liga MN/, Ljubljane - skupina 5 - 3.mestO - 10 točk Pokal MN/. Ljubljane - člani - izpad v 2.krogu proti Interbloeku v I .krogu boljši od Jevnice - mladinci izpad v 2.krogu prav tako proti Interbloeku v 1 .krogu boljši od Kalcer Vodoterma NK Kalcer Vodoterm Radomlje Člani - 3.SNL zahod - 11 .mesto - 3 zmage, 2 remija in 6 porazov - 11 točk Mladinci -Liga MN/. Ljubljane - 9.mesto - 9 točk St.dečki I ,iga MNZ I.jubljanc - 2.1iga - 9.mesto - 4 točke Ml.dečki - Liga MNZ Ljubljane - 3.liga - 5,mesto - 48 točk Cicibani U 10-Liga MN/, Ljubljane-Askupina-4.mesto- 13 točk Cicibani U 9-Liga MNZ Ljubljane -skupina 3 - I. mesto - 15 točk Cicibani IJ 8 - Liga MNZ Ljubljane......skupina 5 - I.mesto 27 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani izpad v I .krogu proti Jezeru Medvode - mladinci izpad v 1 krogu proti Roltek Dobu ■ 8 točk NK Ihan Člani - Legea liga - 12,mesto - 2 zmagi. 2 remija in 5 porazov -St.dečki - Liga MNZ Ljubljane - l.liga - 7.mcsto Ihan Domžale- 12 ock Ml.dečki Liga MNZ Ljubljane- l.liga-3,mesto Ihan Domžale- 71 točk Cicibani U 10 - Liga MN/, i.jubljanc - A skupina - 7,mesto - 6 točk Cicibani U 8 - Liga MNZ Ljubljane skupina 5 - 4,mesto - 6 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani izpad v 1 .krogu proti Dolomitom iz Dobrove NK Vir Člani - liga MNZ Ljubljane - 7.mcsto - 4 zmage, Pokal MN/ I .jubljane - člani - poraz v 1 .krogu proti Arne Taborju 1 remi, 4 porazi - 13 točk Urban Znldaršlč Najhitrejši in najhitrejše v krosu v domžalski regiji Bili so petletniki - ki so se prvi zapodili po kros progi jesenskega krosa domžalske regije za leto 2007. In bil je Klemen Mihelak iz vrtca Dominika Savia, ki je prvi pretekel ciljno črto, stopil na najvišjo stopničko in prejel zlato medaljo. Njegova najhitrejša sovrstnica je bila Erin Kralj iz vrtca Domžale, enota Cicidom. In potem se je začelo zares - z osnovnošolci in enim malim krogom. Med prvošolci sta zmagala Miha Kralj iz OŠ Rodice in Katja Reven iz OS Mengeš, med drugošolci pa prav tako Mengšan Urban Hren in Tjaša Janko-vič iz OŠ Trzin..Teki so v Športnem parku na Viru postajali čedalje hitrejši, z bolj in bolj napetim linišem. v katerem sta le za nekaj deselink sekunde zmagala tudi tretješolca Andraž Ga-brilj iz Mengša in Katja Grilj z OŠ Jurij Vega Moravče. Za učence od četrtega do šestega razreda so sodniki iz Atletskega kluba Domžale progo podaljšali na dva mala kroga. V času od 2 minut in 10 sekund pa do 2:28.3 minute so kot zmagovalci čez ciljno črto pritekli: Blaž Lipar, Teja Vidic, Jan Repas, Tina Vaupol ter šestošolca Anže Pišek in Gabrijela Kumek. Sledila je še najdaljša proga v dolžini približno 1000 m, s katero so najhitreje opravili Luka Pančur (OŠ Rodica), Eva Aljančič (OŠ Domžale), Kristjan Draksler (OŠ Venclje Perka). Nika Babic (OŠ Dragomejj) ter dcvetošol-ea Monika Adler (OŠ Rodica) in Jaka Vodnjov (OŠ Domžale). Čestitke organizatorjem, /avodu za šport in rekreacijo Domžale ter izvajalcem. Atletskemu klubu Domžale (ki sta verjetno naročila tudi lepo vreme), vsem nastopajočim čezdrn in strn in pohvala staršem, ki so tekmovalce spodbujali ob celi progi! In katera šola je bila najuspešnejša? Čestitke OŠ Mengeš za 15 medalj (5 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih), OŠ Rodica in OŠ Domžale pa za 11! B. gorskih tekih.« To so kratkoročni cilji, na malce »daljše steze« se Domen vidi z normo na stezi, čez štiri leta, ko ho zadnje leto mladinec, pa perspektivni atlet cilja na precej več kot le uvrstitev v reprezentanco za gorske teke... Na koncu še pomembna zahvala: Elektrončku za sponzoriranje in gospe Mariji v Masažncm studiu Aleš! Brez vaju dveh bi šli kilometri in metri nadmorske višine težje! Cim bolj »nepremagljivo« naprej! Bojana Pokalni zmagovalec Slovenije v gorskih tekih Domen Zupan iz AK Domžale Z vročimi nogami Ko boste naslednjič prepoteni in kar malo utrujeni stali na vrhu Šmarne gore, Osolnika ali nad Idrijo, si zamislite, kakšni so občutki, ko poskušate po potkah in med ovinki pospeševati, prehitevati in na vrh priti prvi. Verjemite: z vročimi nogami! Štirikrat tedensko trenira Domen skupaj /. vrstniki pod vodstvom trenerja Lojzeta 1'ungerčiča. »/. atletsko stezo sem se prvič srečal pri desetih lelilí, ko sem na ŽAK-u spoznaval osnove atletike. V domžalski atletski klub sem prišel leto kasneje, kjer me je najprej treniral Tomaž Jare, sedaj pa nad menoj bdi odličen trener s posluhom za atleta, Lojze Pungerčič.« Atlet, ki je svoj talent najprej pokazal na šolskih krosih, sledi motivu, doseči nekaj, kar ti še ni uspelo, oziroma nekaj, kar še nikomur ni uspelo. In mogoče je Domen to dosegel prav na letošnjem pokalu v gorskih tekih, ko je na vseh petih tekmah, kjer je nastopil - zmagal. »Gotovo je občutek dober. Teka, ki bi si ga zapomnil po tem, da sem bil močno utrujen, ni, saj se take stvari hitro pozabijo, gotovo pa si na vsaki tekmi zelo utrujen.« In če pomislimo na strme klance, je pričakovana tudi izjava: »Ko imam med tekmo krizo, razmišljam o nečem čisto drugem in kmalu pozabim na vse.« Lastniku pionirskega državnega rekorda v dvorani na 3000 metrov največ pomenijo nastopi za reprezentanco. Najraje teče v naravi, v gozdu, simpatični pa so mu prav vsi treningi po vrsti, ki jim poleti doda surfanje, pozimi smučanje, gorsko kolesarjenje pa je njegovo dopolnilo treningom. Pravi, da so konkurenti vsi, ki stojijo ob tebi na startni črti in da nihče ni tako dober, da ne bi bil nepremagljiv. Najboljši pionir AK Domžale je prvo medaljo okoli vratu dobil na duatlonu v Kamniku, pred gorskimi teki in daljšimi teki pa seje poskusil tudi v metih, skokih in Sprintih, vendar rezultati po njegovih besedah »niso bili prav blesteči«. Domen se je torej odločil za tekaški del atletike, v katerem uživa in kjer si je postavil kar nekaj ciljev: »Na stezi kolajna na državnem prvenstvu, uvrstitev v nacionalno panožno ekipo in občutno popraviti svoje osebne rekorde. V gorskih tekih bom tekmoval s tri leta starejšimi fanti, a sem kljub temu prepričan, da se na državnem prvenstvu in pokalu lahko uvrstim med tri, prav tako pa imam cilj uvrstili se v reprezentanco Slovenije za EP in SP v Novice iz Atletskega kluba Domžale v v Se Šmarna gora je bila skoraj poplavljena Če ste v soboto, 6. oktobra 2007 dopoldne pogledali skozi okno, vam zagotovo na misel ni prišel kakršenkoli sprehod, kaj šele izlet ali tek na »najbolj obiskano goro« v Sloveniji, Šmarno goro - saj je lilo kot z škafa! In vendar se je našlo več kot 200 tekačev, med njimi tudi Domžalčani, ki so nastopili na 28. mednarodnem teku - finalu slovenskega pokala v gorskih tekih in finalu WMRA Grand Prix. Med mlajšimi dečki je bil bronast Rok Kveder, med deklicami Eva Aljančič četrta in Manca Slabanja peta, med dečki je bil Anže Zupan odličen drugi in Jure Aljančič peti. Več kot 20 sekund pred drugimi v kategoriji starejših dečkov je pod dežnik na vrhu Šmarne gore stopil Domen Zupan, Jaka Vodnjov je bil tretji in Miha Škof-lek osmi. Med starejšimi deklicami je bila Monika Adler šesta. In potem so na 669 metrov visoko goro začeli kapljati člani in članice, ki so morali premagati 9 km dolgo pot iz Tacna preko Grmade. Med člani sta 9 km dolgo pot iz Tacna preko Grmade izmed Domžalčanov kot triindvajseti pritekel Peter Kastelic, Ivan Leskov-Šek pa je bil enajsti med starejšimi veterani. Čestitke vsem, še posebej Domnu Zupanu, ki je kot zmagovalce petih tekmovanj za pokal Slovenije postal tudi pokalni prvak v gorskih tekih za starejše dečke! Smlednik -šolarji prihajajo! Osnovnošolci in srednješolci so se za naslove prvakov borili na Prvenstvu Slovenije v gorskih tekih. Atleti iz Domžal so pobrali šest medalj, in sicer: srednješolki Ajda Sitar in Katja Kosmatin sta bili zmagovalki med mlajšimi oziroma starejšimi srednješolkami; Monika Adler in Eva Aljančič sta bili srebrni, Cita Cvirn in Jaka Vodnjov pa sta se veselila bronastih medalj. Kot četrti je skozi gorski cilj pritekel Rok Kveder, deveta sta bila Manca Slabanja in Anže Zupan, Miha Škoflek pa je bil deseti. Bravo! 14-krat čez drn in strn na Mariborskih poljanah! Za medalje na krosu občinskih reprezentanc 13. oktobra 2007 v Mariboru se je v sedmih kategorijah pomerilo 18 ekip iz cele Slovenije. Po dva najbolje uvrščena sta nabirala točke tako za ekipno uvrstitev v kategoriji kot za končno ekipno uvrstitev. Tn Domžale so po 14 podelitvah stopile na visoko drugo stopničko ter tako še enkrat pokazale na športni duh in tekmovalnost naše občine. Za eno samo točko so nam ušli samo Velenjčani, za sabo pa smo pustili domačine, Ljubljančane, Celjane... Med prejemnike medalj so se vpisali trije: med člani je zlato medaljo prejel Peter Kastelic, srebrni so bili Monika Adler.Ajda Sitar ter Anže Zupan. Med prvimi desetimi so čez cilj pritekli še Jana Strahinič, Eva Aljančič, Jaka Vodnjov, Katja Kosmatin, Matic Plaz-nik, Tina Kozjek, Manca Slabanja. Anja Plaznik. Maja Hudoklin, Gašper Bregar in Klara Hribar, še preostali člani ekipe Domžale pa so bili: Rok Kveder. Špela Peterka, Matej Preles-nik. Surya Kotar, Matija Zaletel, Jure Berk. Katja Kozjek, Klemen in Rok Markuš, Mihaela Kogovšek. Nataša Aljančič in Miha Škoflek. Vsem članom ekipe iz občine Domžal čestitke! Bojana Atletski klub Domžale je skupi) s Atletskim društvom Kronos Iz Ljubljane pripravilo prijeten piknik. Če bi se radi ukvarjali s triatlonom ... Zaključek slovenskega pokala Med športi, s katerimi se v zadnjih letih ukvarja čedalje več ljudi, je tudi triatlon. Vsi, ki bi se z njim želeli organizirano ukvarjati, se lahko pridružite Triatlonskemu klubu Trisport Kamnik, ki je uspešen tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. Tako so v letošnjem letu pripravili kar tri tekme za slovenski pokal. Zadnja preizkušnja na Bledu je privabila blizu 500 tekmovalcev iz J4 držav in še enkrat potrdila, da je Trisport pod vodstvom enega najbolj znanih slovenskih triatloncev, Mira Kregarja, odličen klub, ki ima v vseh tekmovalnih disciplinah odlične tekmovalce. Nova državna prvaka (tudi lanska) sta Mateja Šimic - TK Trisport Kamnik in Bojan Cebin - TK Ribnica, oba tudi že uspešna tekmovalca svetovnih prvenstev, sicer pa so nosilci medalj še naslednji čjani kamniškega kluba: v skupni razvrstitvi za slovenski cici pokal: Kristina llršie, Tinkara Capuder in Katarina Humar ter Matevž Plan-ko in Drejc Kregar; med deklicami pa so najuspešnejše Liza Uršič, Teja Jazbinšek in med kadetinjami Tjaša Romšak. med mlajšimi mladinci so najboljši Manca Vrhovnik, Domen Hribar in Miha Roje. Med ženskami absolutno je zmagovalka Mateja Ši- mic, odlični pa tudi Fani Alpner in Živa Petrin, med veterani II je zmagal Miro Kregar. Poglejmo še najboljše v slovenskem triatlonskem pokalu: Teja Jazbinšek, Domen Leskovec, Tjaša Romšak, Manca Vrhovnik, Domen Hribar, Mateja Šimic, Nataša Nakrst, Gregor Gantar, Matic Romšak, Miro Kregar, Viktor Ekart in Anton Škrlep. Če vas mika, da bi triatlon postal vaš šport, podrobnejše informacije poiščite na www.trisport-klub.si. SD Preserjej)ripravilo razstavo buc Za tiste, ki še ne veste: TRIATLON je šporl. ki ga sestavljajo tri discipline, ki jih tekmovalec opravi brez prekinitev v naslednjem zaporedju: plavanje, kolesarjenje in tek. DUATLON: tekmovalec najprej leče. kolesari in nato Se enkrat teče AK VATI.ON: tekmovalec najprej plava in takoj za tem teče. Zreb tekmovalnih skupin za začetek Molos MSD lige Uvodno dejanje letošnje zimske lige Mladinskega sveta Domžale v dvoranskem nogometu je bilo zrc-banjc 18 prijavljenih ekip v tri tekmovalne skupine- Na slavnostnem dogodku, ki je bil organiziran v prostorih Scena bara na Količevem, je vodja 'ekmovanja Rok Pirnat predstavil potek in novosti letošnje lige. , .. r<*»je kar precej; tekme bodo potekale vsako nedeljo med 17. in 21.30 uro v telovadnici OS Venclja I crka y Domžalah. Ta je ena večjih v naši občini, zato bo 'gra letošnje lige zagotovo potekala na višjem nivoju. (%inizaeija in komuniciranje v liga bo imelo močno POOporo v posebnem spletnem portalu, www.msdliga. si, ki bo poleg novic služilo tudi kot orodje za upravljanje z ekipami. Vodilo projektne skupine ki organizira ligo je dostopen in kvaliteten rekreativni nogomet za ljubitelje pravih športnih doživetij, kar nam omogoča tudi podpora generalnega sponzorja; letos bo to AC Molos d.o.o. Zreb je določil, da bodo v skupini A odigrali člani ekip Molos, NK TIR 11IR /aboršt, SDM Domžale, Gostilna Pavovec Mengeš, SD Loka in 2DMD, v skupini B Tao Šport, SD Homec, FC 2005. Mulci, Domžale in Menčcster Yunajtit ter v skupini C TEDA, BS Tehnik Lukovica, FC Kaiserslaulern, Nova Generacija SLS, DMI) Scena, in CMC Ekocon. V vsaki skupini je torej 6 ekip, ki igrajo po sistemu vsak z vsakim, dvokrožno. Po koncu rednega dela se bodo oblikovale lestvice, ki bodo podlaga za napredovanje v eno od treh skupin končnice. Prvo- in drugou-vršČeni ekipi po rednem delu se uvrstita v skupino za prvaka, tretje in četrto uvrščeni ekipi gresta v boj za mesta od 6-12, preostale ekipe pa se borijo za obstanek v ligi, saj bodo namreč zadnje tri uvrščene ekipe morale v prihodnji sezoni za vstop v ligo praviloma igrati kvalifikacije. Ves čas pa bo potekalo točkovanje tudi za najboljšega igralca lige, ob koncu pa bo z glasovanjem določen tudi najboljši vratar. Prve tekme so se sicer odigrale žc 28. oktobra. _ . _ Rok Ravnikar Čeprav je kazalo, da bo vreme nagajalo, kostanjev piknik ni bil odpovedan. V soboto, 6. oktobra so se že v dopoldanskih urah začele priprave. Potrebno je bilo priskrbeti šotore, mize in peči za kostanj. Kuhal se je čaj in kuhano vino, pripravljal kompot iz buč. Po domovih je dišalo po sladicah, otroci so pomagali rezati kostanj in zvijati Časopisne tulce. Dela je bilo za vse dovolj. In ker je bila tudi razstava buč, sem želela na ogled postaviti svoj izdelek. Ideje ni in ni bilo od nikoder. Ko pa se mi že utrne, jo je potrebno spraviti še na bučo. Ali bolje iz buče. Vendar nekaterim idej ne zmanjka. Se spretne roke in veliko potrpljenja. Kaj je nastalo, ste si lahko ogledali na razstavi. V Preserjah so tisti sobotni večer izkopali kosti Bučozavra. izdelali bio Šti-rikolesnik, za primer vetra pa zgradili don Kihotov mlin na veter. Ža eno noč je odprl vrata Kamp Bučina. Če ste si zaželeli tople večerje, bi vam lahko ob soju bučnih svečnikov postregli v priboru iz buč, za sladico pa bi si privoščili Anjino torto in na njej upihnili svečko. Po večerji bi se lahko stuširali v bučnem tušu, nato pa obiskali hišo strahov iz buč. Previdnost je bila po- trebna le pri gnezdu kač. Za botanike je bil zanimiv primerek pikapolonice velikanke. Če do sedaj niste vedeli, da je jesen ena fina gospa, ste jo lahko spoznali prav na ta večer. Kdor pa v temi ne vidi dobro, je zlahka spregledal najmanjšo bučko. Nad vsem dogajanjem je držal svojo roko odločni glava družine. Letošnja razstava buč pa je bila ven-' dar v nečem drugačna kot prejšnja leta. Potekala je v znamenju zbiranja prispevkov za poplavljene v Železnikih. V rdeči skrinjici, kije namenjena prispevkom športnemu društvu Pre-serje, se je nabralo 500 EUR Denar smo namenili družinama Bradeško in Triler v Železnikih. Ob tej priložnosti bi se zahvalili tudi sponzorjem, ki so poskrbeli za nagrade. To so: LIP Radomlje, Marinšek Nija in Franc, bistro Orhideja Kamnik, Kompas MTS Ljubljana, RAM 2 Ljubljana, KIMING Trzin, Papirnica LIPA Preserje, Picerija Jaka Homec, Picerija Taberna Šmarca, gostilna Pri Jurju, SKB Kamnik, LEMA Preserje, Ivanki in Romanu Golob za kostanj. Ob koncu pa zahvala še družini Zupan, ki nas že vsa leta gosti na svojem dvorišču. Težkoatletski klub Domžale Domžale v Srbiji na stopničkah 6. oktobra je v Somborju, v najbolj zelenem mestu Vojvodine, potekalo mednarodno tekmovanje v dviganju uteži. Tekmovanja seje udeležilo sedem ekip: iz Madžarske sta se ga udeležila dva kluba ZTE Zalaegerzeg in klub Budinpešta, iz Srbije klub Spartak Subotica in tri domače ekipe iz kluba Radnički Sombor, ter iz Slovenije TAK Domžale. Prvo mesto so osvojili Spartak Subotica z rezultatom 946 točk, drugo mesto domači klub Radnički Sombor z rezultatom 844 točk in tretje mesto TAK Domžale z rezultatom 773 točk. Ekipo TAK Domžale so zastopali Jože Pirnat z rezultatom poteg 95 kg, sunek 117 kg, biatlon 212 kg=232 točk, Štefan Dominko z rezultatom poteg 100 kg, sunek 132 kg, biatlon 232 kg= 269 točk in Boštjan Peterca z rezultatom poteg 105 kg. sunek 142 kg, biatlon 247 kg=272 točk. Mladinsko evropsko prvenstvo Od 8. do 14. oktobra je na otoku Tenerife v obalnem kraju Puerto de la Cruz v Španiji potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v dviganju uteži. Tekmovanja se je udeležilo 198 tekmovalcev iz celotne Evrope in med njimi sta nastopala tudi dva slovenska državna rekorderja v svojih kategorijah, brata Orešek Jernej in Tine. Jernej je nape- njal svoje mišice v sredo, 10. oktobra, v kategoriji do 77 kg in z rezultatom poteg 95 kg, sunek 115 kg in biatlon 210 kg osvojil 21 mesto. Njegov starejši brat Tine pa je svojo moč in znanje pokazal v petek, 12. oktobra, v kategoriji do 94 kg in z rezultatom poteg 95 kg, sunek 126 kg biatlonom 221 kg, osvojil 18. mesto. Brata Orešek sta bila več kot zadovoljna s svojimi dvigi in z rezultatom, saj sta se dobro zavedala, da na takšnem tekmovanju pobirajo medalje profesionalni tekmovalci, ki trenirajo po več ur dnevno in ki jim je ta šport kot služba. Tekmovalcem čestitam in jim želim še veliko uspešnih tekem. Boštjan Peterca SD Krti Orientacijski pohod s kostanjem Sredi oktobra smo Krti organizirali orientacijsko tekmovanje. Že lansko leto smo opazili kar dobršno mero zanimanja, zato smo se letos odločili, da tekmovanje ponovimo. Organizacijski odbor se je zelo potrudil, zato udeležba tudi tokrat ni razočarala, saj se je s progo spoprijelo kar deset ekip. Letos je lanskoletni opis poti zamenjala karta z vrisanimi kontrolnimi točkami, po katerih so se morale ekipe orientirati. Čeprav je tekmovanje potekalo po nam bližnji in poznani okolici, pa orientacija vseeno ni bila povsem preprosta, proga je bila namreč kar dolga in v zadnjem delu tudi precej zahtevna. Tudi tokrat so se morale ekipe spopasti še z različnimi znanji, ki smo jih preverjali na kontrolnih točkah. Streljanje z lokom, streljanje z zračno puško, znanje prve pomoči, poznavanje ljudskih pesmi ter poznavanje našega kraja, je vsaki ekipi prineslo dodatne točke in možnosti za dobro uvrstitev. S približno tri urno progo seje tudi letos najbolje spoprijela ekipa Branilci naslova, drugo mesto je zasedla ekipa Luki+, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Žurerji. Seveda pa gredo vse čestitke prav vsem ekipam, ki so zbrale dovolj poguma za udeležbo. Po tekmovanju nas je čakalo še druženje, kjer smo - jesenskemu času primerno - popekli še velike količine kostanja. Malce tekmovalnega balinanja ter sproščen klepet nas je hitro pripeljalo do teme, ki vse prehitro zaključi dan. Seveda pa smo že začeli kovati načrte za vnaprej. Več o tem pa drugič! Vaši Krtll Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob Borbeno na svetovnem prvenstvu in finalnem državnem turnirju Potem ko so članice Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, Petra, Vesna, Tina in Tamara, uspešno predstavile kickboving in boks na tradicionalnem Hitovem sejmarjenju, sta se Tamara Radkovič in David Nagode v septembru udeležila 16. Svetovnega kickboxing prvenstva Wako v Beogradu v disciplinah light kontakta, lovv kicka in K-l slavlu. Med 50 državami in 650 reprezentanti je bilo 11 slovenskih reprezentantov. Tamara Radkovič je v light kontaktu v kategoriji - 60 kg v osmini finala premagala francosko reprezentantko Gaudrv Laure s 3:0, v četrtlinala pa izgubila s Klaro Morton, svetovno prvakinjo z Madžarske. David Nagode je med 17 tekmovalci v članski kategoriji - 89 kg v prvem krogu izgubil proti poljskemu reprezentantu. V oktobru je bil v Ormožu finalni državni turnir v light kontaktu discipline kickboxinga. Med 72 tekmovalci iz 17 klubov so domžalski tekmovalci dosegli naslednje uspehe: prva mesta: Tamara Radkovič - 60 kg, Marjan Bolhar - 79 kg, Nika Nemec (med mladinkami -60 kg in članicami perspektivna liga). Tone Bukovnik - 74 kg; David Nagode - 84 kg je bil drugi, Mitja Bolčina - 74 kg pa tretji. Klub se za pomoč zahvaljuje: Občini Domžale, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Heliosu, Radiu HIT, Krajevni skupnosti Dob, Koželj Dob ter Otello vvcllncs centru Domžale. Državni prvaki pa so postali: Tamara Radkovič - 60 kg, David Nagode - 84 kg, Tone Bukovnik - 74 kg, Nika Nemec - 60 kg, vice državni prvak pa Marjan Bolhar -79 kg, ki je v finalu prepričljivo premagal državnega prvaka. Za naslov državnega prvaka mu je zmanjkalo par točk, ki bi jih zanesljivo dobil na prvem državnem turnirju, a se ga zaradi poškodbe ni udeležil. Vsem državnim prvakom iskrene čestitke! Še posebne čestitke Davidu Erbežni-ku iz. Krtine, ki si je /. uspešnimi nastopi priboril status kategoriziranega športnika mladinskega razreda, Tamara Radkovič s Količevega ima status športnika mednarodnega razreda, enako kot David Nagode. Čestitamo! Karate klub Domžale Regijsko tekmovanje za dečke in deklice Krožni udarec z nogo v glavo -mawashl gerl V soboto, 20. oktobra 2007 so se na regijskem tekmovanju domžal-sko-kamniške regije med seboj, v borbah in katah, pomerili dečki in deklice. Tekmovanje se je odvijalo v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Regijska tekma je tudi pred izbor za DP, ki bo v Kamniku 11.novembra 2007. Tekme so potekale po posameznih kategorijah v borbah na izločanje, kar pomeni, da seje zmagovalce dvoboja uvrstil v naslednji krog in tako je bil vse bližje svoji zmagi. Deklice so tekmovale v katah. Za pravilno sojenje so poskrbeli sodniki. Rezultati naših tekmovalcev pa so naslednji: Mlajši dečki - borbe (po kategorijah) 1. mesta so osvojili: Rok Kveder, Vitja Čretnik in Anže Starin 2. mesta so osvojili: Anže Korclc, Luka Grošelj, Žiga Cr-nič in Andrej Rcsnik 3. mesta so osvojili: Martin Omovšek, Blaž. Hrovat, Matevž Rovanšek, Andraž llaraver in Peler Košir Starejši dečki - borbe (po kategorijah) 1. mesta so osvojili: Sebastjan Koderman, Matej Vogrincc, (iašper Žankar, Kristjan IJernot in David Ježek 2. mesta so osvojili: Tilcn Ljubešek, Ambrož Kump Čolnar, Tilen Vogrincc in Luka Roječ 3. mesta so osvojili: Nejc Simon, Surya Kotar, Blaž Miki in Konstantin Velepec Mlajše deklice - kata 1. mesto: Monika Prašnikar 2. mesto: Klavdija Rcsnik 3. mesto: Petra Prašnikar Starejše deklice - kate 1. mesto: I Irska Savič 2. mesto: Katja Žulič 3. mesto: Kaja Hribar Tekmovanje ni cilj borca, je pa ena od stopničk, ki nam kaže naše pomanjkljivosti in napake, s katerimi se srečujemo v življenju. Za doseganje lepih rezultatov je potrebno osvojiti znanje in utrditi samozavest duha. Vsem karateistom čestitamo za uspeh! Teja Medle «i i' ♦ a* < STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure Smučarski klub Ihan Beljenje začeto Zima je tu!!! Prvi sneg je že pobelil naše vršace, naši najboljši biatlon-ci pa pridno »belijo« biatlonske tarče. To se trenutno dogaja zgolj na treningih. A vendar se tisto pravo tekmovalno »beljenje« že hitro približuje, saj se sezona najboljših biatloncev pričenja že konec meseca. Klemen BAUER in Peter DOKL sta se v zadnjih štirinajstih dneh krepko spopadala z belimi avstrijskimi ledeniškimi poljanami in dodobra stestirala svoje dilce. Pravi test pa bo za njiju, prvo letošnje tekmovanje za svetovni pokal v biatlonu v finskem Kontiolahtiju, in sicer od 28.11. do 2.12.2007. Klemen in Peter pa seveda ne bosta opustila svoje »obrti beljenja« vse tja do konca meseca, ampak bosta v naslednjih dneh odpotovala v Skandinavijo, kjer ju čaka finale priprav v »mešanju barv«. A pomudimo se malce še pri jesenskih dneh, v katerih so naši mladi tekmovalci mešali klubske barve na tekmovanjih s tekaškimi rolkami. S svojimi uvrstitvami so »belili« glave trenerjem, katerih klubi imajo na svojih prodajnih policah absolutno »barvo premoči«. A premoč sta nemalokrat razredčila Anže GREGO-R1Č in Primož PANČUR, ki sta v skupnem seštevku Poletnega pokala na tekaških rolkah osvojila odlično 2 mesto, in sicer v kategoriji juni-orjev oz. starejših dečkov. Z lepimi uvrstitvami se lahko pohvalijo še Vid ZABRET, z osvojenim končnim 5. mestom, kategorija starejših dečkov, Aleš GREGORIN z 9. mestom in Anže POVIRK s 13. mestom v kategoriji mlajših mladincev. Klub pa se lahko ponaša z odlično skupno uvr- ____.......,,.....,........m rM_r M m* ¿ ,j,„ stitvijo, saj je med 17 nastopajočimi klubi osvojil končno 6. mesto in to brez nastopov oz. točk Klemena ter Petra. Če bi,...,ja bi imeli več točk, a slajše bodo tiste s svetovnega prizorišča. Prioritete so jasne!! Naš napovednik. Treningi, treningi... v Ihanu in na Pokljuki, vse do prvega pravega »beljenja« narave. Medtem ko čakamo sneg, pa trenerja Janez GREGORIN in Saša ČAD mlade tekmovalce usmerjata v nove treninge in jih poizkušata kar najbolje pripraviti na prva decembrska tekmovanja. Decembrskih dni, pa se veselimo tudi ostali člani kluba, saj se nameravamo podati na drugo prizorišče letošnjega svetovnega pokala v biatlonu, in sicer v Hochfilzen, Avstrija. Svojo barvitost glasov bomo predstavili v navijaški areni!!! Na Pokljuki pa bomo v času od 13. do 16. decembra poleg navijaških spretnosti ponudili tudi svoje spretnosti v organizacijskem delu pokljuškega tekmovanja za svetovni pokal. Matjaž Pavovec Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro porotnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi r.\ DIABETIKI domačo potico, ročno izdelane dom.ne piškote in ostale slastne Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Karateisti ATOM-a na finale državnega prvenstva 27. oktober 2007 je datum, o katerem že kar nekaj časa poleg več sto šolarjev, ki bodo tekli na ljubljanskem maratonu, govorijo tudi najboljši karateisti v Kihon in Dyu ippon Komiteju - posamezno in ekipno. Takrat se bodo namreč v Mariboru za državne naslove pomerili najboljši po dveh kvalifikacijskih turnirjih za vstop v finale DP. In ATOMovci so z udeležbo zagotovo lahko zadovoljni! Poleg zmagovalcev vsaj enega izmed kvalifikacijskih turnirjev: Iva Perger, Črt Hrovatin, Patricija Vchovec, Tjaša TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Se en utrinek s prvega domžalskega S.K.I. open karate turnirja za Pokal Domžale 2007 - zmagovalka Tamara Kokalj. Ltipšc I lanzlowsky, Rok Kurent in Timotej Kokalj bodo na turnirju nastopili še številni Atomovci - kar lahko sklepamo po osvojenih medaljah. Na obeh turnirjih so ATOMovci skupaj osvojili 18 prvih in 11 drugih mest, na tretjo stopničko pa so stopili trikrat. Odlični so bili tudi ekipno trikrat so bili najboljši in enkrat drugi. O odličnih nastopih na finalu DP bomo zagotovo poročali v naslednji številki, do tedaj pa držimo pesti za naše karateiste. Še vedno pa odmeva odlična organizacija in tekmovalni dosežki s prvega domžalskega S.K.l. open karate turnirja za Pokal Domžale 2007. Atomovci so številnih čestitk deležni tako zaradi osvojitve skupnega pokala kot odlične organizacije. Čestitamo! B. Sprejem za najboljše športnike - tokrat za plesalce, plesne in navijaške skupine Raje plešemo, kot govorimo (nadaljevanje s strani 1) Plesne In navijaške skupine OŠ Domžale Kol nam je povedala trenerka Tjaša SuSterSiC.se je v preteklem šolskem letu na OS Domžale /.elo veliko plesalo in navijalo. Zaradi vse večjega števila mladih plesalcev je število Sovič, ki pridno trenirajo, naraslo na skoraj 150 učencev in učenk, ki so trenirali v osmih skupinah pod vodstvom kar šestih plesnih učiteljic. Soviče 80 bile uspešne na mednarodnem tekmovanju Bcach eup v Nemčiji, kjer je mladinska mala skupina zasedla 2. mesto, par Nika Ajdnik in Tanja Trdina pa 6. mesto. Število treningov so vse štiri tekmovalne skupine nato še povečale zaradi državnega prvenstva Zveze navijaških in pom pon skupin. Mladinska navijaška skupina je pod vodstvom Lane Oavrilov zmagala, mladinska plesna skupina pod vodstvom Tjaše Šuštaršič pa je osvojila srebrno medaljo. S tem sta si obe skupini priborili vstopnico za evropsko prvenstvo na Danskem. Še preden so najstarejše Soviče dobile v roke spričevala, jih je v Prede-rikshavnu čakala močna konkurenca evropskih ekip. Kljub številnim šolskim obveznostim so vsako popoldne pridno trenirale, kar se jim je bogato obrestovalo. Plesna skupina je znova dokazala, da sodi v evropski vrh, saj je osvojila bronasto medaljo, navijaška skupina pa je bila šesta. V maju sta se obe otroški tekmovalni skupini v nemškem Bottru na svetovnem prvenstvu Elite osvojili bron, s čimer sta bili zelo zadovoljni tudi obe trenerki, Tjaša Šuštaršič in Lana Gavrilov. Soviče v letošnje šolsko leto stopajo v še večjem številu in s še večjimi načrti, saj je že 10 let, odkar so zaplesale prve Soviče. V decembru pripravljajo veliko dobrodelno plesno prireditev, po novem letu pa jih čaka cel kup novih izzivov, med drugim tudi evropsko prvenstvo, ki bo letos v Ljubljani. Doma pa Soviče želijo biti najboljše! Ravnateljica, mag. Jožica Polanc. pa je posebej pohvalila vse mentorice, ki so že vzgojile nove vaditeljice, ter poudarila, da na OŠ Domžale pleše že kar tretjina otrok. Plesni klub Miki Plesna šola Miki je skupaj s Plesnim klubom Miki kriva, da se v naši občini veliko pleše in da lahko pričakujemo, da bodo številni mladi plesalci kot odrastejo, ostali plesu zvesti. Uspehe, ki so bili predstavljeni tudi v prejšnji številki Slamnika, sta predstavila Andraž Mrak, uspešen trener, koreograf in aktivni plesalec ter trenerka in korc-ografinja Martina Mrak Tekavc. Med prisotnimi smo tako lahko spoznali uspešne plesalce, ki so sc odlično uvrstili tako na državnih prvenstvih, kjer se praviloma uvrščajo med prve tri, kot svetovnih in evropskih prvenstvih ter pokalih, kjer se prav tako lahko pohvalijo s številnimi odličnimi uvrstitvami ter medaljami. Posebne pozornosti je bila deležna ena najuspešnejših plesalk Plesnega kluba Miki Maja Sonc, po katere stopinjah pa že stopajo številne mlade plesalke. Ker je pred vrati svetovno prvenstvo, bomo o njih zanesljivo še lahko brali. Vera Vojska Tenisaci veterani iz Domžal uspešni v Nemčiji Ekipa veteranov Teniškega kluba Domžale je bila od 28. do 30. septembra 2007 na gostovanju v Nemčiji pri prijateljskem klubu ATC Andcrnach . Klub Andcrnach se nahaja v bližini Kolna in zanj v ligaškem veteranskem tekmovanju nastopata tudi Sašo Štiftar in Sašo Svoljšak že nekaj sezon. Letošnje leto pa so nas naši nemški prijatelji povabili v Munchen , kjer smo v soboto, 29. septembra dopoldan odigrali prijateljsko tekmo v prijetnem ambientu Teniškega centra Ismaning, ki ima 15 odprtih in 6 pokritih teniških igrišč, poleg pa še prekrasen nogometni stadion in atletsko stezo. Odigrali smo 5 posamičnih tekem, kjer je bil rezultat 5 proti 0 za Domžale. Tekme dvojic pa smo odigrali po si-slemu.da sta bila skupaj v paru en slovenski in en nemški igralec. Po odigranem srečanju in obveznem kozarcu piva pa smo bili popoldan in zvečer udeleženci tradicionalnega Oktoberfesta , kjer smo se lahko v živo prepričali, kako poteka ta nemška zabava. Ob nedeljskem zaključku našega druženja smo se dogovorili, da jih bomo naslednje leto mi gostili na naši slovenski obali v zadnjem septembrskem vikendu. Rezultati prijateljske tekme: Prešeren Tone : Beyer Henry 76,64 Tratnik Metod 64,26,10/5 Vrančič Davor : 61,61 Svoljšak Sašo gang 60,61 Štiftar Sašo 46,61, 10/7 Mucnzel Ralph Woldt Elmar Luithlen Wolf- Schiller Torsten Dvojice: Štiftar, Möhrs : Svoljšak, Schiller 26,63,10/7 Prešeren, Muenzel : Tratnik, Luithlen 46,64,10/7 Sašo Svoljšak Na črno belih poljih Hitropotezno državno prvenstvu V Zagorju ob Savi je potekalo državo hitropotezno prvenstvo. Letošnji zmagovalec med člani je mednarodni mojster Zoran Veličkovič iz Maribora pred Škobernetom in velemojstrom Mohrom. Med Domžalčani se je najbolje uvrstil Plaskan. na 15. mesto in osvojil osem točk in pol, drugi je bil J. Skok, ki je z osmimi točkami osvojil 24. mesto, Matej pa je s sedmimi točkami končal M 38. mestu. Na prvenstvu je sodelovalo 105 šahistov. Vrstni red: Veličkovič 11.5, Škobcrnc 10.5, Mohr, Supančič, Čepon, Gju-ran, Kastelic, Lovišček, Znidarčič, N. Praznik, Žugaj. Črepan 9, Zupe, llrži-ea, Plaskan, M. Srebrnič 8.5, llurcmo-vič, Ulc, Žvan, Radosavljevič, Jazbec. Prcgarac, V. Srebrnič, .1. Skok, V. Rožič, Podržaj 8 itd. Šahovske novice Domžale - Na hitropoteznem turnirju ŠD Domžale za avgust je med 22. udeleženci zmagal Ljubljančan Čepon 8, pred Ivačičem 7, sledijo pa Vavpetič, J. Skok, B. Skok, Kotnik, Musič 5.5, Kalaš, Grošelj, Jerina, Zupane, Jazbec, Banfl 5. Odigranih je bilo devet kol. Na septembrskem hitropoteznem turnirju je med 14 igralci slavil Jeran, kije v trinajstih kolih osvojil 12 točk, pred J. Skokom 10.5 in Čeponom 10, sledijo pa jim Ivačič 9.5. Vošpernik 9, Vavpe-tič'8.5, Rihtar7.5. Rojs6.5 itd. Na oktobrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev, zmagal pa je Celjan mojster Crepan, ki je iz sedmih partij zbral pet točk in pol. z enakim izkupičkom je bil drugi Ir-boveljčan Jazbec. Nadaljnji vrsti red: Jeran, Ivačič 5, .lanjič 4.5, Košir, B Skok 4 itd. Lesce pri Bledu - Na 3. memorialu v spomin na dolgoletnega zaslužnega šahovskega delavca in sodnika Vojina Peroviča je v hitropoteznem tempu, kjer so imeli igralci deset minut za razmislek, zmagal mednarodni mojster Vrhničan Šebenik pred Domžalčanom Leničem, oba dva sta osvojila sedem in pol točke iz devetih partij. Med ostalimi člani Vele so .lanjič. J. Skok in Čo-kan s petimi točkami osvojili 31., 32. in 33. mesto. Sodelovalo je 78 igralk in igralcev. Jože Skok Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Domžale si zaslužijo kvalitetne športne objekte (nadal|evan|e Iz prejšnja številka) V bistvu je celotni domžalski športni park v fazi dopolnitev. Trenutno potekajo dela na lokaciji, kjer so bila teniška igrišča, kaj sedaj tam nastaja? Ta prostor je v osnovi namenjen novi večnamenski športni dvorani. Trenutno rešitev smo našli v postavitvi malega nogometnega igrišča t umetno travo. Upam, da bo s pomočjo lokala šlo vse skupaj v najem in začelo funkcionirati, da se organizirajo aktivnosti. Drugi del je namenjen petanki (I VI) Partizan), kjer pa vemo, da bolj ko je teren neraven, bolje jc za njih. Potem .je tukaj ves ta del pri kopališki cesti, ki je bil namenjen za parkirišče, tO bomo zatravili in naredili manjše vadbene Površine. Pri teniški dvorani pa je Prostor namenjen še za atletsko zunanje metališče za disk in kladivo. Dobro pa je, da smo počakali S tem, glede na to, da je cesta sedaj vsa prekopana, dela naj hi bila v kratkem končana in računam, da bomo še ta mesec stvari realizirali. Seveda pa so v primeru, da se bo dvorana kdaj gradila.vse tO le začasne športne površine. V pripravi je investicijski načrt za drugo tribuno na stadionu. Kako pa je s tem? v poročilih stalno omenjam, da je trcba zaključiti dva velika projekta ~ halo in stadion. V prejšnjih uredit- venih načrtih je bilo, da naj bi stadion imel ne le V tribuno, pač pa tudi J in S. Slednja seje odcepila, ostala naj bi J. Investicijski program je v zaključni fazi, računam, da bo obravnavan na oktobrski seji občinskega sveta. I Jpam trditi, da smo v odnosu na investicije za tovrstne objekte v drugih mestih v Sloveniji še precej daleč, koncept zamisli pa je, da bi se financiranje raztegnilo na 10-letno obdobje, kol proračunska obveznost. Seveda pa se gre tudi tukaj potem v pridobivanje sredstev s strani ministrstva, fundacije in NZS. Govorimo le o javnem kapitalu, saj partnerstvo z zasebnim pri V tribuni še ne pride v poštev. S Stanctom Oražmom sva praktično naredila idejno zasnovo, kjer to postane ugleden objekt, pri katerem je potrebno izpostaviti, da to ni le tribuna, ampak so spodaj prostori, ki jih domžalski šport potrebuje. Glede na to, da se Domžale povečujejo (glede na prebivalstvo), bo mladega rodu čedalje več in prav je, da če je objekt že toliko dodelan (Z tribuna, atletska steza), da se lahko dokonča in se stadion izkoristi kot celoto, pa naj se gre za rekreativno ali kakšno drugačno prireditev. Izpostaviti pa moram veliko vlogo g. Oražma in njegovih najožjih sodelavcev, saj so detajlno rešili kako veliki morajo biti prostori, zajemali bodo vse od prve pomoči, sanitarij za gledalce, garderobe (ločeno moške in ženske). Vse je predvideno in mislim, da ko bo objekt enkrat zgrajen, bo res v ponos Domžalam. Zavod za šport Domžale je zagotovo eden bolj aktivnih. Kaj še pripravljate v bližnji prihodnosti? To aktivnost po svoje narekuje tudi strateška osvojitev občinske politike. Vesel sem, da na vseh nivojih naletim na pozitivne odnose, tudi opozorila, na katera lahko odreagiraš, ker vsega ne moreš sam videti. Če ne bi bilo sodelovanja občinske uprave, župana, občinskega sveta, sveta zavoda, se tega ne bi dalo tako peljati. Je pa najtežja administracija, saj sva s sodelavko sama, medtem ko ima ona še celotno področje šolskega športa na občinskem, regionalnem in državnem nivoju. Dolgoročni cilji ostajajo, glede na to. da sem bil ponovno imenovan, hala, stadion, rekonstrukcija teniške dvorane, bazena, doma športnih organizacij in da objekti, ki jih ima zavod v upravljanju, postanejo ugledni. Da športni park postane ena celota. V teku je že priklop na plin Doma športnih organizacij, v načrtu pa zamenjava strehe, ki je dotrajana. I Ikrati bi se tukaj dvignila etaža, zgoraj bi dobili en velik prostor (kandidirali smo na razpisih in s strani ministrstva smo nekoliko podprti), lahko bi bila dvorana za ples, šah ali predstavitve. Pregradne stene bi jo naredile bolj funkcionalno. Sledi kopališče: pridobljen je predračun za nov tobogan, to je nujno. Pohvalil bi odbojkarski klub, ki zgledno skrbi za pripadajoče odbojkarsko igrišče, tukaj je potem potrebna ureditev skate parka, kandidirali pa smo še za državna sredstva, za pomembno stvar, povezano s kopališčem. To je ureditev tekaške trim steze okoli kompleksa športnega parka, ki bi pozimi služila za smučarski tek. V načrtu je tudi rekonstrukcija teniške dvorane, kjer je treba zamenjati dotrajane kritine, medtem ko smo pri pregledu dvorane videli, da sama nosilna konstrukcija ni slaba. Sprejetje bil sklep s predstavnikom TK o začetku postopka, urejena je investicijska dokumentacija, dobili pa smo tudi določena sredstva. Sredstva smo dobili torej za drsališče, kopališče s trim stezo. Dom športnih organizacij in teniško dvorano, kar so glavne stvari. Če se bo veliko do konca tega mandata uresničilo, bi bilo to najmanj enakovredno tistemu, kar smo naredili v prejšnjem. Omenil pa bi, da bo zavod s 1. 1. 2008 dobil v upravljanje vse objekte, ki so v lasti Občine Domžale, kar pomeni stopnica več pri povečanju obsega dela na tem področju. Kot pravi Janez Zupančič, domžalski šport si vse to zasluži. Mátela A. Kegel NOVEMBIR/listppai 11 Ne 0€E3E> Q srce. 1 i; krvni obtok. U arterije, hrbet j beljakovine PLOD (WAUHO Z prebavila. £ vranica, u trebušna ™ slinavka j toi, korenina, DEVICA A*™!iKORÉNIHA f ŒHSB Z kolki, ) D ledvice A mehur K maicoba. olje CVET ŠKORPIJON V O spolni 0 organi. ^ sečevod ogljikovi LIST STRELEC HLADNO E sklepi, kolena M kosti, koža L y.V*i| J Mil. korenina, * gomolji PIOO .......H m 1 KORENINA Z g goleni. ^ vene V maščob«, olje CVET O KROJ V O Mn' prsi i na ■agai A , , ogljikovi hidrati RIBI LIST t o G (dava, C možgani. N 06 II J beljakovine plOD * HLADNO f vrar~~~ tilnik, j uiesa. ^ zobje 1 Šesto mesto na vztrajnostni dirki v Avstriji Ekipa SLO-Racing Tcam-a Depala vas se je 6. oktobra 2007 ponovno udeležila vztrajnostne dirke z mopedi, ki je tokrat trajala 5 ur po zelo težavni, mokri in pravi kros progi. Tovrstno tekmovanje (Mo-pedrennen) prirejajo dvakrat letno v Eichberg- Trautenburg - u blizu Leibitza. Pravila tekmovanja so, da jc letnica izdelave motorja starejša od leta 1990, delovna prostornina agregata ne sme presegati 50 cem, ne sme imeti več kot štirih prestav in mora imeti zračno hlajen cilinder. Na dirki smo tokrat že drugič nastopili z okvirjem motorja Tomos ATX. Zaradi težav z vzmetenjem na prejšnji dirki smo zamenjali prednje amortizerje z močnejšimi, ki so tokrat zdržali vse skoke tekom tekme. Tokrat smo želeli preizkusiti odprt zračno hlajen cilinder znamke Tomos 15 SLC, ki naj bi motorju prinesel 6 konjskih moči, s čimer bi bili lahko konkurenčni tudi najboljšim mopedom na dirki. Vsa prizadevanja in priprava samega agregata so padla v vodo takoj po tehničnem pregledu, vsega skupaj le 20 minut pred dirko. Ob zadnjem krogu treninga nam je odpovedal menjalnik na motorju in mislili smo, da je to za nas konec dirke, še preden se bo sploh začela. Sreča v nesreči je bila, da smo imeli s seboj še agregat, s katerim smo peljali prejšnjo dirko (APN 6). Ta agregat ima komaj 2,5 konjskih moči, vendar pa je zaradi prisilnega hlajenja mnogo bolj vzdržljiv in primernejši za progo, po kateri smo vozili tisto soboto. Kakorkoli, od- ločitev je padla in tako smo vsega skupaj komaj 15 minut pred startom bolj ali manj panično začeli z menjavo agregata. Ob začetku tekme še nismo bili gotovi in tako smo iz minute v minuto izgubljali kroge, ki v končni razvrstitvi odločajo o mestih posameznih ekip. Preden smo šli lahko na progo, smo morali še enkrat na tehnični pregled in nato se je z zaostankom kakšnih štirih krogov tudi za nas pričela 5-urna dirka, ki jo je začel Damjan Dajčar. Po kakšni slabi uri smo opravili prvo menjavo in istočasno še popravili nekaj malenkostnih napak, ki so bile posledica hitre menjave motorja. Drugi voznik sem bil Maks Merela in tretji Mitja Gorta. Ker smo dirko začeli z zamudo, smo s kar najboljšo vožnjo hoteli čim več nadoknaditi. Tako smo že v prve pol ure izmed 41. udeležencev zasedali 22. mesto in nato iz ure v uro plezali po lestvici navzgor. Nadaljevanje dirke je za nas potekalo brez večjih težav in tako smo po petih urah, enkratnemu dolivanju goriva in petih menjavah voznikov naredili natanko 100 krogov in tako pristali na odličnem 6. mestu. Če bi dirko začeli pravočasno, bi lahko pridobili še dve mesti, vendar pa se zaradi začetnih težav in sreče, da smo sploh lahko peljali, na to nismo preveč ozirali. Dejstvo je, da so avstrijski mopedi, ki posegajo po najvišjih mestih, pripravljeni več koi odlično, kar jim seveda omogočajo dobri sponzorji. Po dirki seje govorilo, daje priprava zmagovalnega agregata znamke Puch stala kar okoli 3.500 evrov, kar pa je mnogo izven našega dosega. Navkljub vsem težavam smo bili s 6. mestom med 41. nastopajočimi več kot zadovoljni, tako da se bomo teh dirk še udeleževali. Če smo katerega od bralcev spodbudili k tovrstnemu dirkanju, ki je mimogrede verjetno najcenejše pravo dirkanje z motorji, naj se nam oglasi in lahko prihodnjič z okrepljeno posadko skupaj napademo avstrijsko (Puch-ovo) konkurenco. Ob koncu bi se radi za vso organizacijo in gostoljubnost, ki smo je bili deležni v Avstriji, zahvalili Igorju Jermanu ter njegovi ekipi YART 7, s šefom Mandy-em na čelu. Po uspešno zaključeni dirki bi se člani ekipe SLO-Racing Team-a Depala vas radi zahvalili še več kot dobrodošlim sponzorjem Bistro KIWI - Depala vas, Mirku Dimcu, ki polaga vse živo, ter DZRJ Simon Robič Domžale. Maks Merela GOSPODARSTVO stran 22 Mednarodna žirija 1. Mednarodnega festivala gorniških filmov Od leve proti desni: Igor Likar, Ines Božič Skok, Daniela Cecchln (Italija), Julle Summers (Velika Britanija) in Mlchael Pause (Nemčija) Fotografija: Dejan Ogrlnec Društvo za gorsko kulturo Gorniški festival bo tudi v prihodnjem letu! Društvo za gorsko kulturo, ki ima svoj sedež v Domžalskem domu v Domžalah, se je februarja letos promoviralo z izvedbo prvega mednarodnega festivala gorniškega filma v Cankarjevem domu, bo nadaljevalo s promocijo gorniškega filma v Sloveniji tudi prihodnjem letu. Obogateni z izkušnjami z organizacijo prvega gorniškega festivala, že načrtujejo izvedbo drugega gorniškega festivala v začetku prihodnjega leta, ki bo potekal od 13. do 16. februarja 2008. Na 300 naslovov po svetu so že poslali razpis za filme z gorniško vsebino, ki zajemajo vse filme z gorniško vsebino: od avanturističnih in športnih filmov, do filmov z vsebinami narave in kulture. Prispele filme bo ocenila mednarodna žirija, in podelila nagrade v teh kategorijah. Da pa bo festival še bolj bogat in širok, bodo poskrbeli /a pestro obfestivalsko dogajanje; alpinistična predavanja, na katera bodo povabili dva eminentna tuja alpinista, ki bosta prikazala svojo življenjsko oz. alpinistično pot in pa šest slovenskih alpinistov, mlajše in starejše generacije. V alpinističnem svetu sta to poznani imeni tujih predavateljev in sicer Krizvstof Wielic-ki. po narodnosti poljak, ki je med prvimi ki je osvojil vseh 14 osem-tisočakov in predstavnik t.i. zlate dobe poljskega alpinizma iz časov ko so ti hodili tudi pozimi v Hima- lajo. Drugi predavatelj je anglež Mick Fowler, kije cenjen predvsem zaradi etičnega načina plezanja. Od naših alpinistov bo predaval Marjan Manfreda. eden najboljših alpinistov, ki je bil leta 1975 na Maka-luju, brez kisika, kar je bilo za tiste čase edinstven alpinistični dosežek. Andrej Grmovšek je eden naših najuspešnejših alpinistov in predvsem izreden skalni plezalec. Od mlajših alpinistov se bo predstavil Miha Va-lič, ki je letos pozimi osvojil vseh 82 štiritisočakov v centralnih Alpah in Tina Dibatista. naša najboljša al-pinistka. Najmlajšo generacijo pa bo predstavljal Matej Kladnik, ki je naš najbolj perspektivni alpinist. V okviru festivala bo potekal tudi pregled in oris zgodovine vojaškega gorništva na slovenskih tleh, od soške fronte, do časov JLA, ko smo slovenci v alpskih enotah igrali vodilno vlogo, pa vse do danes, ko imamo v slovenski vojski tudi samostojno gorsko enoto. Festival bodo spremljale tudi fotografske razstave na temo gorništva. Na Festivalu bodo skratka pripravili veliko spremljevalnih dogodkov od zgodnjih popoldanskih do večernih ur v Linhartovi in Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu, načrtujejo pa tudi dogajanje v Domžalah, predvsem v Domžalskem domu in morda tudi v katerem od drugih domžalskih domov in dvoran, če bodo za to dane možnosti. Silvo Karo kot predsednik Društva za gorsko kulturo in direktor festivala ter glavna gonilna sila in organizator Festivala gorniškega filma, pravi, bi mogel izpeljati brez pomoči Občine Domžale. Njegova festivalska ekipa je zelo majhna, predvsem omenja sodelavki, dom-/aleanki Ireno Cerar, ki je sicer urednica National Geografic Junior in pa Sašo Roškar. Vsem sodelujočim se zahvaljuje za pomoč pri izvedbi prejšnjega festivala in si želi sodelovanja tudi v prihodnje, obiskovalcem pa tudi prihodnje leto obljublja filme z zanimivo gorniško vsebino in veliko pestrega dogajanja tudi ob festivalu. K.B. MKC Domžale Družabni večer in nova dogajanja - vabljeni V MKC-ju smo v sodelovanju z Mladim forumom konec oktobra organizirali družabni večer, kako drugače kot z družabnimi igrami na mizi. Najbolj pestro je bilo zagotovo v igranju kart Enka, ki je bil prvi od turnirjev, ki se bodo zvrstili v naslednjih mesecih. Zbralo se nas je preko 20 mladih, ki smo na takšne in drugačne načine doživljali družabne igre ob dobri glasbi. Družabne igre so tako izvrsten odgovor ali izgovor, če želite, za drugačno druženje mladih, medsebojno tkanje vezi in morda tudi nastanek kakšnih novih idej za prihodnje projekte. Ena izmed le-teh, ki je nastala na tokratnem družabnem večeru, počasi dobiva svojo podobo, vsekakor pa bomo o njej v prihodnjih mesecih še pisali. A pustite se presenetiti. V MKC-ju bo bomo v sodelovanju z Mladim forumom v tem mesecu pripravil še Delavnico izdelovanja buč, zadnji dan tega meseca pa nas vse skupaj čaka noč čarovnic - Hal- lovveen, ki nastaja v »koprodukciji« MF-ja, MSD-ja in MKC-ja. Seveda pa bo pester tudi november v Mladinskem kulturnem centru Akumulator, ko pripravljamo kar nekaj projektov, o katerih si več lahko preberete v koledarju prireditev v Slamniku. Pripravlja se literarni večer, tečaj samoobrambe, ponovili bomo družabni večer, obetajo se ka-raoke, ne bomo pa pozabili niti na 1. december - Dan boja proti AIDSU. Čaka nas veliko dela, veliko prijetnih skupnih trenutkov in upamo, da tudi čim več vaše udeležbe - saj šele vsi skupaj tvorimo celoto. Če pa bi tudi sami želeli kaj pripraviti kakšen dogodek, morda koncert, delavnico ali se samo družiti, pa ne veste kje, kaj, kako in kam, vas vabimo, da se nam pridružite vsak ponedeljek ob 19. uri v prostih MKC-ja (za Ten-Tenom), ko se zberemo, povemo, kaj se je dogajalo in kujemo nove načrte za še boljše projekte. Skratka - se imamo lino! Mateja A. Hegel Podjetniške delavnice Podjetniški center Domžale je v sodelovanju z Občino Domžale in Območno obrtno zbornico Domžale v mesecu septembru in oktobru organiziral pet seminarjev, namenjenih podjetnikom iz širše domžalske okolice. Na seminarjih so se udeleženci seznanili z marketinškimi prijemi, ki jih uporabljajo podjetja, da povečajo svojo prodajo in s tem dobiček, s finančnimi sredstvi, ki jih lahko pridobijo iz Evropske unije, s pomočjo katerih lahko tako institucije, podjetja ali kmetje izboljšajo obstoječi način poslovanja, vlagajo v razvoj ali izgradijo potrebno infrastrukturo. Glede na to, da se veliko podjetij sooča s težavo, kako priti do svojega denarja, ki jim ga dolgujejo njihovi kupci, smo pripravili predavanje »Zapadle terjatve ali kako do prisiužene-ga denarja«, kjer so udeleženci lahko spoznali različne postopke izterjave svojega denarja, da jih slabo plačevanje kupcev pri njihovem poslovanju tudi v prihodnje ne bi potisnilo v slab likvidnostni položaj. Kljub temu daje vioga informatike in tehnološkega razvoja v podjetjih vse pomembnejša, se le redki zavedajo, da so ljudje in njihovo znanje še vedno najpomembnejši za obstoj podjetja. Vrhunski strokovnjaki že dolgo niso več strošek za podjetje ampak kapital, ki podjetju lahko prinese veliko več kot denar in stroji. Seminar »Dobri kadri - uspešno podjetje« je udeležen- cem ponudil vse odgovore na vprašanja v razmerju delodajalec - delojemalec. Zadnje predavanje »Novosti v davčni zakonodaji« pa je podjetnike seznanilo z vsemi novostmi na področju davkov, kijih morajo poznati. Vse podjetnike obveščamo, da bomo v mesecu novembru organizirali še dva seminarja na temo »E - računi«, kjer bomo udeležence seznanili z elektronskim poslovanjem in pa seminarja na temo financ, in sicer »Kako se predstavili potencialnemu investitorju« ter »Kako povečali možnost podjetnika začetnika za preživetje na trgu in kako priti do ustreznih finančnih sredstev«, kjer se bodo podjetniki lahko naučili učinkovitega predstavljanja svojih idej investitorjem, ki bi jim iahko pomagali pri realizaciji le teh. Pomembno vlogo pri tem igra dobro pripravljen poslovni načrt ter prezentiranje ideje. Naj i/koristim to priliko in si v imenu PC Domžale iskreno zahvalim za kooperativno sodelovanje podžupanu Občine Domžale, gospodu Vinku Juhartu, sekretarki gospe Ljubi Gaber ter vsem predavateljem, ki so s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pripomogli k uspešni izvedbi delavnic. Če želite biti obveščeni o nadaljnjih delavnicah ter dogodkih, ki jih organiziramo, nam pišite na pc-domza-le@volja.net. Vse termine pa lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.crmg.si/domzale ali pa se oglasite na našem Podjetniškem centru, Šaranovičeva 21 a, 1230 Domžale v času uradnih ur: ponedeljek: 8-13, sreda: 14-16 in petek: 8-11 ure. Vljudno vabljeni! Podjetniški center Domžale Vera Nunič Partnersko sodelovanje CIPRE in OTELO Wellness centra Regijski park Kamniško-SavinjskeAlpe CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je nevladna organizacija, katere namen je ohranjanje Alp kot naravnega, kulturnega in življenjskega prostora. Z aktivnostmi želijo zagotoviti ohranjanje varovanja naravne eksistenčne osnove, naravno ravnovesje, lepote in pestrost krajine ter bogato naravo in kulturno dediščino v Alpah in alpskem pogorju; primerne življenjske razmere za domače prebivalstvo, prednostno upoštevanje okoljskih zahtev, povezovanje varstva in trajnostnega razvoja, prizadevanje za krepitev Evrope regij , uresničevanje Alpske konvencije idr. CIPRA je tudi pobudnik ustanovitve regijskega parka Kamniško-Sa-vinjske Alpe, ki so ga pred kratkim predstavili na novinarski konferenci. Z njim želijo ponuditi obiskovalcem višjo kakovost doživljanja narave in gora, lokalnemu prebivalstvu omogočiti boljše možnosti življenja, naravi pa zagotoviti primerno zaščito. Park naj bi bil po načrtih Ministrstva za okolje in prostor razglašen septembra 2008. V času ustanavljanja parka bo poleg strokovnih priprav, usklajevanja med lokalnim prebivalstvom, občinami ter državnimi in lokalnimi institucijami zelo pomembno informiranje, izobraževanje in osveščanje, pri čemer pričakujejo sodelovanje z lokalnimi organizacijami in podjetji. Tako so predstavili tudi prvo partnersko sodelovanje na tem področju z OTELO Wellness centrom Domžale, v katerem so poleg drugih aktivnosti omogočili tudi predavanje Dušana Prašnikarja, strokovnega sodelavca CIPRE Slovenije, o ustanavljanju omenjenega parka. Študentski klub Domžale Jesensko dogajanje v Domžalah Pa smo že krepko stopili v hladnejše obdobje leta. Čas rokavičk, kapic, kuhanega vina, rdečih nosov in vročih src je tu. In v takem razpoloženju tudi Študentski klub Domžale ponuja ogromno možnosti preživljanja prostega časa. Po drugi strani pa je to tudi čas, ko se lahko kaj novega naučimo, pogledamo kakšen film, ki ga v poletju nismo utegnili... Tudi za to poskrbi vaš študentski klub. Za tiste, ki bi se radi naučili kakšnih novih spretnosti, bo 17. novembra v ŠKDjevi učilnici v Domžalah ob 17ih organizirana sobotna popoldanska delavnica, kjer se boste vsi željni novih znanj naučili osnov mešanja prvovrstnih koktajlov. Koklajlijada delavnica bo potekala pod vodstvom priznanega mešalca koktajlov, vse sestavine, pripomočke in super vzdušje pa boste dobili za le 8 EUR (člani SKDja), vsi ostali pa dobile isto /a 12 EUR. Novembrska sobota bo zagotovo lepša v naši družbi. Za tiste, ki bi radi raz-migovali možgančke, lovili besede in si širili obzorja, bo organiziran osve-žitveni, praktični tečaj angleščine in konverzacija. Tečaj bo potekal enkrat tedensko v popoldanskem času po tri šolske ure. Opozorim lahko še na smiiearajanja. Na vidiku je odprtje sezone v Dolo- mitih, za le peščico evrov. Skozi zimo pa se lahko nadejate tudi tedenskih smučanj, pa seveda enodnevnih smučarskih podvigov, v klubu pa bodo za vse člane na razpolago tudi smučarske karte za nekaj slovenskih smučišč po zelo študentski ceni. V Študentskem klubu Domžale se bodo skozi zimo zvrteli ti in oni filmi, zato vabljeni na obisk klubskih prostorov s soround sistemom! Še vedno pa lahko najdeš kopico popustov za športne aktivnosti, za kulturne dogodke... Vse in še več lahko najdeš na klubski spletni strani www.studentski-klub.si, aktualne novice boš lahko prebral/a tudi v Mesečniku na začetku, vsak ponedeljek ob 22ih pa lahko prižgeš radijski sprejemnik na 95,6 in poslušaš tri mušketirje na ŠODRu! Zadev je ogromno, še večjih prihaja, zagotovo pa bodo vse uporabnikom prijazne in navdušujoče. Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelavo termopan steklo - brušenje stekla in ogledal • izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - furije - vitraži - uokvirjenje slik Zahvale sponzorjem V glasilu Slamnik se Center za mlade tudi tokrat želi zahvaliti podjetjem, ki so prošnjo za sponzoriranje programov velikodušno podprli. Podjetje INDUPLATI d.d. iz Jarš je Centru podarilo več platen, kijih bodo mladi lahko koristno uporabili zlasti na ustvarjalnih delavnicah, ki potekajo prek celega leta. Podjetje KOCKA d.o.o. iz Ljubljane je poklonilo družabne igre, ki so jih otroci z veseljem igrali na Veselih počitnicah. Knjige založbe MLADINSKA KNJIGA iz Ljubljane pa so zelo razveselile nekaj mladih. Podarjene knjige so žc uvrstili v svojo knjižno /hirko. Še enkrat lepa hvala omenjenim podjetjem, ki so s svojim prispevkom poleg finančne podpore izkazali tudi zaupanje Centru za mlade in delu z mladimi. ZasčSn: vrtec Hali princ Otroci so naše bogastvo! Naši otroci so smisel in poslanstvo, so tudi velika odgovornost, ko jih imamo. Vsak starš si želi, da bi svojemu otroku omogočil in zagotovil najboljše. Kadar se približuje čas, ko gre otrok v šolo, je marsikateri od staršev v hudi stiski in razmišlja, ali bo zmogel nakupiti vse- bo imel dovolj denarja za vse, kar bo otrok potreboval v šoli, da ne bo občutil razlik med sovrstniki in se počutil manjvrednega. Za šolanje so potrebne knjige, zvezki, pripomočki, oprema in dober pedagog. Kot končni cilj pa je najbolj pomembno znanje, ki ga otrok pridobi. Znanje lahko ostane za vedno, še posebej, če se ga dobro utrjuje in nadgrajuje. Je največja vrednota, ki ti je nihče ne more vzeti. Prav to je dolgoročno bolj pomembno, kot vse kupljeno po zadnjih trendih-modi, od potrebščin do obleke. Res je, tudi denar potrebujemo! Koliko vas v resnici otrok stane od rojstva do približno 25. leta starosti, ko naj bi zaključil šolanje in se odločil za samostojno življenjsko pot? Ocene in izračuni so različna od 90.000 - 150.000 6. Vsota je odvisna od več faktorjev. Zneski so veliki in vsega naenkrat ne potrebujemo. Zakon pravi, da je osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje brezplačno. Pa je res? Žc tukaj so lahko velike razlike, kadar se otrok odloča za srednjo šolo izven kraja bivanja oziroma ZB šolanje, kjer je potrebno mnogo več dodatnih pripomočkov in materialov, pa še večje. Največji stroški pa nastanejo takrat, ko se otrok odloča za viš-feloUkl študi| doma ali v tupnt Res je, da vsi ne pridejo z rednim vpisom na fakultete. Vedno večje takih, ki študirajo izredno ali ob delu. Štipendija je pomoč staršem in otroku, vendar ta ne more pokriti vseh dodatnih stroškov, ki sem jih omenila. Prav tako nimajo vsi priložnosti dobiti štipendije. Kaj pa takrat'.' Postavlja se vprašanje, kako se izogniti vsem tem nepredvidenim situacijam in psihičnim stresom? Kako zagotoviti lastna sredstva in koliko jih bo otrok potreboval, ko se bo odločal za poklic oziroma za višješolski študij? Lažje bo slehernemu staršu, ko bo imel celoten vpogled in analizo sedanjega stanja in potrebe, razlago in odgovore na naslednja vprašanja: Koliko sredstev bo realno potreboval za šolanje svojega otroka? Koliko časa ima še do takrat? Koliko sredstev žc ima privarčevanih za ta namen? Koliko bi bilo potrebno, pa tudi koliko zmore varčevati za ta cilj? Kaj nudijo danes in za prihodnost zakonske priložnosti-7Kdo mu lahko pomaga pri razumevanju, razčlenitvi in ovrednotenju tega pomembnega življenjskega cilja, kot je brezskrbno šolanje svojega otroka? Posvetujte se s strokovnjakom! Poiščite svetovalca, s katerim boste v vsem obdobju varčevanja, lahko kontaktirali, usklajevali, se prilagajali življenjskim spremembam in spremembam na trgu! Povedal Vam bo tudi, kakšno varnost potrebujete Vi in Vaš otrok ob nepredvidenih trenutkih, kako se zaščititi pred takimi dogodki, kot so lahko Izguba starša, izguba delovne sposobnosti starša, izguba službe- vse to pomeni izpad dohodkov, kako tudi v takih situacijah zagotoviti varno šolanje svojega otroka. Le vse dodatne informacije in občutek, da se vedno z nekom o tem lahko pogovorite in najdete izhod, Vam ho dajalo sigurnost in kontrolo nad tem, kje ste in kaj lahko še poboljšate. Spoznavali boste zakonske priložnosti, ki Vam jih nudi trg, kako jih najbolje izkoristiti, da bi lahko hitreje, z manj stroški, dosegli svoj pomemben cilj, ta pa je zagotovitev finančnih sredstev za šolanje svojega otroka oziroma pomoč za njegov samostojni začetek v življenju. Veliko ljudi ne ve, česj ne ve! Saj se o tem na tak način morda še nikoli niso pogovarjali. Tudi ne vedo, kako, kaj in na kakšen način bi vprašali. Stvari so bolj enostavne, kot na trenutek izgledajo. Država daje veliko dobrih zakonskih priložnosti, le mi se premalo zanimamo za njih, ker jih ne razumemo. Za vsako vprašanje se lahko dobi odgovor, le vprašati je potrebno. Ali je vredno pridobiti odgovore ne zgoraj postavljena vprašanja? Ja, vredno je, saj gre za Vašega otroka, ki mu resnično želite v njegovem življenju zagotoviti varno sedanjost in prihodnost skozi izobrazbo in znanje. Premoženjska svetovalka Barbara S.Pavlic Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj Odobrenih 5,6 milijona evrov za podjetnike Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog jih je bilo podprtih 14 projektov s skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,o mio EUR / obrestno mero med Euribor t 0,25 % do Euribor i 0,35 %. /. odobrenimi ugodnimi posojili bodo (so)finan-cir.nii različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme let gradnje in rekonstrukcije objektov ipd. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Regionalna porazdelitev odobrenih vlog je naslednja: Regija St. odobrenih vlog Višina odobritve (v 000 EUR) pomurska 2 417 notranjsko kraška 2 260 podravska I 205 koroška 3 1.287 jugovzhodna Slovenija 4 3.204 savinjska 2 241 skupaj 14 5.614 Na drugi rok, ki je bil 10. oktobra 2007 je prispelo 6 vlog. Ker je Regionalni sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na kar 9.317.224 EUR, lahko vlagatelji še vložijo vlogo na naslednji rok, ki je 12. novem-bra.2007. Vlagatelji lahko dobijo javni razpis in razpisno dokumentacijo na spletnih Straneh sklada http://www.rdf-sklad.si , vse ostale informacije pa lahko dobijo tudi na telefonski številki 01/83-61-953. Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja poziv Interesentom za delo na kopališču Domžale - Reševalec iz vode Zavod za spori in rekreacijo Domžale želi za kopalno sezono 2008/09 omogočiti zainteresiranim občanom pridobitev strokovne usposobljenosti za delo reševalca iz vode. Z izbranimi kandidati (2-3) bo Zavod za šport in rekreacijo Domžale sklenil pogodbo, v kateri bo opredeljena obveznost Zavoda za plačilo strokovnega usposabljanja in obveznost kandidata, da bo v času odprtja Kopališča opravljal to delo. Predvideni začetek usposabljanja je 12. november 2007. Tečaj poteka dva tedna od ponedeljka do pclka. Kandidat mora pred začetkom tečaja obvezno opraviti zdravniški pregled za reševalca iz vode pri specialistu medicine dela in športa ter do izpita tudi preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči, ki ga organizira RKS. Prijavljeni kandidati morajo imeti zaključeno srednjo šolo (potrdilo o zaključnem izpitu oz. maturi). Pred začetkom tečaja pa morajo opraviti preizkus plavalne sposobnosti, da se lahko uvrstijo na usposabljanje. Zaradi sorazmerno kratkih rokov do začetka usposabljanja in drugih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za delo reševalca iz vode, pričakujemo, da se bodo kandidati prijavili najkasneje do petka 2. novembra 2007 na naslov Zavod za šport in rekreagijo. Kopališka cesta 4, 1230 Domžale ali na po elektronski pošti na naslov janez.zupancic. zavod-sport@siol.net. Janez Zupančič Direktor Zavoda za šport In rekreacijo Domžale Nezasedeni termini v Teniški dvorani Domžale Zavod za šport in rekreacijo Domžale sporoča, da je še prostih nekaj terminov za igranje tenisa v Teniški dvorani Domžale, v obdobju oktober 2007-maj 2008, in sicer : Dan v tednu od do od do od do ponedeljek 8.00- 10.00 12.00 14.00 torek 8.00- lo.oo 12.00- 16.00 21.00 - 22.00 sreda 8.00- 10.00 12.00- 14.00 21.00-22.00 četrtek 8.00- 10.00 12.00 - 16.00 petek 8.00- 14.00 20.00 - 22.00 sobota 12.00- 16.00 18.00- 22.00 nedelja 8,00- 12.00 17.00-22.00 Prijave za vse proste termine pošljite po pošti na sedež Zavoda, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, po telefonu (GSM 041/966 192), želeni termin pa lahko sporočite po elektronski pošti na naslov : janez.zupancic.zavod-spo-rt@siol.net. Termine lahko prijavite tudi pri predstavniku TK Domžale, g. Svoljšku (GSM 040/365 359). Sporočamo tudi cene (za termine), in sicer : ■ A KATEGORIJA 17,00 EUR (31 tednov = 527,00 EUR) o Termin : pon.-petek od 16.00 do 22.00 ure, . ■ B KATEGORIJA 15.00 EUR (31 tednov = 465,00 EUR ), o Termin : pon.-petek od 13.00-16.00 ure in po 22.00 uri ■ C KATEGORIJA 12,00 EUR (31 tednov = 372,20 EUR) o Termin : pon.-petek od 8.00 ure-13.00 ure, sobota in nedelja ves dan. Zavod pričakuje, da boste ljubitelji tenisa in športne rekreacije izkoristili ponujeno možnost in si tudi v obdobjih slabšega in hladnega vremena zagotovili nemoteno igranje tenisa. Janez Zupančič Direktor Zavoda za šport In rekreacijo Domžale Obvestilo kmetom Vse, ki razmišljate o dodatnem dohodku na kmetiji ali že imate registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, vabimo na predavanje z delavnico: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah-lažja pot do registracije, ki bo v torek, 6. novembra, ob 9.uri v prostorih Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Uredba o vrsti dopolnilnih dejavnostih, zlasti na področju negostin-skih dejavnostih, in nova pravila na področju živil in njihove predelave nudita lažjo pot do razvoja in registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predavanje v obliki delavnice bosta vodili Marta Kos i/. Kmetijskega zavoda Ljubljana in Gabrijela Salobir-Vilar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Zbiramo prijave za pridobitev certifikatov (izobrazbe na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: turizem na kmetiji, predelava živifmleko, meso, ostalo...) tel: 8397769, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Marta Kos, Kmetijski gozdarski zavod Ljubljana. Zveza prijateljev mladine Domžale Obvestilo Obveščamo vas, da se je Zveza prijateljem mladine Domžale preselila v nove prostore v Domžalski dom v Domžalah, na Ljubljanski cesti štev. 58, prvo nadstropje, soba štev. 10. Pričakujemo vas ob sredah od 16. do 18. ure, v tem času smo dosegljivi tudi na telefon štev. 721 27 91. Po dogovoru nas lahko obiščete tudi ob drugih urah. Ves preostali čas smo dosegljivi na gms 051 624 176. Prepričana sem, da bo delo naše organizacije v novih prostorih še boljše. Vabimo vse, ki bi se nam v naši skrbi za pestrejši in bogatejši prosti čas vseh naših otrok radi pridružili, da nas obiščejo ali pokličejo. Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale Osteoporoza - bolezen kosti Osteoporoza je najpomembnejša in najpogostejša presnovna bolezen kosti, ki po ocenah do 80. lela slarosti prizadene vsako tretjo žensko in petega moškega. Njen glavni zaplet je osteoporozni zlom, ki predstavlja enega najpomembnejših zdravstvenih in ekonomskih problemov razvitih držav. Osteoporozni zlom je zlom, ki nastane pri minimalni obremenitvi, kot je padec iz stojne višine, v predklonu pobiranje predmetov iz tal. Osteoporozni zlomi so zlomi zapestja, vretenc, kolka in nadlahtnice. Najnevarnejši je zlom kolka, najpogosteši pa zlom vretenc. Bolezen poteka liho, brez predhodnih opozorilnih znakov, zato je nanjo potrebno pomisliti Slamnikarska 3b 1230 Domžale Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh Telefon +386 (0)1724 4300 in jo pravočasno odkriti. Naš glavni cilj je usmerjen v preprečevanje zlomov. Za diagnozo osleoporoze in oceno tveganja za zlome uporabljamo meritev mineralne gostote kosti, ki določa vsebnost mineralov v kosti. Zlom kolka poteka s hudimi bolečinami in zelo omejeno gibljivostjo, zato postavljanje diagnoze ni problem. Številni zlomi vretenc ostajajo nediagnostieirani. Pogosto se pojavi močna bolečina v predelu hrbtenice, ki nekaj časa boli in se potem umiri. Vsi vemo, da se z leti manjšamo. Hitra izguba telesne višine je ravno tako znak sesedanja osteo-poroznih vretenc. Pri nekaterih boleznih je osteoporoza spremljajoča bolezen. V vseh teh primerih obstaja velika verjetnost osteoporoznih zlomov vretenc. Diagnozo postavljamo z rentgensko sliko hrbtenice. Danes obstaja tudi denzitometrieno slikanje hrbtenice VFA, z namenom ugotavljanja zlomov vretenc. Prednost slednjega je v minimalni dozi rentgenskih žarkov. VFA lahko opravite v denzitometričnih centrih, ki to možnost ponujajo. KALLISTE diagnostični center v sklopu ambulante za osteoporozo ponuja VFA denzitometrieno slikanje hrbtenice. Ginekološka - ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta Center za socialno delo Ljubljanska cesta 70, Domžale Poslovni čas in uradne ure centra za socialno delo URADNE URE POSLOVNI ČAS PON 8-12 13-15 PON 8-15 SRE8-12 13-17 TOR 8-15 PET 8-12 SRE8-17 ČET 8-15 PET 8- 13 Vsako prvo soboto v mesecu oziroma vsako drugo soboto v mesecu, če pride prva sobota na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. Tel: 01 724 63 70 tajništvo Tel: 01 724 63 76 vodja oddelka za družinske prejemke (krajši del. čas, dodatek za nego, otroški dodatek, porodniško nadomestilo) Tel: 01 724 63 73 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Tel: 01 724 63 75 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Tel: 01 724 63 99 otroški dodatek, porodniško nadomestilo Koordinator za izvajanje nadomestne kazni 01 724 63 90 Koordinator za obravnavo nasilja 01 724 63 93 FAX 01 721 56 80 E naslov gpesd. dom/a« .gov.si Spletna stran www.csd-domzale.com Vse uporabnike naših storitev obveščamo, da smo s pomočjo župana Domžal Tonija Dragarja in Sonje Spruk za svojo dejavnost pridobili dodatne prostore v prvem nadstropju na gornjem naslovu. Za pomoč se jima iskreno zahvaljujemo. AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA (¡CNTRUJ * SERVIS VOZIL * SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 1 Domžale TH>l »I« j ll» L« I «11] . 1 i l aj •!«] L*J-1 »1*1*. i 1 i 1H I<» 1111 [*(»1 *] 111 [*] 11 Ti [»M I lil M [•&■" nokon „„„.„„.„„... TAKI C O H T » O 1- jMDCESTUflE ne HITRI SERVIS AC ImperL telefon 01/724-69-10 gsm 051/301-401 IMPERL d.o.o., Ljubljanska c. 1, Domžale www.imperl.si prodaja@imperl.si / A PRODAJA KOLES, ^ ^ ŠTIRIKOLESNIKOV, M Wk MOPEDOV in OPREME TigoAvto domzale.2733@trgoavto.si »f 1 % .i li.r-ir t #-to t* * » k* i •a IN CENTRALNO OGREVANJE Radio casta la, Domžal« tali 01 72 44 259, tal / fax: 01 72 44 258 ©-mall: Info@badsx.si Prazen prostor nad oglasom je del oglasnega sporočila. sam s 2üdL auf Dtopdom skupina Za male in velike mojstre. Akcija . kopalnic od 22.10. do 10.11. 2007 Umivalnik DIN0 55cm, Jlka - Laufen 49,00eur Viseči WC DIN0/LYRA Jlka-Laufen UL4,60bü!r Tuš kad RAVENNA 90 polkrožna, Jlka - Laufen SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, teh 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84,3312 Prebold, tel.: 03/703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 bO WWW ^rl ITI Ql PE Trbovlje, Bevško 3a. 1420Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 VV VVVV.OOI I I. bi Nacionalni prodajalec in distributer <2> PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik, Slovenija Vaš partner s profilom tel.: Ol/ 83 08 350 www.gume.si jhaalaa^^ flfBBBkh^^. —— ^"VaVM^EflHpipBBBj^ YOKOHAMA BUisri, a i* World Cl.». High P.rlorm.nc. Tyr.» POSEBNO UGODNE CENE V NOVEMBRU r KD Finančna točka premoženjsko svetovanje, d .0.0. Izšel je novi katalog smučanje 08 Katalog vam pošljemo m dom 01 /2006 111 "^tt- MERCATOR CENTER OOMŽAH: Cesta talcev 4,1 ?30 OomJale, CvetfSMee Tel.: 0! 7295 070, dom/alefSta.net ^ajr*r is ^gjk Snackbar ♦PlRflT PIRAT SNACK BAR VAS 2E ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL. - Velika nagradna igra -15% popust pri nakupu Šolskih potrebščin • Knjižno darilo ob nakupu nad 100 EUR Kajigaraa i* papirnici - Posebne ugodnosti aa Mercator Pika karticarje 0 r I ««».ailmiihiin-vp.>i CVETLIČARNA 1 ARBORETUM MERCATOR CENTER DOMŽALE praznične dekoracije DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. Bra NOVA ZIMSKA KOLEKCIJA TOPLIH OBLAČIL PE14 DOMŽALE, tel.: 01/ 724 41 80 Li, Žrebanje bo 11. novembra! ■p Zlatarna Celje h « n /l.iuiiihi-celjc cu W v t* iriESi nn opiihr www.mestna-optlka.si ■...............1» ñ kol«kcijQ www.alpina.si simpiiE FRIZERSKI SALON PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne J^j Hipermarket Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : od 9. do 21. ure / od 8. do 21. ure / od 9. do 13. ure