Listek. Spodnji in Gornji. Povest iz kmečkega življenja — Prevel I. Vuk. (Dalje.) Smrekar si od začetka ni dal nič reči, ko pa je prišlo vedno več lantov in mu naznanjalo predrznost Korena, je vstal in Sel pogledat. Z začudenjem je videl, da jih zelo malo pleSe, in med temi tudi Marica in Jurij. Ostali so stali v gručah in se pogovarjali o stvari. »Razbijač« je stopil k Smrekarju in jezno zaklical: »Gospod župan, odpravite Jurija, ali mu pa mi pokažemo pot!« Smrekar ni vedel, kaj naj stori. Imel je čut, da ima Jurij isto pravico kot drugi in ako je izvoljena plesalka zadovoljna, lahko pleše kakor hoče. Na drugi strani si je pa tudi predstavljal posledice, ki lahko iz tega nastaneio, če bo Jurij nadalje plesal z njegovo hčerko. >Da — čas je, da odide Koren! Ta vendar ne bo mislil, da bo tukaj igral gospodaU reče rudeči Hanza in Vinc se približa Marici, ki jo je Jurij med tem peljal na njen prostor. Godba umolkne in zavlada tihota, ki navadno nastane pred nevihto. »Ali ni med nami nobenega«, reče Vinc, >ki bi znal plesati — da si »lepa« Marica iSče plesalca pri »Gornjih?« »Kaj pa to tebe briga, tepec!« odgovori Jurij, ki je doslej mirno gledal ves prizor. Predno pa je še Vinc odgovoril, pristopil je župan k hčeri in jo molče odvedel v gostilno. Tam }i je očital, da je pokvarila shod in razžalila svoje ljudi. Maričin, nekoliko bled obraz je zarudel — vendar je moičala. Kaj je mislila, je hotela prikriti pred drugimi ljudmi. Sedla je v kot in molčala. Zunaj se je pa namesto godbe zaslišal krik in tedaj je hotela vun, a oče je ni pustil. >Ti ostaneš tu!« ji je zapovedal. In ostala je ter gledala skozi okno, kaj se godi na plesišču. Fantje so stali v dveh gostih gručah drug proti drugemu. »Spodnji« se obotavljajo, ker so danes v manjsini, Jurij pa je vzdignil celo vojsko in »Spodnji« na to niso bili pripravljeni. Sedaj jim je bilo jasno, da je Jurij hotel;naenkrat pokazati, kdo je močnejsi. In znabiti še več, namreč, potlačiti gospodstvo »Spodnjih«. To bi bilo neznosno! Ne, to se ne sme zgooiti! »Tu ne pomaga nič!« zavpije »Razgrajafi«. »Sedaj se moramo tepsti.« In skočil je proti Juriju, drugi so se pa lotili ostalih; in nastal je grozen tepež. Jurij zgrabi »Razbijača« v sredini in ga vrže kot mačko več korakov daleč, da je padel pod oder tako močno, da se je ves stresel. Godci so že odsli. »Razgrajač« se ni mogel takoj pobrati od močnega padca. Potem je pa Svedral preklinjajoč in grozeč v stran. »Le počakaj, ti hudičev pes! To ti že poplačam, da ne bo dolgo!« Ritka se je končala z zmago »Gornjih«. Nekateri »Spodnjih« so bilftako grozno zdelani, da so jih morali domov nesti. »Tako«, reče Jurij, »sedaj boste vedeli enkrat igrati gospodo v Plešnicah. Tukaj je prostor, kjer imajo vsi enako pravico. Zapomnite si to!« Zapazil je Marico pri oknu, jo prijazno pozdravil in odšel. Drugi so mu pa sledili. »Spodnji« so se pa poskrili v gostilno brez nadaljnega nadlegovanja »Gornjih«. PlesiSče je bilo prazno. Shod je bil pri koncu. II. Bilo je očevidno torej, da se je Jurij lepi Marici dopadel. In ker ii je tudi on bil naklonjen, kakor se je pri cerkvenem shodu izdal, ne bilo bi torej nobene zapreke, če bi se poročila. Pa pri kmetskem ijudstvu je že tako, da nagnenje srca odločuje zelo redko, da ni preostro sojeno, če se pove, da se na to najvažnejso reč ozira najmanje. Navadno se pogovarjajo v takih okolnostih o premo- ženju, o prijateljstvu in še mnogo drugega prej. Ko se je vse to natanko dogovorilo, potem se še morebiti da v veljavo, če se mlada tudi rada imata. V PleSnicah so pa Se bile celo druge razmere in zapreke, posebno če sta se hotela dva poročiti od Gornje ali Spodnje vasi. In take zveze so prišle često na dan. To je bilo potem beganja, preklinjanja in zabavljanja. Jurij. ki je za vse te okolščine dobro vedel, se ni mnogo brigal zanje. Ce je le mogel, iskal je priložnosti, da je priSel z Marico skupaj ter se razgovarjal ž njo, ne meneč se za jezne in sovražne poglede nasprotnikov. Bil je že pri sklepu poprositi pri njenem očetu za roko Marice. Vendar se mu je zdelo potrebno, poprej še natanko poizvedeti mnenje Marice same. Ako bi Se živela njena mati, bi vse ložje Slo — z očetom bo pa težko. Ta je bil trdoglaven, akoravno je v srcu priznaval, da se godi >Gornjim« krivica in Jurija bi se tudi ne branil za zeta. On bo imel veliko posestvo brez dolga in jedini sin je. Ako bi ga pa torej Marica marala, bi se vzela na vso jezo »Spodnjih« in njenega očeta. Tako si je vsaj mislil Jurij. Nekega večera je šel s polja domov, ko ga je Marica srečala. Prišla je s pokopaliSča, kjer se je mudila na grobu mamice. Jurij ji poda roko ter jo vpraša, ako jo sme spremljati ;do vasi. Mesto odgovora je gledala preplašeno na vse strani, če nikdo ne prihaja. »Ali se bojiS, Marica, da bi te kdo ne videl, če greS z menoj?« »Tega ne — pa — saj ves, Jurij, kako je med teboj in nami.« »— In nami?« ponovi Jurij. »Marica, ali tudi ti spadaS med nje?« »V mislih nikdar, Jurijlc »Tudi v dejanju bi ne smela. Glej, jaz se ne bojim vseh »Spodnjih« skupaj. In ako ti hoče8 stati ob moji strani zvesto in poSteno — Marica, ali hočeS? Potem bi bil jaz srečen človek.« Marica gleda molče v tla in rudečica jo obliva. (DaUe prihodnjič.)