Prosveta. RAZNI POJAVI NA ŠOLSKEM POLJU. Da je zadnje dni neko hlastno tavanje na šolskem polju, tega ne more nihče tajiti. Le poglejmo na razne odloke in predpise, icateri naše šolstvo močno tiščijo pod biro^ kratični bič. Čudno — pa resnično je dejstvo, da ravno oni faktor, ki bi moral šolstvo dvi« gati in mu dajati nove življenske sile, da ravno ta faktor ustvarja v šoli z vso svojo silo okostenelost. Namesto navzgor, gre vse navzdol. Uboga učiteljska para pa stopi »v jav= nost s hrepenečim in ljubečim srcem. Poln navdušenja prične svoje delo v šoli, pa ga zagrabi šolski birokratizem in ga komaj pu= sti priti do sape. Vse zadnje novotarije na šolskem polju so prazen nič v naših šolah! Mislim tu na nove učne načrte. V teh je vsc preje, kakor pa kaka novost, kaka dobra pridobitev za šolo. Ti učni načrti so skrpucalo italijanskih oziroma francoskih novotarij, ki se, prene* šcne na naše razmere, kaj slabo obnesejo. Učitcljstva skoraj nikdar ne vprašajo za sodelovanje. Pač, vprašajo ga, pa šele po* tem, ko je skoraj vse že trdno zasnovano in to kot v zasmeh in zaničevanje stanu, ki edini dviga in bo v resnici dvignil šolstvo in to ne glede na razne predpise! Ali ra« bimo prcdpise za šolo; za ono inštitucijo, ki pomeni življenje? Kjer vladaj življcnje in veselje, niso na mestu predpisi in kjer isti vladajo, pa hira šolstvo. Dokaz temu so nekateri pregoreči šolski referenti. Podlaga za izvenšolsko delo. Učiteljstvo pa išči in delaj! Udejstvuj se v svojih društvih za pravo povzdigo svojega stanu in šole! To zadnjo težko nalogo si je nadelo učiteljstvo vseh treh šol v Ribnici, ko si je osnovalo pedagoški krožek. Kar mu ne bo mogel nihče nuditi, mu bo dal njegov pe= dagoški krožek. Ta krožek je zagledal beli dan dne 26. oktobra 1926 in je po svojem sestavu tako urejen, da so v raznih odsekih zastopanc vse panoge naše šole. Ozko se je tu strnilo učiteljstvo osnovne in meščanske šole, kar je razveseljivo in skoraj s.imo ob sebi umljivo, kajti ako hočemo res le dobro šoli in šolstvu, potem ni skoraj na mestu ločitev ueiteljstva osnovnc, srednje, stro* kovne in še seveda visoke šole. Kjer vlada ločitev učiteljstva raznih šol, tam je pač to le mogoče vsled neke višje umske naobraz* be brcz srčne kulture, ki noče videti š o 1 c , temveč le predmete v šoli. Snovanje pedagoških krožkov. Ribniški pedagoški krožek je imel že 2 predavanji, in sicer je referiral tov. Ant. Mervič o zgodovinskem pouku, pisec teh vrstic pa o spisju v delovni šoli. Vršila sta se tudi dva roditeljska sestanka, in sicer v tekočem šolskem letu s predavanji tovari* šice Josipine Sedejeve in tov. Ant. Merviča. Na zadnjem svojem sestanku dne 4. ja* nuarja t. 1. je podal tov. Janko Trošt krat* ko osnovo pravil, po katerih se pedagoški krožek pretvori v oblastno potrjeno inštitu« cijo z izrecno pedagoško zadačo. Delokrog krožkov. Pod okrilje pedagoških krožkov spadajo torej vsa dnevna vprašanja našega šolstva, spada pa tudi globlje razpravljanje vsch panog pedagogike. Taki krožki bodo šele dali učiteljstvu pravo smer za izvenšolsko dfclovanje učiteljstva, ki naj obstoji v tem, da podamo Ijudstvu kot pravi vzgojitelji neko osnovo prave človeške kulture, ne pa politično zaslepljenost in zagrizenost. Naše delo v šoli naj sega tudi v širše sloje ljud. stva, in sicer v pomen razsežnosti! H. Kmet. —p Bilanco prosvetnega dela je izdal Vidovičev prosvetno ctični pokret v Sara* jevu. V isti navaja, da je priredil pokret i346 prcdavanj razne vsebine, osnoval jc 73 tečajev za nepismene, v katerih se je 2350 Ijudi naučilo pismenosti. Tri prosvetne eks* pedicije so prepotovale vso državo. V letu 1926. je razposlal Vidovičev pokret med na* rod 200.000 zvezkov brošur prosvetne in mo= ralne vsebine in osnoval 50 klubov v vsch važnih krajih države. Pokret je deloval tudi na karitativnem polju in je izdal v pomoč pocdincem 80.000 Din. Koncem leta 1926. je razpisal natečaj za tri najboljše drame in stavil v to svrho na razpolago 18.000 Din. —p Šolskim odrom sc priporoča v uprU zoritev jako hvaležna mladinska igra v 1 dejanju »Tri želje«, katero je po hrvatskem izvirniku od Ivana Sedmaka priredil za slo« venske odre Fr. Roš in jo prepletel z ljub* kimi pesmicami. Pevske točke je uglasbil Ciril Pregelj. Kdor se zanima za igro, naj piše tov. Cirilu Pregelju, učitelju v Celju. —p Tednik »Novi Čovjek« in revija »Uzgajatelj« sta glasili Vidovičevega pokreta. Ta pokret je potom predavanj šol, teča= jev, brošur in časopisov deloval v letu 1926. med več kqt pol milijona ljudmi in to le v smeri moralnega in kulturnega napredka človeštva. Ce bi imeli v državi več takih klubov, bi se kulturno in ekonomsko stanjtnašcga naroda mnogo izboljšalo —p Za našo pedagoško knjižnico. Tov. Jauševec Fran je daroval »Popotnika« letnik 1921. Iskrena hvala!