Službe. Vprašanje na višji šolski svet. (Iz bivše Slov. Stajerske.) Ob prevratu so pognali nemškutarske učitelje iz njihovih lepih mest, kar smo vsi odobravali. Na mesto teh pa so pod roko — navadno z bližnje sosedne šole — namestili nove učne osebe, pri čemer se je reklo: začasno! Ti premeščenci, navadno poročeni, so se tjakaj seliii z vso svojo imovino, ker se jim je zagotovilo. da se bo ob razpisu v prvi vrsti nanje oziralo. Ti so se vsi, osobito voditelji, na novih mestih lepo udomačili, in nobenemu ne bo zameriti, ako se bo branil s toplega mesta z vsemi štirimi. Sicer pa traja ta provizorij že tako dolgo, da bo kmalu iz tega ditinitivum! Ta premeščenja so se vodila v okraju, in kdor ni imel sreče, da bi živel v takem okraju, in najsibo pritem tudi siužbeno 10—20 let stareji, jelepo gledal, kako si njegovi mladi tova-riši udobno urejajo nov dom, a on lahkočaka na razpis, ki bo najbrž o svetem Ni-koliju in pri katerem bo sigurno propadel. TaKo se godi, da smo tovariši, ki imamo 20 ali še več službenih let, še vedno učiteiji, a mladi učitelji, osobito oni, ki so bili svoj čas oproščeni vojaščine, so daens šolski voditelji na bivših nemškutarskih večrazrednicah z lepim stanovanjem, šolskim vrtom in opravilno doklado! Ali se nas tu ne loteva gnev? Kje je tu socialna pravičnostr1 Vedno in vedno se nam pravi: »Potrpite!« To lepo besedo slišim sedaj že nekaj let, pravila jo je bivša Avstrija, ki je po nemškutarski protekciji pod roko »službeno« oddaajla službe, še v večji meri pa jo slišim sedaj, ko so se malone vse službe oddale pod roko! Seveda se pravi: začasno — toda t. j. nezakonito — vse službe se morajo v gotovem roku razpisati in definitivno zasesti. Ako so za nas zakonite dolžnosti, moramo imeti tudi zakonitc pravice! Niso mi znane razmere na Kranjskem, govorim le o Slov. Štajerski — tu ne velja noben izgovor, da še meje niso ugotovljene. Da celjsko, konjiško, slovenjegraško in mariborsko glavarstvo ne pridejo pod Nemško Avstrijo, to vemo vendar vsi! V konjiškem okraj. glavarstvu so namreč razpisali samo učiteljske službe, a nadučiteljskih ne — do teh drugl nimarao pravic! To se godi v demokraški Sloveniji! Še bivši nemški štajerski solski svet si kaj takega ni upal! Ali se bojijo drugih starejših kompetentov? Pravica nad vse! Protekcija naj bi pri nas ne bila znana! Vsakemu, kakor si je zaslužil! Zato vprašam: 1. Ali se učiteljske in voditeljske službe ne mislijo razpisati povsod, kakor to veleva zakon? 2. Zakaj se z razpisi — morda namenoma — tako dolgo odlaša? 3. Kdaj bo prišel tisti srečni čas, ko pridemo tudi zapostavljeni do pravice? Nato zahtevamo odločnega odgovora — v dejanjih!